javni sklad rs za kulturne dejavnosti, zbirka medijskih …€¦ · naročnik: javni sklad rs za...

1

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,19. 11. 2014 do20. 11. 2014

Število objav: 12Tiskani mediji: 7Splet: 4Radijske postaje: 1Televizijske postaje: 0Teletekst: 0Spremljane teme:Javni sklad RS za kulturne dejavnostiKulturna šolaRastoča knjigaŽiva, festival plesne ustvarjalnostimladih

2

Seznam objav v zbirki:Naslov Trije odbleski Sladke Istre

Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske.si; 0

1 Rubrika / Datum Ostalo, 19. 11. 2014

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

4 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Na nitki 15 podružničnih šol

Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske.si; 0


Stran v zbirki Avtor Krebelj Jana

5 Teme Kulturna šola

Naslov V Španskih borcih se drevi začenja festival Živa

Zaporedna št. Medij; Doseg Radio Slovenija 2; 177000 14:06 Trajanje: 2 min

3 Rubrika / Datum Kulturnice, 19. 11. 2014

Stran v zbirki Avtor Stepančič Maja

13 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Živa, festival plesne ustvarjalnosti mladih

Naslov Živa: Trije dnevi plesa, neustrašnih energij in vaj v zapeljevanju

Zaporedna št. Medij; Doseg RTVSLO.si; 511046

4 Rubrika / Datum Slovenija, 19. 11. 2014

Stran v zbirki Avtor A.K.


Naslov V Ljubljani danes začetek festivala plesne ustvarjalnosti mladih Živa

Zaporedna št. Medij; Doseg STA.si; 24885

5 Rubrika / Datum Kultura, 19. 11. 2014

Stran v zbirki Avtor STA


Naslov Oder

Zaporedna št. Medij; Doseg Dnevnik; 112000 Stran: 27 Površina: 117 cm2

6 Rubrika / Datum Scena, 20. 11. 2014


16 Teme Živa, festival plesne ustvarjalnosti mladih

Naslov Rastoča knjiga

Zaporedna št. Medij; Doseg Dolenjski list; 42000 Stran: 5 Površina: 18 cm2

7 Rubrika / Datum Iz naših občin, 20. 11. 2014


17 Teme Rastoča knjiga

3

Naslov Kljub slabemu vremenu tudi dobra vina



Stran v zbirki Avtor Bezek Jakše M.


Naslov Tekmovanje pevskih skupin


9 Rubrika / Datum Kultura, 20. 11. 2014

Stran v zbirki Avtor R.Ž.


Naslov Obvestilo

Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske novice; 50000 Stran: 22 Površina: 104 cm2




Naslov Mavrica izpod Triglava

Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske novice - TV Okno; 101000 Stran: 10 Površina: 224 cm2

11 Rubrika / Datum Priloga TV Okno, 20. 11. 2014

Stran v zbirki Avtor S. L.


Naslov Z malo denarja do velikih zgodb

Zaporedna št. Medij; Doseg Večer; 108000 Stran: 25 Površina: 573 cm2

12 Rubrika / Datum Reportaže, zanimivosti, 20. 11. 2014

Stran v zbirki Avtor Pirc Metka


Trije odbleski Sladke Istresreda, 19. november 2014

V Pretorski palači so odprli razstavo treh udeleženk letošnjega extempora Sladka Istra, ki jihje zbrala selektorica, umetnostna zgodovinarka Petra Paravan.

KOPER > Na ogled so med seboj precej različne likovne poetikeAlbine Kragelj izRadencev, Saše Gajšek iz Celja in Irene Debevec (dela na fotografiji) iz Kopra. Razstaveizbranih sodelujočih ustvarjalcev na letošnjih extemporah se bodo v organizaciji JSKDzvrstile še v Laškem, Lendavi, Izoli in Ljubljani.

4Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Primorske.si 19.11.2014

1 / 1

Reach: 0Country: Slovenija

Kazalo

Tema: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti


5Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 8

Reach: 0Country: Slovenija

Kazalo

6Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 8

Reach: 0Country: Slovenija Kazalo

7Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 8


Na nitki 15 podružničnih šolsreda, 19. november 2014

Podružničnim šolam, ki jih obiskuje manj kot 14 učencev in šolam na “obmejnemproblemskem območju”, ki imajo manj kot pet učencev, so šteti dnevi. Ministrstvo za javnoupravo je v okviru svojih predlogov za uravnoteženje občinskih proračunov predlagalonjihovo ukinitev že z naslednjim šolskim letom. Samostojne šole, ki imajo manj kot devetoddelkov, pa bi se jeseni spremenile v podružnice večjih šol na svojem območju.

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Na Primorskem deluje 15 podružničnih osnovnih šol, ki jihobiskuje manj kot 14 učencev. Večina, kar 12, jih je na Goriškem, in sicer so to podružnice

8Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 8


Šmarje, Šebrelje, Zavratec, Soča, Novaki, Ledine, Kal, Kamno, Podmelec, Vrtovin, Breginjin Šentviška Gora. V Istri je na seznamu za ukinitev podružnica v Svetem Petru, naPostojnskem in Pivškem pa podružnici Zagorje in Studeno.

Solo predlog ministrstva za javno upravo

Na ministrstvu za javno upravo, kjer poudarjajo, da ne gre še za formalne predloge, pač pale za nabor možnih rešitev, s katerimi bi občinam zmanjšali stroške, bi bili nekoliko boljprizanesljivi do podružničnih šol, ki ležijo na “obmejnih problemskih območjih.” Te bi ukinilišele, če bi jih obiskovalo manj kot pet otrok. Ministrstvo si je za področje osnovnih šolzamislilo še, da bi se samostojne šole, ki nimajo vseh devetih razredov, spremenile vpodružnice večjih šol v občini.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport terminologije “obmejnih problemskihobmočij” ne poznajo in pravijo, da je tudi sicer vse, kar piše v interventnem zakonu plodministrstva za javno upravo. “S tem predlogom druga ministrstva, oziroma vsaj naše, nisobila seznanjena in zdaj še poteka medresorsko usklajevanje,” pravi ministrica zaizobraževanje Stanka Setnikar Cankar. Zatrjuje, da na ukrepe, ki bi povečevalibrezposelnost v Sloveniji, ne bo pristala.

Ladjice v nemirnih vodahA strah se je že naselil tako v majhne kraje kot med učitelje, ki učijo na podružničnihšolah. Iz Društva učiteljev podružničnih šol so že pisali ministrici za izobraževanje inpredsedniku vlade Miru Cerarju, da bi jima predstavili pomen podružnic za manjše inslabo poseljene kraje. “Ne moremo se strinjati s posegi v normative in standarde zadelovanje podružničnih šol,” sporoča predsednica društva Katja Bolko. Te šole so ponjenih besedah kot ladjice v nemirni vodah: “Vedno s strahom čakamo, ali in kdaj bodopotonile. Ogromno jih je žal že, z njimi pa življenje tistega kraja.”

Ledine in Zavratec: na nož, če bo treba!

Lani s 120.000 evri obnovljena in z vrtcem obogatena podružnična šola Ledine v občiniIdrija je pogonsko kolo planote že 131 let. Vest o možni ukinitvi ljudi ni mogla zadeti obslabšem času. Ker je državna cesta v dolino zaprta, so odrezani od Idrije in matične šole v

9Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 8


Spodnji Idriji. Ne preseneča torej, da krajani pravijo, da bodo šolo branili na nož.

Podobno poudarjajo v Zavratcu. Zaradi oddaljenosti od Idrije bimorali Matica, Matijo, Nežo, Vida, Jošta, Manco in Petro, ki sedijo v kombiniranemoddelku od 1. do 4. razreda, voziti v šolo Rovte v sosednjo občino Logatec. “To jenemogoče neskladje. Govorimo o decentralizaciji in razvoju vasi, a delamo vse v prid dražjicentralizaciji. Vasem želimo ukiniti šole, ki so za razvoj bistvene. Veliko časa posvečamospoznavanju kraja in sodelujemo z njim. Otroci, ki se tako navežejo nanj, bodo v vasi ostalilažje kot oni, ki bi jih že v rosnih letih iztrgali iz njega,” meni učiteljica Darja Kogovšek. Vcerkljanskih podružnicah Šebrelje in Novaki, ki imajo, podobno kot številne podružnice,nadpovprečne rezultate, se ob možnem ukrepu le držijo za glave.

Čakajo na navodila, a ne vidijo smislaRavnatelji šol v Posočju, ki so se včeraj v Kanalu srečali v okviru skupnega aktiva, do tehvprašanj še niso zavzeli stališča.”Počakali bomo na nadaljnja konkretna navodila,” jepovedal predsedujoči, sicer ravnatelj OŠ Tolmin Vladimir Mavri. Njegova kolega v OŠMost na Soči in v OŠ Podbrdo Ciril Makovec inPolona Kenda razlagata, da bi bili tododatni udarci podeželju.“Treba je gledati dolgoročno. Pri malih šolah je treba počakati,kakšen bo gospodarski položaj, ker niso problem šole, ampak gospodarstvo. Če se boslednje razvijalo, se bo tudi šola, sicer ne,” meni Kenda. Njeni OŠ Podbrdo grozi, da bopostala podružnica. V tem primeru bi med drugim naposled morali odpuščati. Ker v takšnišoli ne bi bilo več oddelkov višjih razredov, bi otroke morali voziti v matično šolo. A če grešola, ki je tudi kulturni center, bo šlo še kaj, pravi Kenda. Čeprav je Podbrdo v občiniTolmin, bi se pojavili tudi problemi s starši. Ker se iz Baške grape v službo vozijo tudi naGorenjsko, se Kenda sprašuje, kam bi hoteli voziti šolarje: “Od koga bi torej bili podružnica:Mosta na Soči, Železnikov ali Bohinjske Bistrice?”

Meni tudi, da starši na koncu ne bi soglašali, da bi se otroci vozili v šolo po dvajsetkilometrov v eno smer. To bi pomenilo tudi izseljevanje iz Baške grape, čeprav se zdaj tjaljudje tudi priseljujejo. Ciril Makovec, ravnatelj OŠ Most na Soči, kjer bi ukinili podružnicePodmelec, Šentviška gora in Trebuša, pa dodaja, da je treba zadeve gledati dolgoročno: “VPodmelcu imamo deset otrok v šoli, a 27 v vrtcu. Na daljši rok ni bojazni, da bi šolasamevala.”

10Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 8


“Otroci niso statistika!”V ajdovski občini bi predlagani ukrepi prizadeli OŠ Dobravlje, ki bi izgubila podružnici vŠmarjah in Vrtovinu. Prvo letos obiskuje šest učencev. Čeprav jih je malo, so se pred tremileti odločili, da jo ohranijo, saj je tesno vpeta v življenje kraja in krepi vezi medgeneracijami. Podobno razmišljajo v Vrtovinu, kjer je učencev 13. Za šolo in kraj je bilapred desetimi leti velika pridobitev nova večnamenska dvorana s telovadnico. Občinanamerava šolo prenoviti in jo povezati s telovadnico. S tem bi pridobili jedilnico, knjižnico inmanjšo zbornico.

Na matični šoli, kjer bi nastale težave pri organizaciji pouka in prevozov, sozaskrbljeni. “Obljubili so nam, da ne bodo posegali v normative. Upamo, da bodo šerazpravljali in da do tega ne bo prišlo. Statistika je ena stvar, vsaka šola pa ima popolnomasvojo zgodbo, svoje okolje in svoje otroke. Otroci niso statistika,” opozarjaravnateljica Mirjam Kalin. Izpostavlja tudi prednosti, ki jih ima majhna šola pred velikišolskimi centri.

“Upamo, da to ne bo uspelo,” je novico o možnosti ukinitve njihove podružnične šolekomentiral predsednik KS Šmarje Vladimir Blagojna. Opozarja, da bi morali ukrepati tudidrugače: “Borimo se, da bi čim več otrok oziroma družin z otroki ostalo na podeželju. Zdajotroke iz naše krajevne skupnosti vozijo v šole v Ajdovščino, Vipavo, tudi v Branik. Če bivsi otroci iz naše krajevne skupnosti hodili v našo podružnično šolo, bi jih bilo bistveno več,kot jih je sedaj.”

Za podružnični šoli v Breginju in v Soči ni strahu, da bi jo ukinili, saj spadata vtako imenovano “obmejno problemsko območje”, kjer mora šolo obiskovati vsajpet otrok. V breginjski podružnici jih je trenutno 13, zaledje imajo tudi v vrtcu zosmimi malčki.

Rodnost govori v prid ustanovi

Podobnega problema, torej da starši otroke v šolo raje vozijo tja, kjer so v službi, pa pobesedah Helene Hvala ni v Čepovanu, kjer bi zdaj samostojna šola lahko postalapodružnica. Povedala je, da se demografski kazalci na velikem in redko poseljenem delunovogoriške občine, kjer šola deluje in kjer je bilo dolgo težko kaj zidati zaradi prostorskih11N

aroč

nik:

JAV

NI S

KLAD

RS

ZA K

ULT

UR

NE

DEJ

AVN

OST

IO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.Primorske.si 19.11.2014

1 / 8


načrtov, počasi obračajo na bolje.

“Glede na število otrok in rodnost nikakor ni utemeljeno spreminjati statusa šole,” poudarjaravnateljica OŠ Čepovan. Dodaja, da delajo na promociji šole in kraja in da so letos dobilinaziv kulturna šola. Enako kot drugi kolegi izpostavlja, da ima ustanova za vas izjemenpomen: “Ta potrebuje samostojno šolo, ker je ta središče kulture, družabnega dogajanja.Če kraj tega nima, umre.”

Nadvse je razočarana nad predlaganimi ukrepi: “Pa saj nam vendar šole ne morejo vzeti.Šokirana sem bila, ko sem pred dnevi na kongresu ravnateljev v Portorožu izvedela zaukrepe!”

Žarek upanjaSicer pa je povedala, da so enako že doživljali pred dvema letoma: “Interventni ukrepi sobili že takrat predlagani.” Kenda pa razlaga, da o preobrazbi samostojne podbrejske šole vpodružnico posluša vse odkar je tam postala ravnateljica leta 1999. In zato se znapošaliti: “Če nam to napovedujejo že 15 let, upam, da nam bodo še nadaljnjih 15.”

JANA KREBELJ in novinarji PN

12Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.


1 / 8


Tema: Kulturna šola




Radio Slovenija 2, Kulturnice 19. 11. 2014Doseg / Reach: 177000Država / Country: SlovenijaČas / Time: 14:06Trajanje / Duration: 2 min 1

V Španskih borcih se drevi začenja festival Živa

RADIO SLO2, VAL 202, 19.11.2014, KULTURNICE, 14:06

MAJA STEPANČIČ: V Španskih borcih, prav tako v Ljubljani pa se drevi začenja festival plesne ustvarjalnostimladih Živa. Dogodek organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in nosi ime po eni od utemeljiteljicslovenskega sodobnega plesa, Živi Kraigher. Festival predstavlja aktualno plesno ustvarjalnost skupin inposameznikov iz Slovenije, da le ti ustvarjajo izvirne koreografije in navdušuje občinstvo z neposrednostjoin bogastvom svojih plesnih izpovedi, ter vključuje goste iz tujine. Strokovna sodelavka za ples pri Javnemskladu za kulturne dejavnosti, Nina Meško.NINA MEŠKO: Gre za predstavitev plesne produkcije pretekle sezone slovenskih plesnih ustvarjalcev,mladih iz vse Slovenije. Torej rdeča nit nekako težko tematsko vzpostavimo kakšno rdečo nit, vendar pavsako leto najdemo neke skupne ideje, ki se pojavljajo in tako skupine razporedimo v različne programe.Tako smo letos poimenovali programe kot so na primer neustrašni, utripajoči, utelešeni, samosvoji insijoči plesalci.STEPANČIČ: V času festivala se bodo zvrstili štije programi krajših plesnih miniatur, tri plesne predstavein dve gostujoči plesni produkciji s tujine. Poleg pestrega plesnega, bo potekal tudi zanimiv spremljevalniprogram. Delavnica fotografije plesa, pod vodstvom Sunčana Sona in delavnica Plesni izziv z novaTanzcompany. Skoraj jubilejni, že 39. tri dnevni festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa se s programomMiniature, Neustrašni in s podelitvijo plaket Mete Vidmar odpre danes ob 18. v Centru Španski borci vLjubljani.

13Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: Živa, festival plesne ustvarjalnosti mladih
































Oder

Festival plesne ustvarjalnosti mladih ŽIVA je

vsakoletna prireditev, ki poteka v organizacijiJSKD (prej v organizaciji ZKOS in pod nekaj

drugačnimi imeni) že od leta 1975 in predstavlja

presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranihplesnih skupin in posameznikov iz vse Slovenije

ter z gosti iz tujine. Foto: Spletna stran festivala

Živa: Trije dnevi plesa,neustrašnih energij invaj v zapeljevanju

Festival plesne ustvarjalnosti mladih19. november 2014 ob 14:23LjubljanaMMC RTV SLO

Živa že od leta 1975 skrbi za razvoj slovenske

sodobne plesne umetnosti, ime festivala jesvojevrsten hommage Živi Kraigher, znani

plesni pedagoginji in koreografinji.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) vabi

na Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa 2014, kibo do petka potekal v v Centru Španski borci v Ljubljani, v okviru katerega se bodo tudi letos zvrstile

številne plesne miniature in plesne predstave, ki so jih pripravili najboljši mladi sodobni plesalci iz vsehkoncev Slovenije.

Festival Živa se bo pričel danes ob 18.00 s prvim sklopom plesnih miniatur z naslovom Neustrašni inpodelitvijo priznanj JSKD za področje sodobnega plesa: letos prejme plaketo Mete Vidmar ZavodFederacija, listino Mete Vidmar pa prejmeta Anja Kopačin in Špela Medved. Ob 19.30 bo sledilo

odprtje fotografske razstave Sunčana Stona Vaje v zapeljevanju in umetniške instalacije Ajde Tomazin znaslovom Mreža v nastajanju. Otvoritveni večer se bo zaključil ob 20.00 s plesno predstavo Kratek stik

plesnega društva Imani.

Festival se bo nadaljeval v četrtek ob 17.00, z drugim sklopom plesnih miniatur, ki nosijo naslovUtripajoči, in plesno predstavo Nova Garda pleše Plesne izbe Maribor, ob 19.00 bosta sledila tretji sklopminiatur z naslovom Utelešeni in plesna predstava deTerminirani Kulturnega društva Center, ob 21.00 pabo na vrsti Heart Beat s skupino nova Tanz company. V petek se bo plesni dan pričel ob 17.00 s četrtim

sklopom miniatur, ki nosijo naslov Sijoči, ob 18.30 bo sledil peti sklop miniatur z naslovom Samosvoji, ob20.30 Check in s skupino nova Tanz company in ob 21.30 zaključna zabava festivala s fotoprojekcijo.

14Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

RTVSLO.si 19.11.2014

1 / 1

Reach: 511.046Country: Slovenija

Kazalo





















































STA.si, Kultura 19. 11. 2014Doseg / Reach: 24885Država / Country: Slovenija

1

V Ljubljani danes začetek festivala plesne ustvarjalnosti mladih Živa

V Ljubljani danes začetek festivala plesne ustvarjalnosti mladih Živa

Ljubljana, 19. novembra (STA) - V Centru kulture Španski borci se bo ob 18. uri začel Festival plesneustvarjalnosti mladih Živa, na katerem se bodo zvrstile plesne miniature in plesne predstave najboljšihmladih sodobnih plesalcev iz vseh koncev Slovenije. Festival bosta uvedla prvi sklop plesnih miniaturNeustrašni in podelitev priznanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Plaketo Mete Vidmar letos prejme Zavod Federacija, listino Mete Vidmar pa Anja Kopač in Špela Medved,so sporočili iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD).

Ob 19.30 bo sledilo odprtje fotografske razstave Sunčana Stona Vaje v zapeljevanju in umetniškeinstalacije Ajde Tomazin z naslovom Mreža v nastajanju. Večer se bo sklenil s plesno predstavo Kratekstik plesnega društva Imani.

V četrtek se bo festival nadaljeval z drugim sklopom plesnih miniatur z naslovom Utripajoči in plesnopredstavo Nova Garda pleše Plesne izbe Maribor, ki mu bosta sledila tretji sklop miniatur z naslovomUtelešeni in plesna predstava deTerminirani Kulturnega društva Center, večer pa bo končal Heart Beat sskupino nova Tanz company.

V petek se bo plesni dan pričel s četrtim sklopom miniatur z naslovom Sijoči, sledil sklop miniatur znaslovom Samosvoji, nato še Check in skupina nova Tanz company.

Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa že od leta 1975 skrbi za razvoj slovenske sodobne plesneumetnosti, njegovo ime pa je svojevrstni hommage znani plesni pedagoginji in koreografinji Živi Kraigher,so še zapisali na JSKD, kjer festival organizirajo.

15Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





































































OderGoran Stefanovski: Figurae VenerisHistoriaeGledališka predstava.Ljubljana. SNG Drama Ljubljana. Ob 17. uri.Režija Aleksandar Popovski. NastopajoPolona Juh, Uroš FLirst, Tina Vrbnjak, JurijZrnec, Saša Pavček in drugi.

rokgre: TarzanBralna uprizoritev.Ljubljana. SNG Drama Ljubljana. Maladrama. Ob 20. uri.Režija Daniel Day Škufca. Nastopajo AljažJovanovič, Nina Valič in Igor Samobor.

Francis Scott Fitzgerald: Veliki GatsbjrGledališka predstava.Ljubljana. MGL. Ob 19.30.Režija Ivica Buljan. Nastopajo Matej Puc,Jure Henigman, Jernej Gašperin, SebastijanCavazza in drugi.

Jera Ivane: PrevareGledališka predstava.Ljubljana. Mala scena MGL. Ob 17. uri.Režija Jaka Ivane. Nastopajo Gašper Tič, UrošSmolej, Viktorija Bencik Emeršič, NikaRozman, Jurij Drevenšek in Domen Valič.

Norman Allen: Zadnji ples NižinskegaGledališka predstava.Ljubljana. SMG. Dvorana Stara pošta. Ob 20.uri.Režija Marko Mlačnik. Nastopa PrimožBezjak.

Goli oderMednarodni festival improvizacijskegagledališča.Ljubljana. Stara mestna elektrarna. Ob 19.in 21. uri.Goli oder se je v dvanajstih letih delovanjauveljavil kot eden najpomembnejšihfestivalov za improvizacijsko gledališče vEvropi in Severni Ameriki.

Živa 2014Festival plesne ustvarjalnosti mladih.Ljubljana. Španski borci. Od 17. ure dalje.

Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živapredstavlja presek aktualne plesneustvarjalnosti izbranih plesnih skupin inposameznikov iz vse Slovenije ter z gosti iztujine.

Tatovi podob - TehnoburleskaPredstava.Ljubljana. AKC Metelkova mesto. KlubGromka. Ob 21. uri.Ustvarjalci in izvajalci: Crucial Pink, MadJakale, Mathilde Buns, Tristan Bargeld, FrauStrapatz, H.P.D., Cica-San.

John Patrick Shanley: DvomGledališka predstava.Nova Gorica. SNG Nova Gorica. Mali oder.Ob 20. uri.Gostuje Prešernovega gledališča Kranj.Režija Alen Jelen. Nastopajo Borut Veselko,Vesna Jevnikar, Vesna Slapar in Maša KagaoKnez k. g.

16Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





















Rastoča knjigaDOLENJSKE TOPLICE Topliškaobčina in osnovna šola vabitana prireditev ob drugi obletniciprojekta Rastoča knjiga v obči-ni Dolenjske Toplice, ki bo da-nes, 20. novembra, ob 19. uri vkulturno-kongresnem centru.Slavnostni govornik bo predse-dnik Državnega sveta Repu-blike Slovenije Mitja Bervar.

17Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: Rastoča knjiga








Kljub slabemu vremenu tudi dobra vinaNa ocenjevanje v okviru črnomaljskega 23. Martmovanja v Beli krajini vinogradniki letos prineslinekoliko manj vzorcev mladih vin - Šampion Martinovanja družini VrhovskiČRNOMELJ - Minuli konectedna je bilo v Črnomlju 23.Martinovanje v Beli krajini, kista ga pripravila Društvovinogradnikov Črnomelj inčrnomaljska območnaizpostava JSKD. V okviruprireditve so ocenili tudimlada vina. Poglavitni namenocenjevanja je, dastrokovnjaki najdejomorebitne napake, ki jih je primladem vinu še mogočeodpraviti, in dajovinogradnikom napotke zanadaljnje kletarjenje.

Kot je dejal predsednik Dru-štva vinogradnikov ČrnomeljZdravko Bahor, vreme letosvinogradom ni prizanašalo.Bojevali so se proti sovkam, biloje veliko dežja, ponekod tuditoča. Zato je bilo manj pridelka,sladkorna stopnja je nižja, kisli-ne pa višje in vinogradniki sopri kletarjenju morali uporabitiveliko znanja.

Po besedah predsednika oce-njevalnih komisij dr. Mojmirja

Wondre so morali vinogradnikiletos dodatno sladkati mošt oz.drozgo in zmanjšati kisline. »Se-veda je najbolj enostavno opravi-ti kemijski razkis za pitna eno-stavna vina. Izkušeni vinarji paso se lotili biološkega razkisa. Pritem je seveda potrebno prej ust-variti pogoje za delovanje mleč-nokislinskih bakterij, torej urav-nati pH in mlademu vinu zagoto-viti ustrezno začetno temperatu-ro okrog 18. st. Celzija. To je po-trebno opraviti takoj po zaključe-nem alkoholnem vrenju, predpretokom, če so droži zdrave. Si-cer je potrebno vino pretočiti inpo možnosti dodati hrano in bak-terije. Biološki razkis mora bitizaključen v treh tednih. Predolgočakanje na razkis lahko povzro-či oksidacijo v nepolni posodi, obneustreznih pogojih pa neprijet-ne vonjave, ki so se odražale v rde-čih vinih,« je letošnjo letino m oce-njevanje komentiral dr. Wondra.

Po njegovem letošnja letina niprimerna za sladka vina. Svetuje,naj mošt, pri katerem so vinogra-

dniki korigirali sladkor, povre dokonca, prekomerno kislino panaj uravnavajo z razkisom, naj-bolje z dvojno soljo. Na tokrat-nem ocenjevanju je bilo prevečžveplanih sladkih belih vin.

A četudi je letošnji letnik edenslabših, le ni bil tako slab, kotgovorijo nekateri. »Med sivimpovprečjem in številnimi na-pakami je bilo tudi nekaj odlič-nih vin, zlasti sortnih, tako belihkot rdečih, predvsem sovinjo-nov, kernerjev, rumenih muška-tov in frankinj. To dokazuje, dase da tudi v takšnih letih pride-lati odlična vina,« je menil dr.Wondra. Da je razlika v kakovo-sti letnikov, so dokazali vzorcistarejših vin, ki so jih ocenili iz-ven konkurence.

Letos so štiri komisije ocenje-vale 372 vzorcev. Ocenjenih jihje bilo 275, medtem ko je bilo 26

odst. izvrženih. 12 vzorcev soocenili izven konkurence, 14vzorcev pa so prinesli iz hrva-ške Popovače. Kot je poudarildr. Wondra, je sedaj še čas, damlada vina s pomanjkljivostmiz ustreznimi ukrepi še popra-vijo, da bodo prijetna za pitje inbodo imela svežino. Naziv šam-piona Martinovanja si je letosprislužila družina Vrhovski izDolnjih Kamene pri Novem me-stu s sovinjonom (17,77 točke) izRučetne vasi. Družina Vrtin zDoblič je prejela dva šampiona:zametliško črnino PTP (16,67 1.)in belokranjcaPTP (16,93 1.). Vi-nar Martinovanja je postaladružina Bahor iz Dragovanjevasi. Ta naziv dobi vinar, ki imanajvišje povprečje štirih najbo-lje ocenjenih vin, pod pogojem,daje vsakega od teh vin vsaj 100litrov. Bahorjevi so postali vinarMartinovanja z vini beli pinot,renski rizling, modra frankinjain kerner.

M. Bezek-Jakše

___^^____________________^^B^___K__________________^^*^__t

__^d. ¥ 7____________0_M__^___________________\W * :_r _____r^Bt__--t_%\ ■ lWIA_nK^" v*!A_ ib3___________iiTkSLJ^B ' ___^_\WEME__a_________w__i ■______H

EsSal 9^/l_____________hP___k1_____IIh_£1

Predstavniki družin, ki so za svoja vina prejele šampione, z dr. MojmirjemVVondro, črnomaljsko županjo Mojco Čemas Stjepanovič, slovensko vinskokraljico Špelo Štokelj in kraljico metliške črnine Janjo Hozner. (Foto: M. B.-J.)

Bt _s^«__R*?fls KS^^IJJJJJ!liJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJJB\

j^^^^^B^^£y^?r'^^^^IS3rb^___________________________K ''•

Okrog stojnic, kjer so ponujali vino, letos ni bilo pretirane gneče. (Foto: M. B.-J.)

18Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo



Tekmovanje pevskih skupinBRESTANICA - Na gradu Rajhenburg je bil v soboto zvečer zanimiv pevski večer.Krška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je organizirala 6.regijski tematski koncert Sozvočenja 2014. Predstavilo se je pet pevskih zasedb,strokovna spremljevalca Stojan Kuret in Marko Vatovec pa sta glavno nagrado,uvrstitev na sklepni koncert, ki bo posvečen zaznamovanju svetovnega dnevazborovskega petja, podelila Mešanemu pevskemu zboru Viva Brežice, ki ga vodizborovodkinja Simona Rozman Strnad. Nagrado za perspektivno zasedbo v vi-šini 400 evrov za plačilo enodnevnih intenzivnih vaj z dirigentom ali mentorjemza vokalno tehniko po izboru zasedbe v letu 2015 je prejel Oktet Jurij Dalmatin izBoštanja, vodja skupine je Tine Bec, nagrado 200 evrov za nakup notnega gradi-va, zborovskih zgoščenk ali strokovne literature v letu 2015 pa je prejela Vokalnaskupina Lan iz Metlike. Zbor vodi Mateja Jakša Jurkovič. Vse tri nagrade bodopodeljene na sklepnem koncertu Sozvočenj 2014, ki bo 13. decembra v Slovenskifilharmoniji v Ljubljani. (R. Ž.)

19Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo













OBVESTILARIBIŠKA DRUŽINA KOPER� obvešča vse nove člane, daje vpis v ribiško družino za 1.2015 do vključno 30. no-vembra. Kandidati najpošljejo prošnjo na ribiš[email protected]. Informa-cije na 040/210-955 BojanFurlan.DRUŠTVO UPOKOJENCEVSEŽANA � organizira v sklo-pu projekta Simbioza za sta-rejše občane brezplačnitečaj računalništva od 1. de-cembra do 5. decembra od16. do 18. ure v prostorih

E-šole, Kosovelova 5.Računalniško predznanje nipotrebno. Prijave na [email protected] na tel. št. 041/735437.JSKD OI TOLMIN � Brezplačna delavnica haiku po-ezije Sam svoj haiku mojster,vodi Jože Štucin, KnjižnicaCirila Kosmača Tolmin, so-bota, 29. novembra, od 9.do 12. ure. Rok prijave po-nedeljek, 24. novembra,05/380-11-70, [email protected].ŠPIKAŠPOKA, DRUŠTVO

BREZ PREROKA � organi-zira v četrtek, 20. novem-bra, ob 18. uri v Mladinskemcentru Podlaga Sežana tretjesrečanje cikla Povezanih zgostom Naro Petrovičem, kibo spregovoril o človeku pri-jaznih praksah ter pristopihza opolnomočenje posame-znika in družbe.NACIONALNI INŠTITUT ZAJAVNO ZDRAVJE INDRUŠTVO SPOMINČICE �organizirata v četrtek, 20.novembra, 12. tradicional-no srečanje z naslovom Po

Kogojevi poti s pričetkom ob16.30 v restavraciji Srednješole Izola. Strokovnosrečanje je namenjeno širšijavnosti, bolnikom in njiho-vim svojcem, zdravstvenimdelavcem ter ostalim stro-kovnim delavcem. Nasrečanju bodo poskrbeli zaaktivne delavnice in varo-vanje bolnikov z demenco.Informacije in prijava na tei.št 05/663-08-23,Irena Majcan Kopilovič.

20Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





Mavrica izpod TriglavaVokalno-instrumentalna skupi-na Triglavski zvonovi iz Moj-strane, ki s petjem že sedem-najst let bogati kulturno do-gajanje v krajih pod Triglavom,je nedavno v polni dvorani Kul-turnega doma na Dovjem pri-pravila koncert ob izidu njihovenove zgoščenke z naslovomUjete barve mavrice.Na tretjem izdelku v doseda-njem zelo razgibanem, že sko-

raj dve desetletji trajajočempevskem poslanstvu, je petnajstpesmi, ki odražajo pester inširok mavrični repertoar zbora- od ljudskih napevov, sloven-skih narodnih, koledniških dočrnskih duhovnih in moder-nejših ter tudi nekaterih lastnihskladb. "Prav za nas je dovškižupnik Franc Juvan napisal pe-sem Triglavski zvonovi, ki smojo zadovoljnemu občinstvu na

njihovo željo zapeli dvakrat,kar je gotovo dobra popotnica.Upamo, da se bo pesem glo-boko usedla v srca ljudi in bozaželena tudi na prihodnjihnastopih," je dejala zborovod-ja, glasbena profesorica MetkaMagdič, ki je zaslužna za glas-beno priredbo omenjene pes-mi, sicer pa že četrto leto us-pešno vodi zbor z dvajsetimipevkami in pevci. Pesmi so po-

sneli na različnih lokacijah, ne-katere so tudi z nastopov v živooziroma s tekmovanj, s katerihse ponašajo tudi s srebrnimpriznanjem strokovne žirijeJSKD za leto 201 3 v Radovljici.Za snemanje je po tehnično-iz-vedbeni plati poskrbel JakaKern, za klavirske spremljavepoleg Metke tudi Jan Adamek,za Kitaro v pa je poprijelJohn-Mark SortOb koncu koncerta, ki ga jevodila Leona Gomboc, so seiskreno zahvalili občini Kranj-ska Gora ter vsem društvom,organizacijam in posamezni-kom, ki so jim kakorkoli po-magali pri njihovi dejavnosti,med občinstvo pa so razdelili šenekaj povsem svežih glasbenihizdelkov. Triglavske zvonoveboste lahko slišali tudi nabožično-novoletnem koncertu vdovški cerkvi v nedeljo, 28.decembra, ob 1 9. uri in v so-boto, 3. januarja, od 16.30naprej, ko bodo tradicionalnokoledovali po vaseh od Moj-strane, Dovjega, Radovne, Bel-ce do Gozda Martuljka.

(si)

_______________________^__________________________8S_^_____B |^^^^^^^H|^^^^^^^^^^^w^^^V^^^^^^^^^?^^^^^^^^^^^H__III|^^^^^^^^^r|^ :^*^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^b^^^___^____________________________!

Pevke in pevci zbora Triglavski zvonovi

21Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo



Z malo denarja do velikih zgodbGledaliscniki vsako jesen tekmujejo v Tmovljahin z Novačanovimi srečanji umeščajo Celjena zemljevid slovenske ljubiteljske kultureMETKA PIRCŽivimo v času, ko je kultura vsak danpod vprašajem. V težkem vsakdanuljudje ravno v kulturnih dejavnostihnajdejo uteho, želja po ustvarjanju paje močna kot verjetno še nikoli. Nadrugi strani je denarja vedno manj -in ko gre za nohte, državne in lokal-ne oblasti najraje začnejo rezati ravnopri kulturi. Tudi v tej luči Novačanovagledališka srečanja, ki jih vsako jesenpripravijo v Tmovljah, pokažejo, da sez dobro voljo lahko ustvari veliko. Zaorganizacijo enomesečnega festivaladobijo manj kot tisoč evrov državne-ga in lokalnega denarja, brez spon-zorjev in prostovoljnega dela članovKulturno-umetniškega društva Zarjajim ne bi uspelo že 22 let ohranjatitako dobro kondicijo ljubiteljske kul-ture v kraju. Podpora sponzorjev jimogromno pomeni, njihovega dela sene da oceniti v denarju, vsak skro-mni prispevek organizatorjem po be-sedah podpredsednika društva ŽivkaBeškovnika veliko pomeni.

Prevladujejo komedijeNovačanova gledališka srečanja prire-jajo v spomin na znanega slovenskegadramatika, pesnika, pisatelja, publici-sta in predvojnega politika Antona No-vačana, ki po rodu izhaja iz Zadobrovepri Škof ji vasi - in je bil torej skorajdakrajan Trnovelj. Vseh 22 let so sreča-nja namenjena druženju ljubiteljskihgledališčnikov in gledaliških skupin,imajo pa tudi tekmovalni značaj. Vsakvečer izberejo igralca večera, vse pred-stave, ki se zvrstijo ob koncih tedna,pa občinstvo ocenjuje z oceno od enado pet. Najboljšo predstavo, ki prejmeposebno plaketo, in umetniško deloenega od celjskih slikarjev bodo raz-glasili ob koncu festivala prihodnjikonec tedna. Iz ocenjevanja je izvzetapredstava domačega ansambla.

Ker so komedije pri gledalcih izje-mno priljubljene, se pogosto znajdejona repertoarju ljubiteljskih gledališč-nikov. Letos je selekcijo izmed kar 30prijavljenih predstav opravil gleda-liški igralec Damjan M. Trbovc. Medpetimi izbranimi tekmovalnimi pred-stavami so kar tri komedije, ena satira

in ena tribuna. Se en zanimiv poda-tek zaznamuje letošnji izbor pred-stav, večina gostujočih ansamblov jenamreč s širšega celjskega območja.Med njimi so tako KD Gledališče Vele-nje, Gledališko društvo Radeče, dram-ska skupina KUD Franceta PrešernaVojnik, od drugod prihajajo le članijeseniškega Gledališča Toneta Čufarjain gledališke skupine Brce iz Gabrovi-ce pri Komnu.

"Ko stopiš v dvorano ljubiteljskegagledališča, je občutek drugačen kot vprofesionalnem gledališču. Takoj za-čutiš nekaj toplote v srcu, marsikdaj seljudje ravno zaradi dobrega občutka vljubiteljskem gledališču odločijo tudiza obisk profesionalnega gledališča,"razlaga Trbovc, ki je tudi sam profe-sionalni gledališki igralec. Kakovostljubiteljskih predstav je na zares vi-sokem nivoju. "Ljubiteljska gledališčaso v zadnjih letih vedno boljša, tudipo zaslugi organizacije JSKD dobrodelajo, marsikdaj so zelo ambicio-zna," doda.

Odpirajo nova vrataPrispevek Novačanovih gledališkihsrečanj k družbenemu ustvarjanju jevečplasten. Ne gre spregledati, da soravno s temi srečanji obudili spominna skoraj pozabljenega Antona No-vačana, po zaslugi gledališčnikov sopred tremi leti na njegovi rojstni hišipostavili spominsko ploščo. "Še po-sebno prijetno je druženje z ostalimiljubiteljskimi gledaliscniki, s tem pasi odpiramo vrata tudi za gostovanjenaših predstav drugje. Vsaki skupini,ki igra na naših srečanjih, namreč po-nudimo, da jim vrnemo obisk s katerood naših predstav," pojasnjuje Beškov-nik. Ne nazadnje pa s tem festivalombogatijo celjsko kulturno sceno.

Člani društva delajo prostovoljnoob svojih rednih delovnih obvezno-stih, ki jih imajo v službi. "Vsako letopo koncu festivala pregledamo svoj or-ganizacijski izbor, ocenimo, kaj bomoza prihodnji festival ohranili, nadgra-dili ali spremenili. Intenzivno delo priprogramu se nadaljuje aprila, ko obja-vimo razpis za sodelovanje, in natovse poletje, ko se izbirajo predstave inusklajujejo dogodki, ki so del progra-

ma festivala," pojasnjuje mladi pred-sednik KUD Zarja Uroš Rošer. Pravi,da je največja nagrada za njihovo delopolna dvorana navdušenih obiskoval-cev, ki se k njim radi vračajo zaradi fi-nančno ugodnih možnosti za ogledkakovostnih predstav in se v njihovidružbi dobro počutijo. "Dobra izvedbaprivablja občinstvo iz Celja in celotnesavinjske regije. Veliko obiskovalcevje stalnih in se že osebno poznamo, šeposebno veseli pa smo novih obrazov,ki pridejo k nam in se pri nas dobropočutijo. Letos smo z obiskom zelo za-dovoljni," dodaja Rošer.Prenovili bi dvoranoPo včerajšnji komediji Niti tat ne morepošteno krasti prihodnji konec tednagostijo še zadnjo tekmovalno predsta-vo Češpe na figi. Srečanja bodo zaklju-čili prihodnjo soboto z okroglo mizoin s pogovorom o letošnjih predsta-vah ter z domačo enodejansko burkoTriko, ki jo je režiral Vojko Belšak.Kot je znano, v KUD Zarja sistematič-no delajo s podmladkom in dajo pri-ložnost za ustvarjanje tudi mladimgeneracijam. Po Novačanovih sre-čanjih bo zanimivo dogajanje tudi vdecembru, ko pripravljajo premie-ro predstave Blazinca, sledi otroškapredstava Luka išče družino, kmaluzačnejo priprave na mladinsko pred-stavo. "Kot vsako leto bomo sodelovalina različnih festivalih in izborih JSKD,kjer si želimo strokovnih potrditevnašega delovanja. Potrudili se bomozbrati dovolj sredstev, da bo Zarjinkulturni dom v novi sezoni gledalcesprejel v osveženi notranji podobi,"pove Rošer.Z manj kot tisočevrov javnegadenarja brezsponzorjevin prostovoljnegadela ne bi uspeli

22Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





Utrinek iz predstave Niti tat ne more pošteno krasti.

Gonilni sili društva sta Zivko Beškovnik in Uroš Rošer.

23Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

javni sklad rs za kulturne dejavnosti, zbirka medijskih …€¦ · naročnik: javni sklad rs za...

Documents