JOŽE GORJUP1907 1932

IZDANO ZA SPOMINSKO RAZSTAVO V DOLENJSKI

GALERIJI OB 60-LETNICI GORJUPOVEGA ROJSTVA

IN 35-LETNICI NJEGOVE SMRTI

Slikar, grafik in kipar Jože Gorjup je bil rojen 20. aprila 1907 v Kostanjevici. Po prvisvetovni vojni je študiral do 1925 na gimnaziji v Novem mestu. Tu je dobil prve umet-niške pobude v mladostno razgibanem ozračju, ki je sledilo v prvih letih tretjega deset-letja I. 1920 v Novem mestu prirejeni umetnostni razstavi in z njo zvezanim kulturnimprireditvam, zasnovanim v umetniško revolucionarnem duhu pod vodstvom sl ikarja Boži-darja Jakca in pesnika zbirke »Človek z bombami« Antona Podbevška. Botroval jim jesam Rihard Jakopič. V tem ozračju je začel tudi Gorjup pesnikovati, risati in kipariti.Pod Jakčevim vplivom je začel tudi grafično ustvarjati. Sodeloval je v rokopisno izda-janem glasilu dijaške organizacije »Prosveta« »Zarja«, ki je izhajalo I. 1923 in 1924, leta1925, zadnje leto njegovega študija na gimnaziji, pa je bil urednik novega nadstrankarskoorientiranega dijaškega literarnega glasila »Mlada misel« .Največji umetniški doživljaj jetakrat pomenil zanj lirični ekspresionizem Božidarja Jakca, posebej še lesorezna gra-fična mapa ilustriranega Gradnikovega cikla »Pisma«, ki jo je Jakac izdal 1. 1923.V novem načinu, ki je združeval v grafično zaokroženo enoto besedilo pesmi in ilustra-cije, je ilustriral takrat tudi Gorjup svoje lastne pesniške poskuse. Tako razpoložen seje jeseni I. 1925 javil na umetniški akademiji v Zagrebu in uspel. Odločil se je zakiparstvo na oddelku prof. R. Valdeca. Ker je ta zbolel, ga je nadomestoval Meštrovičevasistent Fran Kršinič; v drugem letu pa je šolo vodil po večini Meštrovič sam, ki jemočno vplival nanj kot kiparja. L. 1927 je odšel na akademijo v Florenci, kjer se jeposvetil študiju sl ikarstva in grafike. Prišel je v ozračje, ki je par let popreje odločilnovplivalo na Vena Pilona. Njegovi učitelji so bili Felice Carena, Enzio Pozzi in Celestino

Celestini. V slikarstvu se je naslonil predvsem na Careno, v grafiki na Celestinija, ki jebil tudi Pilonov učitelj. Leta 1930 je opravil diplomski izpit in se nastanil kot samostojenumetnik v rodni Kostanjevici. Oženil se je s slikarico Francozinjo Marjetico Dufour in sezačel živahno uvel javl jat i v našem umetniškem živl jenju. L. 1931 je ustvaril svoje največjedelo poslikanje prezbiterija cerkve sv. Niko aja v Kostanjevici, ki kaže razen Meštroviče-vega tudi Kljakovičev vpliv. To delo je bilo deležno splošnega priznanja; nanj so se tedajosredotočili upi na preporod slovenskega monumentalnega sl ikarstva. Za to cerkev jeustvaril tudi pomembno, v tekmi z Meštrovičem oblikovano monumentalno podobo Kri-žanega. Začetkom leta 1932 je gnojitev nosne korenine povzročila, da je moral v bol-nišnico v Ljubljano, kjer je na posledicah operacije proti polnoči 30. aprila 1932 umrl.Malo pred smrtjo so mu prinesli pokazat v tistih dneh rojeno hčerkico. Pokopali so gav Kostanjevici.

Novica o njegovi smrti je v umetniškem svetu vzbudila žalostno zavest, da smo izgubilimnogo obetajočega umetnika, prav ko je dozreval za prvo žetev.

Njegova umetniška zapuščina, ki jo v spomin 60-letnice njegovega rojstva prirejata Gorju-pova — Dol. gal., nas potrjuje v prepričanju, da nas je prezgodnja smrt oropala resnične,mnogo obetajoče umetniške osebnosti. Čeprav to delo ne prikriva likovnih vplivov, ki jihje doživljal tako v Zagrebu, kakor v Florenci, kaže vseeno globoko resno umetniškodoživetje, ki se je uspešno borilo za lastnemu razpoloženju ustrezajoči osebni izraz. Poosnovnem razpoloženju je Gorjup namreč izrazito pesniška narava, po tem sorodna mla-demu Jakcu. Razumljivo je torej, da jo je likovno prebudil najprej lirični ekspresionizem

Božidarja Jakca. Iz intimnega doživljanja ga je v trajnejšo monumentalno obliko vodilMeštrovičev zgled, renesančno vzdušje Florence in Meštroviču v neki meri sorodno raz-položenje F. Carene pa ga jc vodilo v deželo bukoličnih idil, kjer ga je mamilo spoznanjegloblje resnice življenja. Zanimivo je, da se je prodirajoč v to smer spustil v tekmoz Giorgionom in Tizianom, čigar »Urbinsko Venero« je po svoje prepesnil, podobnokakor se je proti koncu življenja s kostan jeviškim Križanim zavestno podal v tekmoz Meštrovičem. Tipično njegovo teme, ki ga vežejo tudi na v tistem času opazljiva buko-lična razpoloženja francoskega in italijanskega slikarstva, so Piknik, Kopalke, Glumači,Tri gracije itd. Tema »Življenje je lepo« pa ni bila tuja Cezannu in mnogim drugim,posebno pa je bila lastna Matissu. Ob idili pa je zazvenelo tudi drugo časovno pogojenorazpoloženje, socialno kritični realizem, kar ga je približalo Pilonu; obdržal pa je v pri-meri s kraševsko trpkostjo Pilonovo še vedno prirojeno dolenjsko vedrost in čutimo, daje ta poteza verjetno bolj literarnega izvora kakor globljega osebnega doživetja. To nambo jasno, če primerimo Gorjupove gostilniške prizore s Pilonovimi. Uspešen je bil Gorjuptudi kot krajinar, kjer se je najbolj neposredno izrazil vpliv Careninega izčiščenega ku-bizma, ki je oplodil tudi Pilona.

Za označbo njegovega sentimentalnega razmerja do življenja je značilen nedatiran osebnizapis, ki ga po tej strani dobro karakterizira. Takole je zapisal, kakor da sluti, da njegovoše neizpeto mladost že ogroža jesen, neizprosni prag, čez katerega stopa narava smrtiv objem: »Zadnji spomini življenja, onega sončnega poletnega veselja, trkajo na okno.Temni oblaki in ledene sape so prišle izza gora, da nam prinesejo prve pozdrave jeseni.

Slutnja smrti je segla s svojimi prsti iz dal jave na naše polje in gozdove. Jesen je polju-bila polja in travnike. Razgaljena leži zemlja pred teboj kot bi hotela reči: ,Vse sem tidala, sedaj pa bom legla k počitku. Ko me bo pa pomladansko sonce spet poklicalo,bom planila zopet v pomladansko življenje'. O travniki in vrtovi, kje so vaši pestri cve-tovi? Kje si ti, rdeči mak, ki si se pripogibal med zlatim žitom? Zastonj te išče oko nateh pustih pogoriščih. Krizanteme se st iskajo po vrtovih kot da bi slutile, da tudi zanjepride smrtni dan. In ti, Ragov log, tudi nate je prišla jesen in list za listom pada s tvo-jega drevja. Ne bo dolgo in le gole veje se bodo iztezale v mraz. In kaj je vam, temniborovci, kaj tako s ponosom zrete na svoje umirajoče sosede? Mar ste vi pili iz čašenespremenljivosti? In tudi ti, temni drevored, tudi ti umiraš. Najraje bi zate potočilsolzo, ko vidim, kako list za listom pada v prah. O jesen, kako si nemila, komaj sipogledala izza gore, že so se zbrale prve lastavice v jate. Hrepenenje po soncu jih jedvignilo in odneslo čez gore, čez morje. In tudi pesem slavca je utihnila in šla za son-cem. Preko livad pa so zakrakali črni pogrebci, vrani, svojo pogrebno pesem. Kako težkase mi zdi ta slika jeseni. Zdi se mi kot da bi bila zaznamovana s pečatom smrti. Glo-boke misli ti v tem trenutku oklenejo srce. Živ l jenje! To večno presnavljanje, to preta-kanje iz jeseni v zimo, iz pomladi v poletje, to padanje in vstajanje, ali ni ravno to živ-Ijenje? Ah poprej, ko se je sonce v poletni vročini nosilo visoko po sinjem nebu, ali niod vseh strani kipelo življenje? In danes? V takih trenutkih nehote poromaš na gro-bove svojih mrtvih, ki jih nosiš v srcu, poromaš k njim, da ti kane solza težkega spo-mina nanje. Jesen, ti si za poljedelca povračilo za vse znojne kaplje, ki jih je v poletni

vročini popila suha gruda. A že zopet stopa sejavec preko zoranih brazd in seje svoj upin trpljenje v zemljo, da mu bo rodila obilen sad. V neutešenem hrepenenju te je že čakallovec; sedaj je obesil puško na rams in šel v svoj Ijubi gozd, da izvrši smrtno obsodbo,katero si ti, jesen, podpisala mnogim«.

V Gorjupovem delu izraženo mladostno vretje in močna vol ja po sintezi priborjenega.Iz prirojene liričnosti in idilične bukoličnosti je stremel po monumentalni formi, ki jo jekončno dosegel v prezbiteriju cerkvice sv. Nikolaja, s katerim si je postavil trajen spo-menik in zopet priboril stenski sliki v devetnajstem stoletju izgubljeno soglasje z arhitek-turo. Ganljivo se spominja srečanja z njim znani češki s lavist Frank Wollman I. 1935v opisu potovanja po severozahodni Jugoslaviji, ki je o tem srečanju zapisal: »V cerkvicisv. Nikolaja sem se pa prepričal, da napreduje v Sloveniji tudi cerkvena umetnost. Tamsem našel pri delu mladega sl ikarja Gorjupa, učenca Meštrovičevega in florentinske aka-demije. Bogato razčlenjeni gotski obok je Gorjup napolnil z zgodbami iz nove zaveze, patudi iz sodobnega slovenskega življenja. Na majhnem prostoru je umetnik zajel morjeevangeljske Ijubezni in mogoče mu je ta Ljubezen olajšala kmalu za tem prezgodnjo smrt«.V zadnjih letih življenja se je Gorjup uveljavl jal na skupnih razstavah slovenskih umet-nikov; leta 1929 je razstavljal na grafični razstavi v Florenci, I. 1931 pa na pomladan-skih razstavah v Toulonu v Franciji in v Beogradu. Čeprav mlad, si je s svojim delompriboril častno mesto v živahnem vretju slovenskega umetniškega ž iv l jenja v prvih pet-najstih letih po prvi svetovni vojni.

Prof. dr. France Stele

2ETEVolje

TOSKANSKA POKRAJINA

olje

IGRALEClastna podoba, jedkanica

SALOMIN PLESjedkanica

V ATELJEJU

jedkanica

FAROVŽlesorez

PREZBITERU CERKVE SV. NIKOLAJAfreske

MATERINO VESELJECerkev sv. Nikolaja, freske

KRIŽANICerkev sv. Nikolaja, žgana glina

N E K A J B I B L I O G R A F I J E

1. Ante Gaber:

2. Rfajko L(ožar);

3. France Stele:

4. (Janko Jarc):

SV. MIKLAVZA CERKVICA. Ko-stanjeviško csrkvico je krasnoposlikal naš mnogo obetajoči sli-kar Jože Gorjup. SN, LXIV, Ljb.28. XI. 1931, št. 272, str. 5,z dvema posnetkoma fresk inavtoportretom v žgani glini.

Z velesejmske umetnostne raz-stave v juniju 1931. »llustra-cija«, III., Ljb. 1931 z reproduk-cijo oljne podobe »Florentinka«.

GORJUP JO2E, CERKVENI SLI-KAR. DS, XLV, Ljb. 1932, št.1—2, str. 69—72. Priloga »Sli-karije iz cerkve sv. Miklavžav Kostanjevici na Dolenjsketn(1931 ).

UMETNOSTNO-ZGODOVINSKARAZSTAVA V NOVEM MESTU.Poročilo s fotografijo Gorjupovesobe na razstavi. Kronika slov.mest, III, Ljb. 1936, št. 3, str.199.

JOŽE GORJUP IN VIDA JERA-JEVA. Dva težka udarca sta zadela z njuno smrtjo našo umet-nost. Nekrolog SN, LXV, Ljb. 2.V. 1932, št. 99, str. 1, z avto-portretom v žgani glini.

Nekrolog, Jutro, XIII, Ljb. 1932,št. 101, str. 2.

Poročilo o pogrebu z reproduk-cijo avtoportreta v žgani glini.Jutro, XIII, Ljb. 1932, št. 102,str. 3.

9.

10. France Stele:

1 1. Božidar Jakac:

12. F(rance St(ele):

13. France Stele:

14. France Stele:

15. France Stelč:

16. T(one) G(ošnik):

17. V. Jurečič:

Nekrolog, Slovenec, LV, Ljb. 1932,št. 101, str. 3.

JO2E GORJUP (s portretom).Koledar DSM, 1933.

KJE SMO S CERKVENIM SLI-KARSTVOM. Mladika, XIV. —XV. Ljb. 1933—1934, št. 5, str.175 in reprodukcija prezbiterijas križem na str. 177.

PODOBA JO2ETA GORJUPA. Go-vor ob odkritju spominska plo-šče na Gorjupovi rostni hiši v Ko-stanjevici, 1958. V rokopisu.

JO2E GORJUP. Enciklopedija li-kovnih umetnosti, Zagreb, 1962,2. zv., str. 406.

JOZE GORJUP. Prospekt prve re-trospektivne in posthumne raz-stave Jožsta Gorjupa. Kostanje-vica, 23. VI. 1963 z lesorezom»Vstopnica«. Štir je ponatisi.

JO2E GORJUP. NR XII., Ljb.1963, št. 16., str. 320. Več re-produkcij Gorjupovih del.

JO2E GORJUP. DL XIV., Novomesto, 1963, št. 24.

ZAOKRO2ENA PODOBA KOSTA-NJEVIŠKEGA ROJAKA JO2ETAGORJUPA. DL XIV., Novo mesto,1963, št. 25.

KOSTANJEVISKI UMETNIK. Naš;pogovori, I., Krško, 1964, št. 6,str. 22.

18. J(anez) Mesesnel: NEIZPETA PESEM DOLENJSKEGAUMETNIKA. V Kostanjevici sozbrali in razstavili dela JožetaGorjupa. Z avtoportretom v olju.Delo, V., Ljb. 1963, št. 224,str. 5.

19. Lado Smrekar: RAZVOJ KULTURE Nl ODVISENSAMO OD MATERIALNIH OSNOV.Občan, II., Ljb. 1963, št. 38,str. 10—11.

20. Lado Smrekar: Da se umetniku prizna mesto, kimu pripada.SLIKAR IN KIPAR JO2E GORJUP.Ob 60-letnici rojstva in 35-let-nici smrti. Primorski dnevnik,XXIII, Trst, 1967, št. 131, str. 3.Z reprodukcijo lesoreza »Kosta-njevica«.

21. Lado Smrekar: USTVARJALNl NEMIR IN KONECJO2ETA GORJUPA. DL, XVIII.,Novo mesto, 1967, št. 37 in 38.Objavljeno z dvema umetnikovi-mo fotografijama.

2 2 . Peter Breščak: O Z I V L J E N E F R E S K EJ O 2 E T A G O R J U P A .PROSOJNO KOT GOTSKO OKNO.Delo, IX., Ljb., 1967, št. 252,str. 18. S sliko prezbiterija Mi-klavževe cerkvc.

DELA JO2ETA GORJUPAv varstvu Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki

0 L J A

1. LASTNA PODOBA2. TOSKANSKO NABRE2JE3. PONTE VECHIO4. MOTIV IZ KOSTANJEVICE5. TIHO2ITJE Z RIBO6. TOSKANSKI MOTIV7. TRI GRACIJE8. KOPALKE9. TOSKANSKI MOTIV (CERKEV)

10. TOSKANSKI MOTIV11. 2ETEV12. VENERA13. TOSKANSKA KRAJINA14. SAMA15. FLORENTINKA

16. PIKNIK

G R A F I K Aa) jedkanica

17. V KRCMI18. V OBJEMU19. KOPALKE20. 2ENSKI PORTRET21. 2IVLJENJE JE LEPO22. V GOSTILNI23. GLUMACl24. SENO25. PONTE VECHIO26. V ATELJEJU27. TRI GRACIJE28. 2IVLJENJE JE LEPO29. POCITEK30. STUDIA31. MIDVA32. RAZPOLO2ENJE33. TORZO34. IVAN CANKAR35. DESETI BRAT

36. PRI CESANJU LAS37. IGRALEC

b) lesorezi

38. POPOTNIK39. OBALA40. ZAKAJ SLEDIL . . .41. DESETNICA42. SENCA43. PLES44. VSTOPNICA ZA RAZSTAVO45. KOSTANJEVICA NA KRKI46. POZDRAVI VSE Ml . . .47. PESMI48. KOSTANJEVICA NA KRKI49. FAROV250. USMILJENJE

P L A S T I K E

51. AVTOPORTRET, žgana glina52. 2ENSKA FIGURA, žgana glina53. DEKLICA, žgana glina54. DEKLE S PISČALJO — plaketa — mavec55. DEKLE Z RO2O — plaketa — mavec56. PORTRET MO2A — plaketa — mavec57. PLES SALOME — plaketa — mavec58. SEDECA, žgana glina59. MOJZES, žgana glina60. LE2ECA, žgana glina61. POCITEK, žgana glina62. AVTOPORTRET — mavec63. KRALJ MATJA2 — mavec64. PORTRET STUDENTKE — mavec65. RAZUMNIK — mavec66. PORTRET MESCANKE — mavec67. MESCANKA II. — mavec68. TIHA MELODIJA — mavec69. MOLITEV — mavec

L E P L J E N K E

70. KOLA2 I.71. KOLA2 II.

Izdajatel j in založnik : Dolenjski kulturni festivalin Gorjupova galerija v Kostanjevici na Krki

Zbral in uredil : Lado Smrekar

Tisk in klišeji : GrafiČki zavod Hrvatske, Zag.-eb

Oprema : Mitja Koman

Fotografije : Milan Mikac in Moderna galeri ja v LjubljaniViktor PovŠe — Restavratorski oddelekAkademije upodabljajočih umetnosli v Ljubljani(olje, grafiko in kolaže, 1963)

Restavrirali : Tomaž Kvas — Zavod za spomeniŠkovarstvo SRS v Ljubljani (freske, 1967)