AKTUALNl lNTERVJU

lnterviu z mag. Moico Kun§ek, direklorico AJPES

V Sloveniji

je veliko podatkovna voljo brezpla6no

Mag. N\o|ccl Kuniek zcldnia Stiri leta vocJi Agencijo zc. iavnopravne evidence ln storltve (AJPES). Svo|c> poklicno pot ie

za€elo v ETI Izlake, nadalievala v Kclp.Italski clruzbi, se nekaj let kalila v holc]ingu lskra ter bila pomemben sousivariolec

dveh cJav€no-ra€unovodskih porlalov. Lefa 2014 |e preiela nagrado Arlemido z:a lraini prispevek k razvoiu 2enskega

managemenfa.

• Agenciio zci iavnoprovne

evidence in sloritwe |AJPES)zbira razliEne podc[tke o

poslovnih subiektih in niihovemposlovanju in iih veclnomabrezplcl€no ponuia iavnosti.Podatki poslaiaio vse boliosrednia dobrina organizacii in

posameznikov. Ali iih slovenskapodietia, predvsem moni3a, inposamezniki znamo poiskati inuporabiti?AJPES ie icivna instituciio, kar pome-

ni, da ie ustonovitelj drzcivc]. 90 %

storitev ie iavne narave, 10 % pa

trzne, lak§no rcizmerie po potriuieio

tudi prihodki. AJPES ie glavni registr.

ski orgcin v dr2avi, soi registriramo

prek 80 % druzb z omeieno odgo-vornostio in ve€ kot 50 % samostoi-

nih podietnikov. Slednie izvaiamo v

okviru nasih 12 izpostav -to€k VEM

(od skupno 144 to€k VEM v dr2avi),ki so del sistema VEM, ki ga upravlia

ministrstvo za iavno upravo.

V okviru registrske deiavnosti upra-

vliamo sedem registrov in tri eviden-

ce. V okviru teh registrov ie naipo,

membneisi Poslovni register Sloveniie

(PRS). Z niim se letos povezuiemo

AJPES je glavnlregistTski ol`gan

v drzavi.

v sistem poslovnih regislrov imeno-

vQn BRIS. Na podro€iu dostopo do

podatkov o tuiih podietiih pa Ze vrstolet ponuiamo storitve Evropskega po-

slovnega registra (EBR). Eno naista-

rei5ih de|'avnosti, ki io izvaia AJPES

kot naslednik Sluzbe clruzbenega

kniigovodstva (SDK), ie zbiranie in

obiavQ letnih poro€il in izvaianie

stotisti€nih raziskovani. Na strani

trzne deiovnosti pa Se iz €asov SDK

izhaia izvaianie bonitetne deiavnosti

in izvaionie prostovolinegcl poboto.

Ponuiamo pa tudi trzna c]nc]liti€ncl

orodia, kot sta Fi=Po in proFi=Po.

Glede na to, cla imamo tak5en nobor

podatkov, ie iziemno pomembnatransparentnost nci3ega delovania.

Temelino poslanstvc> AJPES ie na-

mre€ zogotavlianie tronsparentnosti

®

in pravne varnosti, kar pomeni, da ie

zelo pomembno, da so podatki boli

ali mani enostavno dosegliivi. Smo

tudi enci redkih drzav, ki omogo€a

brezpla€no registraciio poslovnih

subiektov ter brezplaene posami€-

ne vpoglede tako letnih poro€il zo

zadniih pet let kot tudi vpoglecle v

poslovni register oziromo vse drugeregis're.

Po podatkih iz letne ankete a zado-

volistvu uporabnikov AJPES za leto

2016, h kateri ie zavezan v sklodu

z zakonom o iavnih agenciioh, upo-

rabniki do spletnega portcila AJPES

naipogosteie (55 a/a) dostopaio

zaradi iskania oz. pridobivonia po-

datkov za poslovne ncimene, samo

38 °/a anketirancev pa ie navedlo, da

prihaic]io v stik z AJPES samo zaradinamena oddaie podatkov, kar pome-

ni, da ie namen transparentnosti in

dostopnosti boli ali mani dose2en. Iz

podatkov ie tako raz\/idno, da velikave€ina podietii in drugih koristnikov

informaciie zna poiskati in uporabiti

podatke, ki iih ponuia AJPES.Ravno zaradi hitre|3ega in modernei-

Sega dostopa do podcitkov tudi prek

vseh sodobnih elektronskih naprav ie

PN)N9/2:fJITJ

AKTUALNl lNTERVJU

AJPES prenovil svoio spletno stran.

Prav tako ie v zadniih letih izvedel

5tevilne predstavitve svoiih storitev

organiziranim zdruzeniem (gospo-

darska zbornica, obrtna zbornica,

zbornica ra€unovodskih servisov, no-

tarska zbornica ,... ), ra€unovodskim

servisom ter 5tudentom in diiakom.

Redno tudi sodeluie no konferencah

in simpoziiih ra€unovodske stroke ter

ponuia pomo€ prek svoiih zaposle-nih razli€nim poslovnim subiektom, ki

se z vpra§anii obrneio na AJPES.

Javnost ie ta prizadevanio Ze prepo-

znala in nagradila z visoko skupno

oceno tako pri onketnih vpra5alnikih

kot tudi z nagrado HORUS 2016 za

strate5ko celovitost in druzbeno od-

govorno naravnanost pravne osebe.

• Kot 2e omenieno, zbirare

razli€ne podotke a poslovnihsubiektih in niihovem poslovaniuin izvaiate vrslo aklivnosti, kiso prelezno »iavne storiive«.Opravlicite pa ludi trzne storitve,katere so trzne in kak3en dele2

predsfavliaio?Poslovna iavnost AJ PES verietno res

naiboli pozna po iavnih storitvah,

vendor smo v zcidniih letih naredili

velik korak naprei tudi na pove6a-

niu prepoznavnosti trznih storitev.

Na trznem podro€iu smo znani po

ten, da izdaiamo bonitetne oce-

ne S.BON za slovenske poslovne

subiekte. Na podlcigi dogovorci

o izmeniavi pa izmeniuiemo tudi

bonitetne ocene za mokedonska in

hrvaska podietia. Kot Ze omenieno,

ponuiamo tudi dva spletna serviso:

proFi=Po, ki omogo€a prevzemdnevno azurnih podatkov o poslo-

vaniu poslovnih §ubiektov, tudi iz

revidiranih in konsolidiranih letnih

poro€il, ki iih somi informatiziromo,ter Fi=Po, ki ga celovito prenavliamo

in bo uporabnikom na volio 5e v

leto§niem letu.

Poseben segment »trznih storitev« ie

izvaianie ve€stranskego pobota, ki

rev 9 /2!f I r7

Podjetja sov letu 2016

Iia letni I`avnl

I)obotala 392mio EUR

obveznosti.

ie v letih krize imel pomembno vlogo

pri uravnavaniu likvidnosti prete2ne-

ga segmenta slovenskih subiektov.Za€etki izvaiania te storitve segaio

Se v €as SDK, ki ie po odloku o

obveznem pobotaniu obveznosti in

teriatev pravnih oseb v RS enkrat

mese€no oprovlialQ multilateralno

kompenzaciio. S 1.1. 2003 ie to

storitev za€el izvaiati AJPES, ne

kot obvezni, ampak kot prostovoli-

ni pobot obveznosti, na podlagi

pogodbe, ki so io sklenili udele2enci

pobota z AJPES.V €asu krize, v letu 2011, ie AJPES v

skladu z zakonom a prepre6evQniu

®

zcimud pri pla€ilih postal izvaialec

obveznega pobota, ki ie bil v €asu

krize uveden kot dodatna oblika

boia proti zamudam pri pla6ilih in

pla€ilni nedisciplini ter predvsem kot

pomo€ podietiem, ki so imela zaradi

pomanikonio likvidnosti gospodor-stva tudi sama tezave pri poravnavi

svoiih obveznosti. V letu 2011 so

poslovni subiekti v pobot pri AJPES

priiQvili skupc}i kc]r za 9,7 mrd EUR

obveznosti. Znesek priiav se ie v

nasledniih letih zmani§cil na 4,6 mrd

FUR v letu 2016, kar ie pribli2no za

polovico nizie kot v letu 2011. Kliub

zmani§aniu priiav so podietia v letu

2016 na letni ravni pobotalQ 392

mio EUR obveznosti, v 5estih letih

od uvedbe obveznego poboto paskupai kar za 3,1 miliiarde evrov.

V letu 2017 ie v pobotu povpre€no

mese€no sodelovalo 3.807 dolzni-

kov ali 14 % mani kot v letu 2016.

Ve€ii del dol2nikov, pribli2no 80 %,

so gospodarske dru2be,15 0/a sode-

luio€ih ie samostoinih podietnikov. V

povpre€iu so mese€no priiavili 350mio EUR obveznosri. Ve€ina dolzni-

kov deluie na podro€iu trgovine,

popravil motornih vozil in izdelkovSiroke porabe ter v predelovalni de-

AKTUALNl lNTERVJU

iovnosti. Dolzniki so v sedmih krogihv leto§niem letu skupai pobotali za

pribli2no 157 mio EUR obveznosti,

pobotci pa se v povpre€iu 18 %upo§tevanih obveznosti oz. 6,6 °/o

priicivlienih (ta delez se po letihbisiveno ne spreminia). S pobotom

vscii del obveznosti mese€no porov-

na priblizno 67 % priiaviteliev. Ce ie

pobotani znesek mani3i od 50 EUR,

ie sodelovanie v pobotu brezploEno.Osebno mi ie zonimivo, da ie bil

institut pobotci kot pomemben

segment pri urovnovaniu likvidnosti v

slovenskem prostoru prepoznan tudi

v tuiini kot enkrcitnci pomo€ malim

in sredniim poclietiem pri scimem

poslovaniu. Ko smo bili lansko letona globalnem kongresu registrskih

orgonov v Zdruzenih drzavah

Amerike, ie irski predavateli namre€

povsem samoinicicitivno predstovilslovenski primer izvaionio pobotov

kot iziemen in posnemania vreden

primer posluha dr2ave pri pomo€i

glede uravnavonia likvidnosti malihin sredniih podietii.

• Kateri od va§ih registrov oz.

evidenc ie naiboli uporablianoz. kam vase stranke naive€kratvpogleduieio?Naive€io rost vpogledov belezimo

pri vpogledih v Poslovni registerSloveniie (PRS) ( 18 0/o) ter pri vpo-

gledih v podatke Registra transcikcii-skih rci€unov (RTR) ( 14 a/o). Nciive€

vpogledov (prek 6 miliionov letno)

ie v obiove iavnih listih sodnegaregistrci in druge eobiave, kier pa

se obseg vpogledov, tako kot pri

vpogledih v letna poro€ila, v zadniih

letih skorai ne spreminici. Tako ie bilo

v letu 2016 5,3 miliiona iskani po

iQvnih podatkih poslovnega registro,1 miliion vpogledov v iavno obio-

vlienci letna poro€ilci, 6,7 miliionci

vpogledov v iavne listine sodnega

regjstra in druge eobiave in 700

tiso€ vpogledov v RTR.

Porast bele2imo tako pri vpogledih

prek spletnega portala, za posa-mi€na iskania, kot tudi prek spletnih

servisov, ki iih uporabliaio predvsem

veEii uporabniki tor dr2avni organi in

so namenieni ravno laziemu in boli

profesionaliziranemu dostopu do

poda,koy.Ker pa §e vedno ugotavliamo, da

po podcitkih drzcivliani Se vedno

premcilo posegaio, pci z ncimenomvzpodbuic]nio uprovlionio poslovnih

tvegani izvajamo, tako pred vsto-

pom v podietni3tvo kot tudi kcisneie,razli€ne predstaviive AJPES in nie-

govih storitev bodo6im podietnikom

(diiakom in §tudentom) ludi v vsehstatisti€nih regiiah, kier deluie na§ih

12 izpostav.

PoslanstvoAJPES je

zagotavljanjetl`ans|)aTent-

nosti.

• Kot osrednia nacionalno

to€ka zo poslovne subieklevodile register poslovnihsubieklov - Poslovni registerSloveniie (PRS). Koliko poslovnihsubiektov imamo trenuho vS[oveniii, katerili (glede na

provno organizaciisko obliko) ienaive€ in kolik5en ie delez tistih,ki so iih ustanovile tuie osebe?Trenutno oz. na dcin 30. 6. 2017 ie

bilo v PRS vpisanih 209.817 poslov-

nih subiektov in priblizno 35 tiso€

(34.878) niihovih delov. Naive€ioskupino predstavliaio samostoini

podietniki, ki iih ie skorai 89.000

(88. 973), no drugem mestu so

gospodcirske druzbe (72.907), od

®

tegci ie 70.568 druzb z omeieno

odgovornostio, na tretiem mestu so

dru5iva (24.115) in na €etrtem mestu

fizi€ne osebe, ki opravliaio deiavnost

( 11.906), preostale poslovne su-biekte pa predstavlioio druge osebe

iavnega prava in nepridobitne orga-nizaciie (sindikciti, lokalne skupnosti,

iavne agenciie, skladi itd.).V PRS ie trenutno izmed vseh

gospodarskih dru2b in somostoinih

podietnikov 11.672 ali 7,2 % takih,ki so v 100-odstotni lasti tuiih oseb.

Poleg teh belezimo tudi skupno

2.000 oli 1,2 a/a gospodarskih druzb

in samostoinih podietnikov, pri kate-

rih ie vsai en ustanoviteli tuia osebo,

hkrati pa obstaiaio tudi doma€i usfa-

novitelii (pravne cili fizi€ne osebe).

Iz novedenega izhaia, da ie 8,4 0/a

takih, ki so iih ustanovile tuie osebe

(pravne ali fizi€ne), bodisi kot edini

ali eden izmed ustanoviteliev (poleg

doma€ih).

• Povezava poslovnih registrovv evropski Business Registerslnterconnecilon System (BRIS|

ie posledica prizadevoni zciyzposloyitey registra na rovniEU. Kai pomeni za AJPESvkliu€itev v to proiekt inkaksni podotki bodo no vo]ioslovenskim uporabnikom?Glede na lo, do gre za zdruzitevrozli€nih registrov, kakoenolni oz. raznoliki so nabori

podalkov, ki iih posameznidelezniki zagolovliaio?V leto3niem letu bomo dokon€ali

proiekt vzpostavitve BRIS, ki ie nastalv tesnem sodelovaniu med evropsko

komisijo in drzcivami €lc]niccimi v

sklcidu z direktivo o povezovaniu

poslovnih registrov. Pri tern ne gre zavzpostovitev novega registra, temve€

za izboli§anie €ezmeinegci sodelo-

vonio in dostopQ do informcicii prek

vzpostavitve elektronske komunika-

ciie med registri z uporcibo intero-

perobilne tehnologiie ter izmeniavo

PJN 9 / 2!NJ

AKTUALNl lNTERVJU

istovrstnih vsebin.

Sistem BRIS ie centrolna platforma,

ki io upravliata evropska komisiia

in portal e-pravosodie, ki ie evrop-

ska elektronska vstopna to€ka za

pridobitev informacii o druzbah in

podru2nicah.BRIS poenostavlia in avtomatizira

izmeniavo podatkov o gospodarskih

druzbah, niihovih €ezmeinih zdru-

Zitvah ter podruznicah s sedezem v

drugi drzovi med poslovnimi registri

znotrai EU. Tako omogo€a zniza-

nie cidministrativnih stro5kov druzb,

izbolisuie sodelovanie med poslov-

nimi registri ter zagofavlia azurne

podatke.Drzavliani, podletia in nacionalni

organi lahko prek ve€iezi€negci upo-

robniskega vmesnika na evropskem

portalu e-pravosodie brezplo€no

pois€eio informaciie, ki iih podietia iz

EU predloziio nacionalnim registrom.

Premagovanie iezikovnih ovir in

brezpla€na dostopnost osnovnih po-

datkov o druzbah vzpostavliata visio

stopnio pravne varnosti ter krepita

zoupanie no enotnem trgu.

AJPES izpolniuie z vkliu€itviio

v sistem BRIS zahteve evropske

zokonodaie, hkrati pa tudi udeiania

svoi strateski cil| zagotavliania ve€ie

varnosti v pravnem prometu ter pre-

glednega poslovnega okolia. Inte-

graciio Poslovnega registra Sloveniies centralno plarformo sistema BRIS

tako omogo€ci dostop do podatkov

in listin o gospodarskih dru2bah in

podruznicah tuiih druzb, vpisanih vPoslovni register Sloveniie. S proiek-

tom nacionalnega vozlis€a sistema

ie AJPES tudi uspe§no kandidiral narazpisu lzvaialske agenciie za inova-

ciie in omre2ia (INEA) ter za razvoi

pridobil nepovratna sredstva.Kot sem 2e omenilo, ie AJPES po-

memben akter tudi v mrezi poslovnih

registrov Evropskega poslovnega

registra (EBR), kier ie omogo€en pla-

€liiv dostop do razli€nega obsega

podatkov tuiih podietii v drzavah

FIN 9 / 2f IV

AJPES tTenutlioaktivno dela tudilia vzpostavitvi

re8istradejanskihlastnikov.

€lanicah EBR, medtem ko BRIS omo-

go€a poenoten, ve6inoma brezpla-€en in segmentirano orientiran nabor

podatkov podietii v EU in niihovih

podruznic. Pri EBR gre za interesnozdru2enie, v katerega ie vkliu€enih

27 €lanic Evropske skupnosti, kier sta

na primer tudi Makedoniia in Srbiia.

Drzave so vkliu€ene po lastni presoii,

posledi€no pa to pomeni, da ie navolio po drzavah tudi razli€en obseg

podatkov, rcizli€ni pQ so tudi stro5ki

za dostop do teh podatkov. Zanimi-

vo ie tudi to, da ie AJPES po prometu

drugi naipomembnei5i akter v mrezi

EBR, po prihodkih pa ie na Sestem

®

mestu, kcir ie odsev tega, da ie veliko

podatkov v slovenskem prostorubrezpla€nih.

Smo tudi Clan evropskegQ komerci-

alnegQ registrskega foruma ECRF

in redno komuniciramo z drugimi

registrskimi instituciiami v evropskem

prostoru. Kot znamenie zciupcinici vsvoie delo pa 5teiemo tudi povabilo

srbske registrske agenciie k vzpo-

stavitvi regionalnega bolkonskegcl

poslovnegci registra, ki bo s sofinan-ciraniem Evropske banke za obnovo

in razvoi (EBRD) vzpostavlien v

nasledniem letu.

• Ali ie v BRIS mogo€e pridobiti

azurne podatke o lik`/idaciiskihin insolventnih postopkihsubiektov?Razkritia o likvidciciiskih in postop-

kih zaradi insolventnosti poslovnih

subiektov so v BRIS primarno

nameniena za izmeniavo podatkov

med poslovnim registrom mati€ne

druzbe in poslovnim registrom niene

podruznice v drugi drzavi €lanici,kar pomeni, da t. i. razkritia v zvezi

s podruznico omogo€aio seznani-

tev z okoli3€inc]mi, ki imaio pravne

posledice v drugi clrzavi €lanici, ter z

AKTUALNl lNTERVJU

uvedbo ustreznih postopkov.

Podatek oziromci ustrezen sklep o

insolven6nem oziromo likvidaciiskem

postopku pa bo seveda mo2no pri-dobiti tudi prek iskQlnika na portalu

eLpravosodie, ko se bodo v BRIS v

celoti povezali vsi poslovni registri v

drzavah €lanicah.

• Novi zakon o placllnih

sloritvah in sislemih bo spreiel

predvidomo enkro. ieseni.Predlagoli sre, do se v niemuredi problematika poslovania

prek osebnih ra€unov zaposlovni namen, kar predstavliatezavo zo veliko de[eznikov,sai se v PRS pri samostoinih

podietnikih podatki o takihro€ilhili ne obiavliaio. Kak3nore3ilev sle predlogoli in zakcii?Poslanstvo AJPES ie zagotavlianie

transparentnosti. Zato ie AJPES pre-

dlagal nekai zc]konskih sprememb

Zplciss, med drugim tudi to, da se zci

primer, ko bodo posamezniki upora-bliali en ra€un tako za osebni kot za

poslovni ncimen, tci podcitek sporo€i

ponudnikom pla6ilnih storitev 5e predza€etkom uporcibe transakciiskega

ra€una za opravlianie deiavnosti. Z

vidiko transpcirentnosti ie namre€ za

iavno obiavo transakciiskih rci€unovkliu€en podatek, da se transakciiski

ra€un, katerega imetnik ie fizi€na

oseba, uporablia tudi za opravlianie

deiavnosli. Osebni ra€un, ki se ie

uporciblial za poslovni in zasebni na-

men, pa ie predstovlial problem tudi

zci vse tiste samostoine podietnike, ki

so preiemali socialne transferie, ker

so se prihodki iz poslovonici 3teli kot

osebni prihodki, in ie mcirsikoteri od

niih izgubil pravico do socicilnegci

transferia ravno zaradi tegQ, ker ni

bilo striktnega lo€evc]nia na poslovni

in osebni namen sredstev, ki iih ie

posameznik pridobil.

• Na podlagi direktive

2015/849 o prepre€evciniu

uporobe finan€nega sislema za

pronie denaria ali financiranieterorizma (direkliva AML) bostevzposrdvili reg ister deicinskihlastnikov oz. I. i. oseb, ki imaiokliu€no vlogo v podietiu. Kakodale€ ie ta proiekt?AJPES trenutno aktivno dela na

vzpostaviivi registrci deicinskih lostni-

kov. Aplikaciia bo za vnos podat-

kov na volio 19.11. 2017, po tern

datumu bodo imeli poslovni subiekti

dva meseca €asa za vpis podolkov

Najve5iidelez dobl'il]bonitetnih

ocen pripadadruzbam

s I)odro6jazbiranja,

I)re6i§6evanjain distribucije

vode.

v register. Vpis podatkov bo lahko

oprcivila odgovorna oseba poslovne-

ga subiektci oziroma od nie poobla-S€ena oseba prek spletne aplikaciie,

ki bo dostopno na spletnem portalu

AJPES. Podcitki iz registra pa bodo

iavnosti in pristoinim organom navolio od 19.1. 2018 naprei.

• Katere so 3e druge registrske

deiavnosri AJPES poleg Zeomenienih?AJPES sicer upravlia tudi pet drugih

registrov, mod katerimi velia izpo-

staviti predvsem register zastavnih

®

prcivic nci premi€nincih, ki ie nastal

zaradi zagotavlionia ve€ie varnosti

in transpcirentnosti pri prometu z za-

stavlienimi premi€ninami in kier smo

v €asu krize belezili eksponentno rast

vpisov. Liudie so naive€ zastavliali

opremo, vozila, pa tudi govedo in

vrednei3e predmete. V letu 2016

prvi€ bele2imo upad prostovolinozastavlienih premi€nin, kar ie tudi

znamenie izboli5evania gospodar-

ske situaciie. S sodobnim iskalnikom

lahko vsakdo v €asu nekai sekund

preveri, €e ie ogledovcino motornovozilo zastavlieno in kak5en ie obseg

zastavlienih predmetov po zastavi-

teliih, kar ie pomembno predvsem z

vidiko varnosti poslovania.

AJPES bo do konca leta tudi vzpo-

stavil register nastanitvenih obratov

in bisiveno razbremenil poro€anie

turlsti€nih zavezancev, pray tako pa

si prizodevci do konca leto§niega

leta postati tudi registrski organ za

dodelievanie mednarodnih

finan€nih identifikatoriev Legal

Entity ldentifier (LEI), kar pomeni, da

ra€unamo, da bodo v nasledniem

letu vsi zavezanci za pridobltev tega

identifikatorici le tega v slovenskem

prostoru dobili tudi v AJPES.

• Zbirclte in analizirate tudi

letna poro€ila ter opravliatevlogo bonitetne hi§e zaslovenska podietia. Ali va3obonitetnci hi5a priprovliabonite.e v skladu s slovenskometodologiio ali uporabliclteenoko metodologiio kotsvetovno znane bonitetne hi3e?Za pripis bonitetnih ocen S.BON

smo v AJPES rozvili lastno metodo-

logiio, na kar smo ponosni. Razvoi

lastne metodologiie so nam omo-

go€ili kakovostni in celoviti podotkiin dovoli dolge €asovne seriie

podatkov, predvsem iz letnih poro€il,za kQtere ie AJPES primarni vir.

Razvoia smo se lotili v letu 2008 in

metodologiio prvi€ uporabili v letu

rev 9 /2ffr/

AKTUALNl lNTERVJU

2009 na segmentu podietii. Danes

pripisuiemo po tei metodologiiibonitetne ocene tudi samostoinim

podietnikom, zadrugam, zasebnimzavodom in nadreienim dru2bam

skupine na podlagi konsolidiranih iz.

kazov. Nasa metodologiia izpolniuie

mednarodne standarde, veliavne za

bonitetne agenciie, ter upo3teva zah-

teve evropske uredbe in baselskegci

sporazuma. Z internimi prcivili imcimo

predpisane postopke za spo§tovonienc)Eel obiektivnosti in neodvisnosti ter

skrbimo zQ kredibilnost in transpa-

rentnost metodologiie, ki io iavno

obiavliamo na nasi spletni stroni.

Letno preveriamo napovedno mod

modela in v postopke ocenievania

vkliu€uiemo nova relevantna deistwo.

Bonitetne ocene imamo vzporeiene

z bonitetnimi ocenami mednarodnih

agencii Standard & Poor`s, Fitch in

Moody's ter tako posredno omogo-

€amo tudi primerliivost z bonitetnimi

ocenami drugih bonitetnih his, kolikor

seveda le,te zagotavliaio vzpore-

icinie z (vsai) eno izmed omenienihOgencii.

• Iz letnih poro€il ie vidno, do

slovensko gospodarsrvo okrevain roste, kar pomeni, da sreizboli3ali ludi bonitelne ocenezo leto 2017. Kie ste zaznalinaive€io rest oz. izboli3onie inkatere dru2be (deiavnosti| imqiov povpre€iu naiboli3e bonitetneocene? Katere deiavnosri pc]so tiste, ki zahtevaio posebno

previdnost?Slovenska podietia so se v letu 2016

Se naprei razdolzevala, pri €emer

jim ie bila v pomo€ koniunktura zrcistio povprasevania in prihodkov ter

bolisa plci€ilno disciplina. Pomembno

se ie izboli3alci tudi dobi€konosnost

poslovania, pozitivni trendi pri

poslovaniu so se pokazali tudi vbonitetnih ocenah poslovnih subiek-

tov, pripisanih zo leto 2017. Naive€ii

delez dobrih bonitetnih ocen (SB 1

PJN 9 / 2!f IV

do S84) tako pripada dru2bam, ki

imaio kot glavno deiavnost poslova-

nia opredelieno deiavnost zbirania,

pre€i§6evanio in distribuciie vode, vokviru deiavnosli ie dobro ocenie-

nih ve€ kot 80 % druzb, po tudi v

druzbah iz pravne in ra€unalni§ke

deiavnosti ter deiavnosti socialnega

vcirstva z nastanitviio delez dobro

ocenienih presegci 75 %. Naive€ii

delez slabih bonitetnih ocen (SB8 in

SB 10| pripada druzbam iz deiavno-

sti proizvodnie tekstilii, proizvodnie

drugih vozil in plovil ter iz deiavnosti

zra€nega prometa, sai ie med niimi

delez slabih bonitetnih ocen visii od

40 a/o. Ve€ie tezave pri poslovaniu in

Slovensko

gospodaTstvo jev zadnjo krizo

pri§1o bistvenoprezadolzeno.

nadpovpre€no poiavnost insolven-

tnosti pri€akuiemo 5e pri druzboh

iz deiavnosti proizvodnie pohi§tva,

proizvodnie usnia, usnienih in po-dobnih izdelkov, pci tudi proizvc>dnie

motornih vozil, prikolic in polprikolic,

proizvodnie obla€il in gradnie stcivb.Pri gradnii stavb se bo verietno

stanie Se izboli5alo, ker ugotavliamo

rast na gradbenem podro€iu, kcir

pomeni, da v drugi polovici leta

pri€cikuiemo spremembe.

• Finan€ni odhodki podietii

iz posoiil, preielih od bank,so se v primeriavi s preteklimlelom (konec lelo 2015) skr€ilis 15,5 mrd EUR na 14,5 mrd

(konec leto 2016), kar ieposledica odpla€evania posoiil

a

in tudi ste€aiev druzb tor oblikfinan€nega prestrukturirania.To vpliva nci oceno tvegcinosti

podietia, ki pa vendarle nioclvisno zgoli od zadolzenosri,Iemve€ ludi od drugihdeiavnikov, katerih?V letu 2016 se ie podobno Lot v

preleklih letih, kot sem 2e omenila,nadalieval trend razdolzevania

slovenskega gospodarstva, vendor

se ie dinamikci upo€asnila, sai rciven

zadolzenosti ni ve€ problemati€na.

Slovensko gospodarstvo ie v zadnio

krizo pri§lo bistveno prezadol2eno,

zato ie glcivnino denarnego dotoka

v preteklih lelih namenilo znizaniu

zadolzenosti. K temu so dodotno pri-

spevale tudi banke, ki so bile zc]radi

Sibke kapitalske ustreznosti prisiliene

znizati obseg kreditnega portfelia.

Posledice krize v ban€nem sistemu

so se na agregatni ravni pokazale

tudi v pove€ciniu delezo neban€nego

financirania podietii, to ie medpodie-

tni5kega financirania v okviru skupine

in pa drugih neban€nih oblik finonci-

rania, z izdaio dolzniskih vrednoshih

papiriev.Zoradi rcizdolzevania in zarodi

znizania aktivnih obrestnih mer

so se znizoli fincin€ni odhodki za

obresti, pomembno pa so se znizali

tudi finan€ni odhodki iz oslabitev in

odpisov finon6nih nolozb. Vse to se

ie pokazalo v izbolisaniu rezultatafinancirania, ki ie pomembno

prispeval k izboli3aniu €iste dobi€k-

onosnosti slovenskega gospodarstva.

Ncivedeni trendi prispevaio k

znizaniu verietnosti neplaEila, poleg

zcidolzenosti pci na oceno tveganosti

vplivaio 5e 5tevilni drugi deicivniki,

in sicer dobi€konosnost poslovonia,

ustvarieni denarni tok, likvidnostna

situacilo podietio, u€inkovitosf

upravliania z obrcitnim kapitalom,

produktivnost ter tveganost deiavno-sti, v kateri podietie deluie.

AKTUALNl lNTERVJU

• Ali ie bile v okviru e`/ropskih

inslfrocii kdai dane pobuda,do bi se usfanovi.Ia .. i.evropska bonitema agenciiaz namenom, da bi se Evropazavorovola pred v€asih precei3kodliivimi vplivi z one straniluze? Spekulira se, do se lokoi,ko ekonomsko za3kn.po vZDA, agenciie odzoveio rdko,da [ahko vplivaio no frdnoslevropske valute?V €asu krize evropskego drzavne-

go dolgo, ko so se drzave PllGS(Pomigalska, lloliia, lrska, Gr€iia inSpclniia), kasneie pa tudi Sloveniia,

soo€ile z velikim pritiskom no trg

drzavnih obveznic, ie v strokovni iav-

nosti prevlodolo mnenie, dcl naive€ie

omeri3ke bonitetne agenciie zaradi

zasledovanici rcizli€nih interesov niso

korektno ocenile deianskegci lvegcr

nia teh drzav. Podobna mnenia ie

bilo mogo€e sliinri tudi na Gpru, kier

ie pri5lo do preceden€ne konverziieban6nih vlog v kapitcil bank.

Ideia o evropski bonitetni agenciii se

ie poicivila kof odgovor nci ta mnenia,vendor na ravni zasebnega kapitalo,

kot cigenciio, ki bi io ustanovili zo-

sebni vlagatelii, predvsem evropske

bcinke in zavarovalnice. Prizadevanicl

zci ustonovitev tcik3ne agenciie so

takrat pozdrovjli predstavniki 3tevilnih

evropskih drzav, tudi evropsko

komisiia. Do realizacije tega proiekta

ni pri§lo, scii se za sodelovanie ni

odlo6ilo dovoli investitoriev.

Z vidika regulative sta evropski parla-

ment in svet Ze v letu 2009 zaradi

pomembne vloge bonitetnih cigenciiza stabilnosti finon€nih trgov spreiela

uredbo a bonitetnih agenciiah. Cili

uredbe ie zcigotoviti, da so bonite-

tne ocene neodvisne, obiektivne in

primerne kokovosti. Pray tako se ieevropska komisiia v €asu krize zavze-

lci za strozio ureditev tega podro€ia

delovania bonilelnih agencii, ki io ie

uresni€ila v letu 2011 s prenosom pri-

stoinosti nadzora bonitetnih agencii

nci novi evropski organ za vredno-

stne pclpirie in lrge (ESMA).

Kor Ze omenieno, zbirole pc>s[o`riio por.o€ilo podiedi. Kakooceniuiete n iihovo k`raliteto?Kako iih uspete pretvoriti naskupni imenovalec, kj ie prime-ren za nadalinie obdelave inanalize?AJPES zbira letno poro€ila gospo

darskih dru2b, zadrug, samostoinih

podietnikov, dru3tev, nepridobitnih

Smo ena odI'edkih dl`Zav

na svetu,ki omogo5a

I)Tidobivanjeletnih poTo6il

takoj in

I)opolnomabrezpla6no.

orgc]nizocii in prcivnih oseb iavnega

prava hkrati zci tri rozli€ne namene:drzavno stcitistiko, dQv€ne obrciv-

nave in za zogofavlionie iavnosti

oz. obiavo in informiranie iavnosti.

Smo ena od redkih drzov na svetu

in le ena od §tirih drzav, ki omogo€a

pridobivanie letnih poro€il tokoi in

popolnoma brezpla€no. AJPES ie zaletna poro€ila za leto 2016 priprcivil

poenotene bilan€ne obrazce za vsevrste poslovnih subiektov razen zci

pravne osebe iavnega prava, sklQ-dno z novelo zakona o gospodarskihdruzbah (ZGD-11) in novimi Sloven-

skimi ra€unovodskimi standardi 2016.

Da podatke lahko damo no skupni

imenovalec in iih nadalie obdeluie-

®

mo in onaliziramo tudi na rcizli€nih

cigregatnih ravneh (deicivnosti,

regiie ,... ), smo zo stcitisti€ni namen

predpisali poenotene obrazce bilan-ce stania, izkaza poslovnego izida,

izkcizo bilan€negci dobi€ko/izgube

in nekatere dodatne podcitke za

posomezne vrste poslovnih subiektovter za zagolavlianie kvalitete vgradili

dodotne ra€unske in logi€ne kontro-

le.

Ve€ Lot 98 % poslovnih subiektov

(mikro in maihne druzbe) predloziletno poro€ilo tciko za stcitisti€ni,

dav€ni in iavni namen le enkrat

prek poenotenih obrazcev in svoioobveznost izpolni do koncci mese-

ca marca, preostale druzbe, ki so

zavezane reviziii in preiskavi, pa

predlofiio letno poro€ilo za iavnosttudi v neformalni obliki v .pdf formatu

do konca avgusta.

Pri tern velic] izpostoviti, do se vsa

leto delez elektronsko predlozenih

letnih poro€il zvi3uie, kar poslecli€no

pomeni tudi brezpapirno poslovanie,racionalno porabo €asa in denaria

ter mani administrotivnih bremen.

Delez eleklronsko predlozenih letnih

poro€il za leto 2016 ie tako 2e

presegel 93 % vseh preietih letnih

poro€il, medtem ko se ie dele2

preietih poro€il ustolil na 95,5 °/azavezoncev.Zo kvaliteto letnega poro€ila revi-

diranih in preiskanih letnih poro€il

iam€i revizor, ki ie tudi izdal mnenie,ali ra€unovodskl izkazi in poslov-

no poro€ilo izkazuieio resni€en in

posten prikaz poslovania. Pri ternnamre€ velici izpostaviti, da mora

z letom 2016 revizor preiskati ludi

ra€unovodske izkaze tistih mciihnih

kapitalskih dru2b, ki meriio opredme

tend osnovnci sredstvo po revalorizi-

roni vrednosti all vrednotiio finan€ne

instrumente, za katere ni c>biavliene

cene na organizircinem trgu, vkliu€no

z izvedenimi finan6nimi instrumenti,

ter nolozbene nepremi6nine po

posteni vrednosti.

rev 9 /2!f IriJ

AKTUALNl lNTERVJU

AJPES se zavzema za €im boll kvali-

tetna in verodostoina letncl poro€ilo

tucli vseh preostalih zavezancev,

katerih letna poro€ila ne preveri

revizor. Zato prek zbornice ra€uno-

vodskih servisov in zveze ra€unovo-

dii, finc]n€nikov in revizoriev pred-

stavlia novosti s podro€ia svoiega

delovania, pri €emer ie podprl tudi

stcindard izvaialcev ra€unovodskih

storitev, sodeluie pa tudi v odboru za

poenotenie ro€unovodske poklicneskupine, ki ie bila ustanovliena z

namenom spodbuiania strokovne

usposoblienosti, krepitve poklicne

etike v rc]€unovodski stroki in izbolisa-

nia iavne podobe poklicne skupine.

V odboru so povezane izobraze-

valne instituciie, strokovna in poklic-

na zdru2enia ter organizaciie, ki

sistemati€no presoiaio ra€unovodske

poclatke. Veliko letnih poro€il namre€

predloziio ra€unovodski servisi, ki sive€inoma tudi sami prizadevaio za

sestavo kokovostnih letnih poro€il in

na dim boli enostaven na€in.

Pri samostoinih poclietnikih zazna-

vamo v zadniih letih zanimivost, da

se iih €edalie ve€ odlo€a za prehod

na obdav€itev na podlagi ugoto-

vlienega dobi€ka z upo5tevaniem

normiranih odhodkov (normiranci), ki

niso zavezani k predlozitvi letnega

poro€ila. Teh ie bilo v letu 201627.141, v letu 2015 pa 20.026, kar

predstovlicl tretiino vseh samostoinih

poclietnikov, s €imer pci se sevedatransparentnost poslovcinio gospo-

darskih subiektov zmani5uie.

FJN 9 / 2!f jITJ

• Kak3no poslovno poro€ilo bi

bilo torei primemo pripraviti, €ebi se Zeleli €im boli kvalilelno

predslaviri vlagateliem?Letno poro6ilo mora biti sesfavlieno

iasno in pregledno. Izkazovati moraresni€en in po5ten prikaz premo2e-

nia in obveznosti dru2be, nienega

finan€nega polozaicl ter poslovnegcl

izido v skladu z ustreznim okvirom

ra€unovodskegci poro€anio. Poslov-

no poro€ilo, kot sestavni del letnega

poro€ilo, mora vsebovati vsai posten

prikaz razvoia in izidov poslovanic]

V leto§njem letubomo dokon6ali

I)Tojektvzpostavitve

BRIS.

druzbe ter nienega finan€nega

polozaia, vkliu6no z opisom bistve-nih tvegani in negotovosti, ki iim ie

druzbci izpostavliena. Po5ten prikaz

mora biti uravnotezena in celovita

analiza razvoio in izidov poslovanja

dru2be ter nienega finan€nega

polofaia, ki ustreza obsegu invsestranskosti nienega poslovania.

Analizci finan€nega poslovania

more v obsegu, ki ie potreben za

®

razumevanie razvoia in izidov

poslovcinia druzbe ter nienegofinan€nega polozaia, vsebovati

kliu€ne ra€unovodske, finan€ne in, €e

ie to potrebno, druge kazalnike, kivkliuEuieio tudi informaciie, poveza-

ne z varsivom okolici in delcivci ter

posebnostmi bronze, v kateri pod-

ietie deluie, kot tudi nakazati trende

poslovania v prihodnosti.Glede na zadnie spremembe ZGD-1

mora po novem subiekt iavnega

interesa, katerega povpre€no Stevilo

zaposlenih v poslovnem letu ie na

bilan6ni prese€ni dan ve€ie kot 500,

vkliu€iti v svoie poslovno poro€ilo

tudi izjavo o nefincln€nem poslo-

vaniu, ki, kolikor ie potrebno za

razumevcinie razvoio, uspe3nosti in

polozaia druzbe ter u€inka nienihdeiavnosti, vsebuie vscii informciciie

o okoliskih, socialnih in kadrovskih

zadevah, spo3tovaniu €lovekovih

pravic ter o zadevoh v zvezi z boiemproti korupciii in podkupovaniu.Ne glede na navedeno pa osebnomenim, da ie naiboli pomembno to,

da se iz poslovnega poro€ila vidiio

volia vodstvci delati ve€ in bolie,

interes obvladovati tvegQnio, iskQfi

priloznosti, rozvoino usmerienostin usmerienost v trainostni razvoi

ter niegovo druzbeno odgovorno

delovanie.

Pogovariala se ie

Mateio Lah Novosel