javnofinančna in makroekonomska gibanja...prihodki. podatki za pet mesecev sicer kažejo okrepitev...
TRANSCRIPT
Javnofinančna in makroekonomska gibanja
Julij 2018
2
Pripravila Služba za analize Fiskalnega sveta
Številka: 30-1/2018/2
3
-15-14-13-12-11-10-9-8-7-6-5-4-3-2-10123
04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18
-15-14-13-12-11-10
-9-8-7-6-5-4-3-2-10123
saldo primarni saldo saldo (napoved MF) primarni saldo (napoved MF)
Temeljni agregati sektorja država (ESA)
Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr.18), preračuni FS.
4-četrtletna drseča sredina, v % BDP
V začetku leta 2018 so se nadaljevala ugodna gospodarska in javnofinančna gibanja. Gospodarska rast se je v prvem
četrtletju sicer nekoliko upočasnila, a je ostala visoka in široko osnovana ter vedno bolj temelji na domači potrošnji. Ob
nadaljevanju visoke rasti javnofinančnih prihodkov in zmernem povečanju izdatkov je imel sektor država v prvem četrtletju
presežek v višini 0,6 % BDP. Po oceni Fiskalnega sveta je predvideni letni presežek v Programu stabilnosti – dopolnitev
2018 (PS 2018; 0,4 % BDP) dosegljiv, pri čemer naj bi se poslabšal strukturni saldo. To pomeni ciklično ekspanzivno
naravnano fiskalno politiko, kar je glede na ciklično stanje gospodarstva po oceni Fiskalnega sveta neustrezno in pomeni
zamujeno priložnost za trajnejše izboljšanje javnih financ. Slednje je pomembno tudi v luči vedno večjih tveganj, zlasti iz
tujine. Uresničitev teh lahko povzroči še občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti od trenutno napovedane, s čimer se
dodatno povečujejo kratkoročna in srednjeročna tveganja za javne finance. Zakonsko sprejete obveznosti, ki niso bile
predvidene ob pripravi proračuna, so v juniju povzročile začasno zadržanje izvrševanja državnega proračuna. Odstop
vlade v marcu 2018 je le preložil nekatere pomembne odločitve na prihodnje obdobje, potrebno se je tudi ustrezno
pripraviti na javnofinančne posledice demografskih sprememb.
Medletna rast prihodkov (6,1 %) v prvem četrtletju je povezana z nadaljnjo rastjo gospodarske aktivnosti in na ravni
celega leta verjetno ne bo bistveno odstopala od projekcij v PS 2018 (5,6 %). Rast še naprej temelji predvsem na visokih
davčnih prilivih, a podatki o realizaciji državnega proračuna za pet mesecev kažejo rahlo umiritev njihove rasti. Manjši kot
pred letom so bili skladno z načrti prihodki od lastnine, v povezavi z nizkim črpanjem evropskih sredstev pa kapitalski
prihodki. Podatki za pet mesecev sicer kažejo okrepitev črpanja evropskih sredstev, a bodo na ravni celega leta prihodki
iz tega naslova verjetno zaostali za sicer optimističnimi načrti. Rast izdatkov sektorja država ostaja zmerna (2,1 %). K njej
največ prispevajo sredstva za zaposlene in socialni transferi. Nadaljuje se rast izdatkov za vmesno potrošnjo. Večji so tudi
izdatki za investicije, a bo njihova rast v celem letu verjetno nižja od načrtov in tudi glavni razlog za nižjo rast skupnih
izdatkov glede na tiste v PS 2018.
Dolg sektorja država je konec prvega četrtletja letos znašal 33 mrd EUR in je bil podoben kot pred letom. Na znižanje
deleža dolga v BDP za 5,3 o. t. na 75,1 % BDP pa je pozitivno vplivala gospodarska rast oziroma pretežno z njo
povezano izboljšanje salda primarne bilance. Občutnejše izboljšanje javnofinančnega salda in s tem znižanje dolga še
naprej zavira predvsem visoka raven obresti, čeprav so se te v zadnjem letu znižale za desetino. Aktivna politika
upravljanja z državnim dolgom je poleg ugodnih pogojev financiranja v zadnjih letih prispevala k občutnemu znižanju
implicitne obrestne mere dolga države in k daljšanju njegove ročnosti.
Ocenjujemo, da se je po štirih letih ugodnih gospodarskih gibanj negativna proizvodna vrzel v letu 2017 zaprla. Zadnje
razpoložljive ocene nekaterih institucij nakazujejo, da se bo slovensko gospodarstvo letos pregrevalo, a ob negotovosti in
spremenljivosti ocen proizvodne vrzeli za določitev cikličnega stanja gospodarstva spremljamo tudi druge kazalnike. Na
podlagi teh in širšega nabora ocen proizvodne vrzeli ocenjujemo, da se v gospodarstvu trenutno ne ustvarjajo večja
neravnotežja. Ob tem pa se povečujejo tveganja, da se bo rast v prihodnje upočasnila hitreje od napovedi. Tveganja
izhajajo zlasti iz mednarodnega okolja. Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju upočasnila, zaradi
nevarnosti naraščajočega protekcionizma in trgovinskih sporov se je občutno povečala negotovost. To se je odrazilo v
splošnem znižanju vrednosti kazalnikov razpoloženja in nižanju napovedi gospodarske rasti v trgovinskih partnericah.
-3
-2
-1
0
1
2
3
BDP*
zapo
slen
ost*
št. b
rezp
osel
nih*
*
št. b
rezp
osle
nih
(< 1
leto
)**
sred
stva
na
zapo
slen
ega*
osno
vna
infla
cija
*
poso
jila
zase
bnem
u se
ktor
ju*
kaza
lnik
gos
poda
rske
klim
e
izko
rišč
enos
t zm
oglji
vost
i
cene
rab
ljeni
h ne
prem
ični
n
Kazalniki dinamike gospodarskega cikla 2005-2018
odstopanje od povprečja obdobja v standardnih odklonih
Vir: SURS, ECB, Eurostat, Zavod RS za zaposlovanje, preračuni FS.
* medletne stopnje rasti
** obrnjene vrednosti
Povzetek
4
-200
0
200
400
600
800
15 16 17 18
-200
0
200
400
600
800
prihodki (rast +) odhodki (rast -) saldo
Saldo javnih financ (ESA)
Vir: SURS, preračuni FS.
medletna sprememba in prispevki v mio EUR
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
-7,0
-6,0
-5,0
-4,0
-3,0
-2,0
-1,0
0,0
1,0
2,0
povprečje vseh ocen (apr.18) povprečje vseh ocen (jun.18)
v % BDP
Strukturni saldo
srednjeročni fiskalni cilj
Vir: Ocene FS. Opomba: osenčeno območje prikazuje razpon izračunov na podlagi različnih ocen proizvodne vrzeli. Glej opombo pod tabelo 4.3 v Oceni skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka PS18 (FS, apr.18).
-600
-500
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
15 16 17 18
-600
-500
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
davki socialni prispevki ostalo prihodki - skupaj
Prihodki sektorja države (ESA)
Vir: SURS, preračuni FS.
medletna sprememba in prispevki v mio EUR
-600
-500
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
15 16 17 18
-600
-500
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
ostalo obresti
bruto investicije v osnovna sredstva socialni transferi
sredstva za zaposlene izdatki - skupaj
Izdatki sektorja države (ESA)
Vir: SURS, preračuni FS.
medletna sprememba in prispevki v mio EUR
Sektor država je v prvem četrtletju 2018 beležil presežek v višini 60 mio EUR oziroma 0,6 % BDP, kar je 170 mio EUR
oziroma 1,7 o. t. BDP več kot v enakem četrtletju lani. Presežek je predvsem posledica ugodnih gospodarskih razmer in z
njimi povezane nadaljnje visoke rasti prihodkov ob skromni rasti izdatkov. Izboljšanje primarnega salda, ki ne vključuje
izdatkov za obresti, je bilo manj izrazito. To kaže pomembno vlogo znižanja obresti pri izboljšanju stanja javnih financ. PS
2018, ki je bil zaradi odstopa vlade pripravljen na osnovi scenarija nespremenjenih politik, je za leto 2018 predvidel
nominalni presežek v višini 0,4 % BDP. Ta je na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov dosegljiv. Ob pričakovanem
poslabšanju strukturnega salda pa bo fiskalna politika letos neustrezna oziroma ciklično ekspanzivna. S tem bo po oceni
Fiskalnega sveta zamujena priložnost za trajnejše izboljšanje javnih financ.
Medletna rast prihodkov (6,1 %) še naprej izhaja iz visoke rasti davkov in socialnih prispevkov in je povezana tudi z
razmeroma visoko domačo porabo in z ugodnimi razmerami na trgu dela. Nasprotno so bili prihodki od lastnine in
kapitalski prihodki (evropska sredstva) manjši kot pred letom. Rast izdatkov sektorja država (2,1 %) je ostala zmerna in
večinoma posledica višjih sredstev za zaposlene. Nadaljevala se je tudi rast socialnih transferov in izdatkov za vmesno
potrošnjo. Večji so bili tudi izdatki za investicije, a bodo po naši oceni zaradi skromnejšega črpanja evropskih sredstev od
načrtovanega na letni ravni znova zaostali za projekcijami. K zmerni medletni rasti skupnih izdatkov pomembno prispevajo
nadalje nižji izdatki za obresti.
Javnofinančna gibanja − sektor država
5
7600
8000
8400
8800
9200
9600
10000
15 16 17 18
1900
2000
2100
2200
2300
2400
2500
originalna serija(levo)
4-četrtetna drseča vsota (desno)
napoved MF (apr.18, desno)
Davki (ESA)
Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr. 18), preračuni FS.
v mio EUR
5000
5400
5800
6200
6600
7000
15 16 17 18
1250
1350
1450
1550
1650
1750
originalna serija(levo)
4-četrtetna drseča vsota (desno)
napoved MF (apr. 18, desno)
Prispevki za socialno varnost (ESA)
Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr. 18), preračuni FS.
v mio EUR
350
400
450
500
550
600
15 16 17 18
87.5
100.0
112.5
125.0
137.5
150.0
originalna serija(levo)
4-četrtetna drseča vsota (desno)
napoved MF (apr. 18, desno)
Prihodki od lastnine (ESA)
Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr. 18), preračuni FS.
v mio EUR
1800
2000
2200
2400
2600
2800
15 16 17 18
500
550
600
650
700
750
originalna serija(levo)
4-četrtetna drseča vsota (desno)
napoved MF (apr. 18, desno)
Ostali prihodki* (ESA)
* prihodki brez davkov, socialnih prispevkov in prihodkov od lastnineVir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr. 18), preračuni FS.
v mio EUR
Medletna rast prihodkov (6,1 %) v prvem četrtletju je podobna nominalnemu povečanju BDP (6,9%). Ocenjujemo, da rast
na letni ravni ne bo bistveno odstopala od projekcij v PS 2018 (5,6 %), a bo struktura verjetno precej drugačna od
načrtovane.
Povečanje prihodkov izhaja predvsem iz okrepljene rasti davčnih prihodkov (7,7 %). Okrepila se je zlasti rast prihodkov od
DDV, čeprav naj bi se po podatkih SURS nominalna rast zasebne potrošnje upočasnila. Višja kot lani je tudi rast od davkov
na dohodke gospodinjstev oziroma posameznikov, kar povezujemo z okrepljeno rastjo mase bruto plač. Nadaljuje se tudi
visoka rast prihodkov od davkov na dohodke ali dobičke družb. Ta izhaja iz nadaljnjega izboljšanja poslovnih rezultatov in
poračunov zaradi boljšega lanskega poslovanja od predvidenega. Rast socialnih prispevkov se je upočasnila, čeprav je
bilo povečanje sredstev za zaposlene podobno kot v predhodnem četrtletju, vendar ta kategorija prihodkov v zadnjih treh
letih občutno niha. Nižji kot pred letom so bili prihodki od lastnine, pri katerih tudi projekcije PS 2018 predvidevajo občutno
znižanje v letošnjem letu. Kapitalski prihodki so bili po rasti konec lanskega leta v prvem četrtletju letos znova medletno nižji
v povezavi z nizkim črpanjem evropskih sredstev. Po oceni Fiskalnega sveta bodo na letni ravni zaostali za projekcijami iz
PS 2018.
Javnofinančni prihodki
6
4200
4400
4600
4800
5000
5200
15 16 17 18
1050
1100
1150
1200
1250
1300
originalna serija(levo)
4-četrtletna drseča vsota (desno)
napoved MF (apr. 18, desno)
Sredstva za zaposlene (ESA)
Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr. 18), preračuni FS.
v mio EUR
6900
7000
7100
7200
7300
7400
7500
7600
15 16 17 18
1725
1750
1775
1800
1825
1850
1875
1900
originalna serija(levo)
4-četrtletna drseča vsota (desno)
napoved MF (apr. 18, desno)
Socialna nadomestila in podpore (ESA)
Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr.18), preračuni FS.
v mio EUR
1200
1300
1400
1500
1600
1700
1800
1900
2000
15 16 17 18
300
325
350
375
400
425
450
475
500
originalna serija(levo)
4-četrtletna drseča vsota (desno)
napoved MF (apr. 18, desno)
Bruto investicije v osnovna sredstva (ESA)
Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr.18), preračuni FS.
v mio EUR
2400
2500
2600
2700
2800
2900
15 16 17 18
600
625
650
675
700
725
originalna serija(levo)
4-četrtletna drseča vsota (desno)
napoved MF (apr.18, desno)
Vmesna potrošnja (ESA)
Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr.18), preračuni FS.
v mio EUR
V prvem četrtletju letos se je nadaljevala zmerna medletna rast izdatkov (2,1 %). Ocenjujemo, da bo rast v celem letu
zaostala za projekcijami v PS 2018 (4,8 %), znova predvsem zaradi nižjih izdatkov za investicije v povezavi z manjšim
črpanjem evropskih sredstev od predvidenega.
K rasti izdatkov še naprej največ prispevajo večja sredstva za zaposlene (4,9 %), ki se sicer gibljejo v okviru vladnih
projekcij. Rast zaposlenosti se zadnji dve leti ohranja na okoli 2 % letno, rast sredstev na zaposlenega pa se je v prvem
četrtletju nekoliko upočasnila in znašala 2,9 %. Socialni transferi so se povečali nekoliko manj kot v predhodnih četrtletjih in
zaostajajo za projekcijami v PS 2018. Njihova rast se bo tekom leta verjetno okrepila tudi v povezavi s sprejetim
povišanjem zneska za denarno socialno pomoč, kar je po navedbah Ministrstva za finance tudi glavni razlog za
zadrževanje izvrševanja državnega proračuna. Rast izdatkov za vmesno potrošnjo se je po izrazitem skoku konec lanskega
leta umirila (2,4 %). Podatki, ki so razpoložljivi do maja, sicer kažejo, da se je medletna rast izdatkov za blago in storitve
aprila in maja občutneje okrepila v vseh blagajnah javnega financiranja (glej str. 7). Ključni razlog, da bo letna rast
skupnih izdatkov po oceni Fiskalnega sveta nižja od projekcij, je gibanje izdatkov za investicije. Njihova rast se je sicer
nadaljevala (9,6 %), a je bilo za letos predvideno povišanje za četrtino. Skladno s projekcijami se gibljejo izdatki za
obresti, ki so bili medletno nižji za dobro desetino. Približno takšno znižanje je predvideno tudi v celem letu.
Javnofinančni izdatki
7
8000
8200
8400
8600
8800
9000
9200
9400
9600
9800
8000
8200
8400
8600
8800
9000
9200
9400
9600
9800
2015 2016 2017 2018
prihodki odhodki
prihodki napoved MF (nov.17) odhodki napoved MF (nov.17)
Prihodki in odhodki državnega proračuna
Vir: MF, napoved: Spremembe proračuna RS 2018 (nov. 2017), preračuni FS.
dvanajstmesečne drseče vsote, mio EUR
-1400
-1200
-1000
-800
-600
-400
-200
0
200
-1400
-1200
-1000
-800
-600
-400
-200
0
200
2015 2016 2017 2018
saldo napoved MF (nov.17)
Saldo državnega proračuna
Vir: MF, napoved: Spremembe proračuna RS 2018 (nov. 2017), preračuni FS.
dvanajstmesečne drseče vsote, mio EUR
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
3500
4000
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
3500
4000
2015 2016 2017 2018
davek na dodano vrednostprejeta sredstva iz EU in drugih državdavki na dohodek in dobiček
Izbrane kategorije prihodkov državnega proračuna
Opomba: kvadrat označuje napoved za 2018.Vir: MF, napoved: Spremembe proračuna RS 2018 (nov. 2017), preračuni FS.
dvanajstmesečne drseče vsote, v mio EUR
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
2015 2016 2017 2018
plače in drugi izdatki zaposlenim
transferi posameznikom in gospodinjstvom
investicijski odhodki in transferi
Izbrane kategorije odhodkov državnega proračuna
Opomba: kvadrat označuje napoved za 2018.Vir: MF, napoved: Spremembe proračuna RS 2018 (nov. 2017), preračuni FS.
dvanajstmesečne drseče vsote, v mio EUR
Državni proračun je bil v petih mesecih letos v presežku (64 mio EUR), v enakem obdobju lani pa še v primanjkljaju (-34 mio
EUR). Ciljni presežek 51 mio EUR v letu 2018 je po oceni Fiskalnega sveta dosegljiv. Vlada je junija sprejela sklep o
zadržanju izvrševanja državnega proračuna, po navedbah Ministrstva za finance zaradi povišanja denarne socialne
pomoči, ki ni bilo predvideno ob spremembi proračuna novembra lani.
V petih mesecih letos je bila medletna rast prihodkov (3,5 %) predvsem posledica visokih davčnih prilivov. Rast slednjih se
je po podatkih za april in maj rahlo upočasnila. Krepiti se je začelo črpanje evropskih sredstev, a po oceni Fiskalnega sveta
sicer optimistični cilji za letos ne bodo doseženi. Znižanje nedavčnih prihodkov se je poglobilo v povezavi z zamikom oz.
izpadom izplačil od dobička nekaterih podjetij v državni lasti. Ta padec je zaenkrat občutnejši od načrtovanega za celo
leto. Rast odhodkov (0,9 %) ostaja zmerna. K rasti največ prispeva povečanje izdatkov za blago in storitve, ki je zaenkrat
večje od načrtovanega za celo leto. Po navedbah Ministrstva za finance je rast povezana z vzdrževanjem cestne in
železniške infrastrukture. Od načrtov odstopajo tudi transferi posameznikom in gospodinjstvom, ki so medletno večji, v celem
letu pa naj bi se znižali. Povečujejo se izdatki na področjih, kjer so bili sprejeti ukrepi po spremembi proračuna novembra
lani (otroški dodatek, starševska nadomestila, sredstva za varstvo duševno in telesno prizadetih). Zaradi dobrih razmer na
trgu dela so medletno nižji transferi za brezposelne in za denarno socialno pomoč, kjer bo povišanje zneska stopilo v
veljavo julija. Izdatki za plače so bili medletno višji za 3,5 %, kar je manj od načrtovanega za celo leto. V povezavi z
okrepljenim črpanjem evropskih sredstev so za desetino večji, kot pred letom, investicijski odhodki in transferi, a bodo po
naši oceni v celem letu zaostali za načrtovano več kot 50‑odstotno rastjo. Znižanje izdatkov za plačilo obresti je v okviru
letnih načrtov.
Državni proračun (metodologija denarnega toka GFS)
8
-400
-200
0
200
400
-400
-200
0
200
400
2015 2016 2017 2018
prejeta sredstva iz državnega proračuna
prejeta sredstva iz drž. pror. iz sredstev proračuna EU in drugih držav
dohodnina
ostalo
prihodki od premoženja
davki na nepremičnine
prihodki
Bilance proračunov občin - prihodki
Vir: MF, preračuni FS.
medletna razlika v mio EUR, 12-mesečna drseča vsota
-400
-200
0
200
400
-400
-200
0
200
400
2015 2016 2017 2018
izdatki za blago in storitve tekoči transferji
ostalo plače in drugi izdatki zaposlenim
investicijski odhodki in transferji odhodki
Bilance proračunov občin - odhodki
Vir: MF, preračuni FS.
medletna razlika v mio EUR, 12-mesečna drseča vsota
-200
-100
0
100
200
300
-200
-100
0
100
200
300
2015 2016 2017 2018
ostalo
prispevki delodajalcev za soc. varnost
prispevki zaposlenih za soc. varnost
transferni prihodki
prihodki
ZZZS - prihodki
Vir: MF, preračuni FS.
medletna razlika v mio EUR, 12-mesečne drseče vsote
-200
-100
0
100
200
300
-200
-100
0
100
200
300
2015 2016 2017 2018tek. plačila drugim izvajalcem jav. služb, ki niso posredni prorač. uporab.tekoči transferi v javne zavode - za zdravilatekoči transferi v javne zavode - za izdatke za blago in storitvetekoči transferi v javne zavode- sredstva za plače in druge izdatke zaposlenimostali tekoči transferiostaloodhodki
ZZZS - odhodki
Vir: MF, preračuni FS.
medletna razlika v mio EUR, 12-mesečne drseče vsote
-300
-250
-200
-150
-100
-50
0
50
100
150
-300
-250
-200
-150
-100
-50
0
50
100
150
05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18
ZPIZ ZZZS občine
Saldo bilanc občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Vir: MF, preračuni FS.
dvanajstmesečne drseče vsote, mio EUR
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
2015 2016 2017 2018
državni proračun ZPIZ ZZZS občine
Izdatki za blago in storitve
Vir: MF, preračuni FS.
medletna rast v %, dvanajstmesečne drseče sredine
Bilance javnega financiranja
9
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18
0
4000
8000
12000
16000
20000
24000
28000
32000
36000
40000
v mio EUR (levo) napoved, v mio EUR (levo)
v % BDP (desno) napoved, v % BDP (desno)
Dolg sektorja država (ESA)
Vir: SURS, napoved MF Program stabilnosti 2018 (apr.18); preračuni FS.
mio EUR v % BDP
-10
-5
0
5
10
15
20
25
-10
-5
0
5
10
15
20
25
2014 2015 2016 2017 2018
primarna bilanca obresti
rast BDP inflacija
prilagoditev stanja in tokov sprememba dolga
Sprememba javnega dolga
o.t. BDP, 4-četrtletna razlika
Vir: SURS, preračuni FS.
0
500
1.000
1.500
2.000
2.500
3.000
3.500
4.000
4.500
5.000
2007
2009
2011
2013
2015
2017
2019
2021
2023
2025
2027
2029
2031
2033
2035
2037
2039
2041
2043
2045
glavnice obresti
Odplačila dolga državnega proračuna*
*opomba: po letu 2028 ni podatkov o plačilih obrestih.Vir: MF.
v mio EUR
0
1
2
3
4
5
6
7
0
1
2
3
4
5
6
7
05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18
harmonizirana obrestna mera implicitna obrestna mera
Harmonizirana dolgoročna obrestna mera (10 letne obveznice)
in implicitna obrestna mera javnega dolga
Vir: ECB, SURS, preračuni FS.
v %
Dolg sektorja država je konec prvega četrtletja letos znašal 33 mrd EUR, kar je podobno kot pred letom. Na znižanje
deleža dolga v BDP v tem obdobju za 5,3 o. t. na 75,1 % BDP poleg gospodarske rasti, ki neposredno vpliva na
imenovalec v prikazu relativnega razmerja, v zadnjem obdobju pozitivno vpliva tudi pretežno z gospodarsko rastjo
povezano izboljšanje salda primarne bilance. Čeprav so se obresti v zadnjem letu znižale za dobro desetino, pa njihova
visoka raven še naprej preprečuje dodatno znižanje dolga. Zahtevana donosnost na slovenske državne obveznice od
sredine leta 2016 ostaja nizka, okoli 1 %. Država nadaljuje z aktivnim upravljanjem z dolgom in v ugodnih razmerah na
mednarodnih finančnih trgih zamenjuje relativno drage obveznice, izdane v ameriških dolarjih v letih 2012–2014, s
cenejšimi. Hkrati ostaja velik tudi obseg sredstev države na enotnem zakladniškem računu. Ta se je po znižanju v zadnjih
dveh letih letos povečal in konec junija znašal 5,4 mrd EUR oziroma 11,6 % BDP. Aktivna politika upravljanja z državnim
dolgom je poleg ugodnih pogojev financiranja v zadnjih letih prispevala k občutnemu znižanju implicitne obrestne mere
dolga države, ki se približuje 3 %. Ugodnejša je tudi terminska porazdelitev obveznosti, saj se je povprečni čas do
zapadlosti obstoječega dolga od konca leta 2017 do maja letos podaljšal še za pol leta (na 9,8 let).
Dolg sektorja država
10
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18
-25
-20
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
BDP domača potrošnja izvoz blaga in storitev
Bruto domači proizvod, domača potrošnja in izvoz
Vir: SURS, preračuni FS.
medletna rast v %
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
-10
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
povprečje vseh ocen (apr.18) povprečje vseh ocen (jun.18)
meja pregrevanja (definicija EK)
Proizvodna vrzel (primerjava april in junij 2018)
v % potencialnega BDP
Vir: Ocene FS. Opomba: osenčeno območje prikazuje razpon ocen proizvodne vrzeli. Glej opombo pod tabelo 4.3 v Oceni skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka PS18 (FS, apr.18).
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
zaposlenost (domači koncept) sredstva na zaposlenega
nominalna produktivnost dela
Zaposlenost, sredstva na zaposlenega in produktivnost dela
Vir: SURS, preračuni FS.
medletna rast v %
-2
-1
0
1
2
3
4
5
6
7
05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18
-2
-1
0
1
2
3
4
5
6
7
HICP brez cen energentov brez cen energentov in hrane
HICP in merila osnovne inflacije
Vir: SURS, preračuni FS.
medletna rast v %
Po štirih letih ugodnih gospodarskih gibanj se je negativna proizvodna vrzel v letu 2017 zaprla. Na podlagi zadnjih
razpoložljivih gospodarskih napovedi ocene proizvodne vrzeli nekaterih institucij (EK, OECD) nakazujejo, da se bo slovensko
gospodarstvo v letošnjem letu pregrevalo. Ob negotovosti in spremenljivosti teh ocen za določitev cikličnega stanja
gospodarstva spremljamo tudi druge kazalnike. Kazalniki gospodarske aktivnosti, razpoloženja, cen nepremičnin ter zlasti
zaposlenosti in brezposelnosti presegajo povprečne dolgoročne rasti oz. ravni. Nasprotno, gibanje stroškov dela ter
predvsem inflacije in posojil podjetniškemu sektorju zaostajajo za dolgoletnimi povprečji, presežek na tekočem računu
plačilne bilance pa ostaja visok.
Podatki, objavljeni po sprejetju PS 2018, kažejo nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj, a se dinamika rasti
upočasnjuje. Medletna rast BDP se je v prvem četrtletju 2018 umirila s 6,0 % na 4,6 %. Glavni razlog za to je izvoz, ki se
je na četrtletni ravni po daljšem obdobju znižal. Medletno je bil zaradi rasti v lanskem letu večji za 7,4 %. Umirila se je tudi
četrtletna rast potrošnje gospodinjstev. Nanjo sicer še naprej pozitivno vpliva izboljševanje razmer na trgu dela, saj se je
rast zaposlenosti v prvem četrtletju še nekoliko povečala (3,0 %). Rast sredstev na zaposlenega je ostala podobna kot v
predhodnem četrtletju, ko se je začela vidneje krepiti. K medletni rasti BDP je pomembno prispevala sprememba zalog.
Zaenkrat ocenjujemo, da to ni znak upočasnitve gospodarske rasti v prihodnje, predvsem zaradi nadaljevanja relativno
visoke rasti investicij v opremo in stroje. Te po oceni Fiskalnega sveta ne bi bilo, če bi podjetja pričakovala občutno
upočasnitev rasti povpraševanja v bližnji prihodnosti. V prvi polovici leta 2018 se je okrepila inflacija, ki je junija znašala
2,3 % (evrsko območje: 2,0 %). Tudi osnovna inflacija (brez energentov in hrane) je višja kot lani, a ostaja okoli 1 %.
Makroekonomska gibanja
11
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
Nemčija pričakovanja (ZEW) Nemčija pričakovanja (Ifo)
svet pričakovanja (Ifo) evrsko območje pričakovanja (Ifo)
Pričakovanja v mednarodnem okolju
Vir: ZEW, Ifo.
ravnotežje odgovorov, v %
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
gospodarsko stanje v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih - potrošniki
pričakovan izvoz - predelovalne dejavnosti
pričakovano skupno povpraševanje - predelovalne dejavnosti
pričakovana naročila - gradbeništvo
pričakovana prodaja - trgovina na drobno
pričakovano povpraševanje - storitvene dejavnosti
Poslovne tendence in mnenje potrošnikov - pričakovanja*
Vir: SURS, preračuni FS.
* desezonirani podatki
-4
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
-4
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
11 12 13 14 15 16 17 18
tuji državljani državljani Slovenije skupaj
Prispevki k medletni rasti števila delovno aktivnih
prebivalcev brez kmetov
Vir: SURS, preračuni FS.
rast v %, prispevki v o. t.
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
cene rabljenih nepremičnin (medletna rast v %, levo)
stanovanjski krediti (medletna rast v %, levo)
kazalnik zaupanja v gradbeništvu (desno)
Trg nepremičnin in gradbeništvo
Vir: SURS, ECB, preračuni FS.
Tveganja za nižjo gospodarsko rast od napovedane se povečujejo zlasti v mednarodnem okolju. Gospodarska rast v
evrskem območju se je v prvem četrtletju upočasnila, kar je bilo po oceni ECB delno posledica začasnih (slabo vreme), delno
pa tudi cikličnih (ponudbene omejitve, upočasnitev svetovne trgovine) dejavnikov. Ob tem se je zaradi nevarnosti trgovinskih
sporov občutno povečala negotovost. To se je odrazilo v splošnem znižanju vrednosti kazalnikov razpoloženja (geografsko
in po dejavnostih), ki sicer ostajajo na relativno visokih ravneh, kar vsaj kratkoročno nakazuje nadaljevanje gospodarske
rasti po nekoliko nižjih stopnjah kot v preteklem letu. Razpoložljivi podatki o gospodarski aktivnosti v evrskem območju in v
Sloveniji v drugem četrtletju ta pričakovanja potrjujejo. V domačem okolju se ob hitri gospodarski rasti v preteklih letih in
demografskih spremembah vedno bolj nakazujejo zlasti ponudbene omejitve na trgu dela. Iz večine dejavnosti poročajo,
da je razpoložljivost delovne sile (sploh ustrezno usposobljene) glavni omejitveni dejavnik njihovega poslovanja. Relativno
visoka rast števila delovno aktivnih se sicer nadaljuje, a je že skoraj polovica rasti posledica zaposlovanja tujih državljanov,
čeprav ti predstavljajo le desetino vseh delovno aktivnih. Dodaten dejavnik tveganja v domačem okolju lahko v prihodnje
predstavljajo tudi razmere na trgu nepremičnin oziroma v gradbeništvu. Ob nadaljnjem povečanju obsega stanovanjskih
posojil se namreč občutno krepi rast cen nepremičnin, a kazalnika vsaj trenutno − ob sicer zaznanem zaostajanju ponudbe
nepremičnin − še ne odražata oblikovanja prekomernih neravnotežij na tem trgu.
Makroekonomska tveganja
12
Tem
eljn
i agre
ga
ti sekto
rja d
ržava
20172018
v mio EUR
v %2017
2018*v m
io EURv %
20172018**
v mio EUR
v %
PR
IHO
DK
I SKU
PA
J4
31
34
57
62
63
6,1
14
34
51
51
30
78
55
,51
86
58
19
70
71
04
85
,6
DAVKI2141
2306165
7,77225
7683458
6,39365
9988623
6,7
Davki na proizvodnjo in uvoz1364
1469105
7,74771
4988217
4,56135
6457322
5,2
Tekoči davki na dohodek, premoženje itd.
774834
607,8
24442688
24410,0
32183522
3049,5
Davki na kapital3
20
-17,69
122
23,412
142
14,2
SOCIALNI PRISPEVKI
15771645
684,3
47945096
3026,3
63716741
3705,8
PRIHODKI O
D LASTNINE68
61-7
-10,3479
321-158
-33,0547
382-165
-30,2
OSTALO
527564
377,0
18482031
1839,9
23752595
2209,2
IZD
ATK
I4
42
34
51
69
32
,11
42
22
15
02
38
01
5,6
18
64
51
95
39
89
44
,8
SREDSTVA ZA ZAPOSLENE
11631220
574,9
36283900
2727,5
47905120
3306,9
VMESNA PO
TROŠNJA
598612
142,4
21312155
241,1
27292767
381,4
SOCIALNI TRANSFERI
18061842
362,0
54965738
2424,4
73027580
2773,8
OBRESTI
261228
-33-12,5
813704
-109-13,4
1073932
-141-13,2
SUBVENCIJE68
756
9,2254
2562
0,7323
3318
2,5
BRUTO INVESTICIJE V O
SNOVNA SREDSTVA
274300
269,7
10031302
30029,9
12761603
32625,6
DRUGI KAPITALSKI TRANSFERJI46
27-18
-40,1172
145-27
-15,6217
172-45
-20,7
OSTALO
209212
41,7
725817
9212,7
9341030
9610,3
Saldo-1
10
60
17
01
24
10
3-2
01
31
63
15
0
Prim
arni saldo
15
02
88
13
79
36
80
7-1
29
10
87
10
95
8
Saldo, v % B
DP
-1,1
0,6
1,7
0,4
0,3
-0,1
0,0
0,4
0,3
Prim
arni saldo, v %
BD
P1
,52
,71
,22
,82
,2-0
,62
,52
,4-0
,2
BD
P n
omin
alno, v m
io EUR
99
01
10
58
06
79
6,9
33
37
73
60
08
26
31
7,9
43
27
84
65
88
33
10
7,6
Vir: SURS, Ministrstvo za finance. O
pombe: *im
plicitno gibanje, da so dosežene projekcije MF. **napoved M
F iz Programa stabilnosti 2018 - dopolnitev (april 2018).
spremem
ba
Q1
Q2-Q
4
spremem
basprem
emba
Napoved MF
13
Drža
vni p
roračun
20172018
v mio EUR
v %2017
2018*v m
io EURv %
20172018**
v mio EUR
v %
PR
IHO
DK
I SKU
PA
J3
77
43
90
51
31
3,5
50
56
57
71
71
51
4,1
88
30
96
76
84
69
,6
Davki na dohodek in dobiček811
926115
14,21059
1040-19
-1,81870
196696
5,1
Davek na dodano vrednost1388
145365
4,72116
215236
1,73504
3606101
2,9
Drugi domači davki na blago in storitve
873874
10,1
12971309
120,9
21702183
130,6
Nedavčni prihodki382
233-149
-38,9289
35162
21,3671
584-87
-13,0
Prejeta sredstva iz EU in drugih držav220
28766
30,1175
824649
371,9395
1111716
181,1
Ostalo
100132
3231,6
11995
-25-20,7
220227
73,2
OD
HO
DK
I SKU
PA
J3
80
83
84
13
30
,95
34
85
78
44
36
8,2
91
56
96
25
46
95
,1
Plače in drugi izdatki zaposlenim400
41314
3,5600
63333
5,51000
104647
4,7
Izdatki za blago in storitve243
26521
8,7484
51026
5,3728
77547
6,4
Plačila obresti653
600-54
-8,2324
256-68
-21,0977
856-122
-12,4
Transferi posameznikom
in gospodinjstvom548
5546
1,2713
628-86
-12,01261
1182-79
-6,3
Drugi tekoči transferi1548
1528-20
-1,32328
2545217
9,33875
4072197
5,1
Investicijski odhodki in transferi141
15716
11,3464
788324
69,8605
945340
56,2
Ostalo
275325
4917,9
435425
-10-2,3
711750
395,5
Saldo-34
6498
-292-13
279-326
51377
Vir: Ministrstvo za finance. O
pombe: *im
plicitno gibanje, da so dosežene projekcije MF. **Sprem
embe Proračuna RS za leto 2018 (novem
ber 2017).
spremem
ba
januar-maj
junij-december
spremem
basprem
emba
Napoved MF