jo@efinski voja[ki zemljevid kot geografski...

JO@EFINSKI VOJA[KI ZEMLJEVID KOT GEOGRAFSKI VIR

AVTORdr. Matija ZornGeografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 [email protected]

UDK: 912.43"17"(497.4)COBISS: 1.01

IZVLEÊKJoèfinski voja{ki zemljevid kot geografski virJoèfinski voja{ki zemljevid iz druge polovice 18. stoletja je pomemben zgodovinski vir, v prispevku pa pred-stavljamo mo`nosti, ki jih zemljevid nudi kot vir za geografska preu~evanja.Joèfinski voja{ki zemljevid v razmeroma velikem merilu (1 : 28.800) prikazuje vse pomembnej{e geograf-ske prvine pokrajine, ki so pomembne za okoljsko-zgodovinske in histori~no-geografske {tudije: relief, rastje,re~no mreò, naselja z morfolo{ko strukturo, prometnice, meje in zemljepisna imena. Opisi k zemljevidomvsebujejo {e podatke o konfiguraciji terena, prehodnosti gozdov in preto~nem reìmu rek. Glede na te podat-ke je Joèfinski voja{ki zemljevid primeren za preu~evanje: nekaterih geomorfnih in hidrolo{kih procesov,sprememb kulturne pokrajine, morfolo{kih in funkcijskih struktur naselij, razvoja prometne mreè, zem-ljepisnih imen in poteka meja.

KLJU^NE BESEDEgeografija, Joèfinski voja{ki zemljevid, geomorfni procesi, hidrolo{ki procesi, raba tal, zemljepisna imena

ABSTRACTThe Joseph II military land survey as a geographical sourceThe Joseph II military land survey (Josephine military map) from the second half of the 18th century is animportant historical source. Presented are the survey possibilities as a geographical source in the article.The Joseph II military land survey in relatively large scale (1 : 28.800) show all important geographical fea-tures in the landscape: relief, vegetation, hydrology, settlements with their morphological structure, roads,boarders and geographical names. Descriptions along maps also contain data on configuration of relief,crossings through forests and river flow regimes. Due to all provided data the Joseph II military land surveyis suitable for studying: geomorphic and hydrological processes, changes in cultural landscape, morphologicaland structural changes of settlements, development of road network, geographical names and developmentof borders.

KEY WORDSgeography, Joseph II military land survey, Josephine military map, geomorphic processes, hydrological process-es, land use, geographical names

Uredni{tvo je prispevek prijelo 2. julija 2007.

129

Geografski vestnik 79-2, 2007, 129–140 Razgledi

RAZGLEDI

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 29

1 Uvod

Joèfinski voja{ki zemljevid iz druge polovice 18. stoletja (v novej{em ~asu za ozemlje Slovenije izdanv sedmih knjigah; Raj{p in Ficko 1995; Raj{p in Ficko 1996; Raj{p in Trpin 1997; Raj{p in Ser{e 1998;Raj{p in Grabnar 1999; Raj{p in Kolo{a 2000; Raj{p in Ser{e 2001) je ̀ e bil predstavljen kot zgodovinskivir (Raj{p 2005), kot geografski vir (Petek 2004; Polutnik Kalajdìnski 2007) pa {e ni bil deleèn podrobnej{eobravnave, ~eprav je bil predstavljen v geografskih publikacijah (Fridl 1996a; 1996b; 1998; 2000; 2001).V ~lanku opozarjamo na nekaj mo`nosti uporabe Joèfinskega voja{kega zemljevida v geografiji.

Kartografski viri so posebno pomembni za okoljsko zgodovino (nem{ko Umweltgeschichte, angle{-ko environmental history) in histori~no geografijo, ki preu~ujeta ~loveka v njegovem naravnem okolju,oziroma vpliv zgodovinskih dogodkov na naravno in kulturno pokrajino. Posku{ata postaviti zgodo-vinske podatke v prostor. Ravno kartografski viri so poglavitni vir za preu~evanje dinamike spremembv pokrajini (Slukan Alti} 2003, 21).

Joèfinski voja{ki zemljevid v razmeroma velikem merilu (1 : 28.800) prikazuje vse geografske prvi-ne pokrajine, ki so pomembne za okoljsko-zgodovinske in histori~no-geografske {tudije: relief, rastje,re~no mreò, naselja z morfolo{ko strukturo, prometnice, meje in zemljepisna imena. Opisi k zem-ljevidom vsebujejo {e podatke o konfiguraciji terena, prehodnosti gozdov in preto~nem reìmu reks poudarkom na mo`nosti njihovega pre~enja. Glede na podatke, ki jih prina{a, je Joèfinski voja{kizemljevid primeren za preu~evanje nekaterih geomorfnih in hidrolo{kih procesov, sprememb kultur-ne pokrajine, morfolo{kih in funkcijskih struktur naselij, razvoja prometne mreè, zemljepisnih imenin poteka meja. Glede na merilo zemljevidov in glede na dejstvo, da so bile meje narisane na fizi~no-geografsko podlago, so na Joèfinskem voja{kem zemljevidu prvi~ podrobno ozna~ene meje takratneupravne razdelitve (Slukan Alti} 2003, 178, 181–184).

V prispevku prikazujemo nekaj mo`nosti uporabe zemljevidov in Opisov za preu~evanje geomorf-nih in hidrolo{kih procesov, ter na mo`nost uporabe za preu~evanje sprememb rabe tal, kulturne pokrajinein za preu~evanje zemljepisnih imen.

Paziti je treba, da Joèfinski voja{ki zemljevid ne zamenjamo z »joèfinskim katastrom«, saj, kotpi{e Granda (1999, 68), »… je bilo v strokovnih krogih pogosto sli{ati, da je to gradivo pravzaprav joè-finski kataster …«. Joèfinski kataster je bil izdelan zaradi dav~nih potreb v okviru joèfinskih reform.»… V izmero in popis so zajeli vse zemlji{ke parcele, od katerih je bilo pri~akovati kak donos …« (Ribni-kar 1990, 314). Joèfinski voja{ki zemljevid pa je nastal »…zaradi voja{kih potreb«. »V ospredju zanimanjaso bile mo`nosti voja{kega prevoza, z njim povezanega preno~evanja vojakov, pa tudi premikov in varo-vanja oziroma nadzora prometnic z artilerijo …« (Granda 1999, 68).

Pri uporabi zemljevida je treba tudi paziti, da ga ne pripi{emo napa~ni dràvi, kot se je zapisaloavtorjema v Gozdarskem vestniku (Ku{er in Ho~evar 2005), ki sta ga pripisala Avstro-Ogrski, ~epravje ta z dualizmom nastala {ele leta 1867.

2 Geomorfni in hidrolo{ki procesi

Mnoge »presenetljive« in katastrofalne naravne dogodke la`je razumemo prav s pomo~jo zgodo-vinskih virov. Pomagajo nam razumeti, da so se mnogi »nepri~akovani« naravni dogodki ve~krat pojavljalina istih mestih v zgodovinski dobi.

Vodotoki so na primer spreminjali obliko korit in potek strug. V vodotokih se stalno izmenjujetaerozija in akumulacija, zaradi ~esar se spreminjajo bregovi, premikajo se prodi{~a oziroma nastajajonova, ali pa se spreminja vijugavost rek in podobno. V Opisih k zemljevidom pogosto naletimo na naved-be, da vode prestopajo bregove.

V Opisu sekcije 107 (izmera Notranja Avstrija, 1784–1787) za vas Ukve (Ugovizza; Kanalska doli-na, Italija) v rubriki »vode« pi{e o nevarnosti, ki ga predstavljajo potok Ukva (Ugovizza) in potoki v okolici.

130

Matija Zorn Joèfinski voja{ki zemljevid kot geografski vir

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 130

Potok je »… ob de`evnem vremenu zelo hiter in po{koduje razli~ne zgradbe v vasi Ukve …« (Raj{p in Ser-{e 1998, 3). Sklepamo lahko, da ima potok ob obilnih padavinah hudourni{ki zna~aj in zato pogostoprestopa svoje bregove. Zato nas poplava in drobirski tok, ki sta prizadela vas zadnje dni avgusta 2003ne bi smela presenetiti (Palmieri in ostali 2004; Tropeano in ostali 2004; Zorn in ostali 2006). Samov zadnjih sto letih so podobni dogodki prizadeli vas kar trikrat.

Zaradi potreb vojske po prehodnosti terena so na nekaterih zemljevidih ozna~ena poplavnaobmo~ja ve~jih vodotokov. Zemljevid je tako prvovrstni vir za ugotavljanje poplavne ogro`enosti v pre-teklosti ter prilagojenosti naselij in poti naravnim razmeram. Na enem izmed zemljevidov (izmeraSlavonska vojna krajina (1780–1782), zemljevid Sekcije 4 (C1, C2; Buczynski in ostali 1999); SlukanAlti} 2003, 182, 395) pi{e: »… do tu segajo poplave vsako leto 3 do 4 krat …« (slika 1), v Opisih pa je

131

Geografski vestnik 79-2, 2007 Razgledi

Slika 1: Prikaz vsakoletnih poplav (izmera Slavonska vojna krajina (1780–1782), zemljevid Sekcije 4(C1, C2; Buczynski in ostali 1999) z napisom: Bis hieher ist die Uberschvemmung alljärlich 3 bis4 Mahl šdo tu segajo poplave vsako leto 3 do 4 krat’.

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 131

navedena legenda za ozna~evanje poplavnih obmo~ij s »svetlomodro barvo«. Opisi navajajo tudi ~as tra-janja in obdobja v letu, ko nastopijo poplave: »… Poplave pogosto, odvisno od koli~ine padavin, trajajood 4 do 6 tednov, so pa tudi kraj{e od 4 do 8 dni. … Poplave obi~ajno nastajajo jeseni in spomladi, ko zaraditaljenja snega trajajo najdlje, pogosto nastanejo tudi junija, a ne vsako leto…« (Buczynski in ostali 1999, 63).Tak{ne navedbe omogo~ajo ugotavljanje preto~nih reìmov vodotokov.

Poleg tega lahko s pomo~jo zemljevidov sklepamo na mo~nej{e globinsko erozijsko delovanje vodo-tokov tam, kjer so zaradi te`ke prehodnosti, narisani strmi bregovi (Slukan Alti} 2003, 180). Ponekodzaradi jasno vrisanih je` brez teàv prepoznamo kvartarne terase (slika 2).

V Opisih se v rubriki »vode« zaradi prehodnosti vodotokov pojavljajo navedbe o vrsti podlage v dnustrug. Na podlagi nekaterih, na primer da ima reka »globoko muljasto strugo« (izmera Slavonska voj-na krajina (1780–1782), opis Sekcije 4; Buczynski in ostali 1999, 62) vemo, da gre za niìnsko reko, kjerreka te~e po lastnih naplavinah in kjer poteka akumulacija. Na to lahko sklepamo tudi brez poznava-nja obmo~ja. Nasprotno pa pri navedbah o »kamnitem dnu« (izmera Notranja Avstrija (1784–1787),opis Sekcije 130; Raj{p in Trpin 1997, 2), ne moremo re~i, da poteka na omenjenem odseku vodotokaprete`no vodna erozija. Tak{na navedba namre~ lahko pomeni, da vodotok te~e po mati~ni kamnini.V tem primeru gre za del vodotoka, kjer poteka prete`no erozija. Nasprotno pa navedba lahko pome-ni tudi, da ima vodotok prodnato dno, kar pomeni tudi akumulacijo.

132


Slika 2: Kvartarne terase Save pri Medvodah in Mednem (izmera Notranja Avstrija (1784–1787), zemljevid Sekcije 177 (B1, B2); Raj{p in Ser{e 1998).

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 132

133


Slika 3: Severovzhodno od Rabeljskega jezera (Lago del Predil, Italija) sta vzdol` cest napisa SommerStrasse špoletna cesta’, za kraj{o traso ceste in Winter Strasse šzimska cesta’ (izmera Notranja Avstrija(1784–1787), Sekcija 130 (B1); Raj{p in Trpin 1997), za dalj{o traso, saj sta bili »… zaradi sne`nih plazov trasi lo~eni …« (Pav{ek 2002, 160). Dana{nja cesta poteka po zimski trasi.

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 133

Zemljevid je prvovrstni vir za ugotavljanje sprememb v vijugavosti vodotokov. Za primerjave viju-gavosti vodotokov med zemljevidi razli~ne starosti najve~krat uporabimo razmerje med dolìno vodotokain dolìno doline (Schmidt 1984, 40). Na zemljevidih so lepo vidna prodi{~a in s tak{no raziskavo lah-ko spremljamo tudi prestavljanje le-teh.

V Opisih se ve~krat omenja nevarnost pred sne`nimi plazovi. Na zemljevidih in v Opisih so pred-stavljeni tudi nekdanji preventivni ukrepi zoper sne`ne plazove. Tako je morala biti cesta med Rabljem(Cave del Predil, Italija) in Predelom »zavoljo varnosti« pred sne`nimi plazovi in hudourniki »spelja-na … dvojno« (izmera Notranja Avstrija (1784–1787), opis Sekcije 130; Raj{p in Trpin 1997, 2). Nazemljevidu (izmera Notranja Avstrija (1784–1787), Sekcija 130; Raj{p in Trpin 1997; Pav{ek 2002, 160)sta narisani Sommer Strasse špoletna cesta’, ki je kraj{a in do Rablja poteka vi{je na pobo~ju na desnembregu Ziljice (Torrente Slizza, Italija) in Winter Strasse šzimska cesta’, ki se spusti niè v dolino, pre~kapotok in do naselja pelje po levem bregu (slika 3). Dana{nja cesta poteka po zimski trasi.

Zemljevid ̀ al ni primeren za preu~evanje ledenikov v ~asu le nekaj ve~ kot pol stoletja po koncu takoimenovane male ledene dobe. Pri ledeniku Pasterca (Pasterze am Großglockner, Avstrija) je na zemljevi-du napisano »obstoje~i led ali tako imenovani ledenik« (izmera Notranja Avstrija (1784–1787), zemljevidSekcije 23), za Dachsteinski ledenik pa »ve~ni led in sneg« (izmera Notranja Avstrija (1784–1787), zem-ljevid Sekcije 5; Rill 2001, 30). Za glaciolo{ke raziskave bi morali zgodovinski viri (Zängl in Hamberg(2004) str. 41–45 za ledenik Pasterca in str. 28–31 za Dachsteinski ledenik) prikazovati obseg ledeni-kov. Ledeniki so na zemljevidih le omenjeni, ne pa tudi natan~neje narisani. Zemljevid namre~ nenatan~noprikazuje gorska obmo~ja (Podobnikar in Kokalj 2007, 182). Koro{ec (1993, 56) za Julijske Alpe pi{e,da je relief »… ne samo priblièn, ampak tudi … neprepri~ljiv ter posebno v visokogorskem skalnatem pre-delu neresni~en …«. Nadmorske vi{ine niso bile upo{tevane, kar pomeni, da so »… razmerja v vi{inskikomponenti reliefa nepravilna …«.

V Opisih so tudi omembe erozije prsti in erozije na poteh. Zanimiv je zapis iz obmo~ja fli{nega delaIstre, kjer je zna~ilna poselitev po slemenih, da so »… polja … ve~inoma le v bliìni vasi, raztresenih poozkih grebenih … Vzrok je v tem, da je s pobo~ij ob mo~nih nalivih odplavilo rodovitno prst in polj{~inene morejo uspevati …« (izmera Istre (1797), opis Sekcije XIX 15; Raj{p in Trpin 1997, 200). Erozija prstije v celotnem Sredozemlju {e danes velik problem (McNeill 2002). S pomo~jo tak{nih zapisov sklepa-mo, da je ~lovek krhko naravno ravnovesje v sredozemskih pokrajinah, predvsem z izsekavanjem gozdov,poru{il {e pred industrijsko dobo. Da je gozd pomemben za prepre~evanje geomorfnih procesov napobo~jih so v tistem obdobju dobro vedeli. Balthazar Hacquet (1784, 96) je na primer zapisal, da je~uvanje gozdov »sredstvo proti podiranju gora«, saj so gozdovi njihovo »glavno vezivo«.

Erozija na poteh je bila za voja{ke kartografe pomembna zaradi njihove prehodnosti, saj lahko pos-pe{ena erozija hitro uni~i poti in ceste. Ta je velik problem predvsem na obmo~jih s slabo prepustnopodlago, kjer ve~ina padavin odte~e povr{insko in je odtok kanaliziran na poteh. Eden izmed tak{nihzapisov pravi, da so poti »… v hribovje … ob deèvnem vremenu zaradi mo~nega izpiranja potokov, kite~ejo iz hribov, … v slabem stanju …« (izmera Notranja Avstrija (1784–1787), opis Sekcije 160; Raj{pin Ser{e 1998, 111; Komac in Zorn 2005, 63).

Poleg omemb erozije v Opisih nam zemljevidi ob uporabi ustreznih empiri~nih ena~b omogo~a-jo tudi kvantifikacijo erozije in s tem mo`nost spremljanja sprememb intenzivnosti erozije v obdobjuzadnjih 250 let. Za tak{ne raziskave so se pokazale zelo uporabne (Zorn 2005; Komac in ostali 2007),predvsem v jugovzhodni Evropi mo~no uveljavljena, Gavrilovi}eva ena~ba (Gavrilovi} 1962) in nje-ne izpeljanke (Lazarevi} 1968; Vente und Poesen 2005, 106–108). Pri Gavrilovi}evi ena~bi sta medbistvenimi dejavniki za izra~unavanje erozije koeficient rabe tal in koeficient zara{~enosti povr{ja, kiskupaj predstavljata za{~itenost obmo~ja pred atmosferskimi vplivi in erozijo. Enostavnost ena~be omo-go~a, da vanjo brez teàv vklju~imo podatke o rabi tal iz razli~nih ~asovnih obdobij. V praksi se je pokazalo,da izra~unane vrednosti, dobljene z empiri~nimi ena~bami, ne ustrezajo popolnoma merjenim vred-nostim (Zorn 2007), zato pa dobro kaèjo izrazitost erozije in tako omogo~ajo spremljanje sprememberozije v razli~nih ~asovnih obdobjih. Da bi lahko uporabili zemljevide za tak{ne potrebe, je najprej

134


vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 134

nujna ustrezna kartografska obdelava zemljevidov, saj je treba zemljevide georeferencirati, to je ume-stiti v dana{nji dràvni koordinatni sistem (Petek in Fridl 2004, 76, 79; Ku{ar in Ho~evar 2005, 422–423).[ele tak{na umestitev omogo~a primerjavo z mlaj{imi georefenciranimi zemljevidi.

Za zemljevid Sekcije 160 (izmera Notranja Avstrija (1784–4787); Raj{p in Ser{e 1998) je bilo za geo-referenciranje uporabljenih 59 oslonilnih to~k. Povpre~na napaka, ki pove, kako dobro so bile izbranein razporejene oslonilne to~ke, je zna{ala 63,74 m (Ku{ar in Ho~evar 2005, 423). Podobnikar in Kokalj(2007, 182) pi{eta, da so napake lahko ve~je od 250 m, podobno pa trdijo tudi Zimova in ostali (2006).Najve~ja odstopanja so bila na robovih kart in na obmo~jih z bolj razgibanim reliefom, zaradi nepoz-navanja tehnik, ki bi natan~neje prikazovale vi{inske razlike. Zemljevidi tudi niso povsem orientiraniproti severu (Koro{ec 1993, 56; Ku{ar in Ho~evar 2005, 426).

Kot re~eno, relief ne upo{teva vi{in in je prikazan z metodo ~rtk (prvi je ~rtice za prikaz razgiba-nosti povr{ja uporabil Johannes Andreas Rauch leta 1616/1617 za zemljevid obmo~ja Wangen in Lindau).To je bil velik napredek glede na starej{e zemljevide, na katerih so bile na primer gorske verige prika-zane v eni izmed stiliziranih metod, to je z nizom trikotnikov, polkrogov ali krtin. Habsbur{ki voja{kikartografi so tako z metodo ~rtic kot eni prvih uspe{no prikazali relief v tlorisni perspektivi. S tem sodosegli ve~jo preglednost razgibanosti in prehodnosti terena, kar je bilo za vojsko izjemnega pomena.Metodo ~rtic je leta 1799 izpopolnil sa{ki kartograf Johann Georg Lehmann (1765–1811), ki je natan~-no dolo~il razmerja med naklonom in gostoto ~rtic. Z debelino in dolìno ~rtic je izraèn naklon, z njihovolego in razporeditvijo pa so nakazane reliefna oblike (Hillbrand 2000, XI, XIII; Perko 2001, 48–49; Slu-kan Alti} 2003, 34–35, 37, 180; Fridl 2005, 12–13).

Kljub manj{im pomanjkljivostim je joèfinska izmera pomenila novo dobo v kartografiji. V 18. sto-letju sta bili izmera Habsbur{ke monarhije in izmera Francije (med letoma 1747 in 1789 je nastalaCarte géométrique de la France (Goss 1993, 194), ki sta jo izdelala César-François Cassini de Thury(1714–1784) in njegov sin Jean-Dominique Cassini (1748–1845) v merilu 1 : 86.400), ki je bila joè-finski izmeri »nedvomno…vzor« (Dörflinger 2004, 78), najnatan~nej{i topografski izmeri na svetu (SlukanAlti} 2003, 142). V nasprotju z izmero Francije joèfinska izmera ni temeljila na mreì trigonometri~-nih to~k, pa tudi metode kartiranja so se ponekod razlikovale (Dörflinger 2004, 78).

3 Spremembe rabe tal, kulturne pokrajine in zemljepisnih imen

Joèfinski voja{ki zemljevid omogo~a preu~evanje sprememb rabe tal in sprememb kulturne pokra-jine. Pokrajina se namre~ neprestano spreminja zaradi dinami~ne povezave med naravnimi indru`benimi dejavniki. Je ve~en proces, ki ga usmerja naravno okolje in vodijo ~lovekove aktivnosti v njem(Urbanc 2002, 24). Raba tal je zagotovo ena od pomembnej{ih prvin tega procesa, saj odraà tesno pove-zanost narave in ~loveka, obenem pa ima mo~no in jasno izraèno ~asovno dimenzijo. Na splo{no velja,da razli~ne rabe tal ustvarjajo razli~ne pokrajine.

Za razumevanje dana{nje pokrajine je pomembno poznavanje pokrajine v preteklosti, saj sedanjapokrajina v veliki meri odseva zgodovinsko podobo, ki se {e posebej kaè v rabi tal. S pomo~jo karto-grafskih zgodovinskih virov tako ugotavljamo, ali so dolo~ene strukture, ki se na prvi pogled zdijo stare,rezultat nedavnega razvoja ali dolgotrajnega procesa (Petek in Urbanc 2004, 107, 109, 112).

Z uporabo Joèfinskega voja{kega zemljevida za tovrstne raziskave lahko ugotavljanje spremembrabe tal in kulturne pokrajine glede na za tovrstne raziskave ve~krat uporabljenega Franciscejskega kata-stra potisnemo za ve~ desetletij v preteklost. V Nem~iji na primer so tak{ne spremembe ugotavljali zaobmo~je Friburg in Zartener Becken (izmera Jugozahodna Nem~ija (1797), Sekcija 17; Müller 2004,43–49), v Avstriji pa na primer pri projektu COSINUS (Comparative study and interpretation of lan-duse changes in different Austrian cultural landscapes) (Schneider in ostali 2002). Po na~inu prikaza intudi glede na zajem podatkov se Joèfinski voja{ki zemljevid ne morejo primerjati s Franciscejskim kata-strom, saj so to topografski zemljevidi, njihova natan~nost in zato tudi uporabnost pa je zaradi manj{ega

135


vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 135

merila in manj izpopolnjenih tehnik risanja slab{a. V praksi se je pokazalo, da je Joèfinski voja{ki zem-ljevid dober predvsem za ugotavljanje sprememb gozdnega roba (Petek 2005, 28). Pri georeferenciranjuobmo~ja dana{njih ob~in Bled in Gorje (Petek 2005), ki leìta v Sekcijah 134 (izmera Notranja Avstri-ja (1784–4787); Raj{p in Ser{e 1998) in 135 so bila odstopanja od dejanskih lokacij okrog 100 m,z oddaljenostjo od poseljenih obmo~ij pa so se pove~evala. Omembe rabe tal najdemo tudi v Opisih.Za obmo~je Zatrnika (Sekcija 135) pi{e, da so »…vrhovi…ve~inoma goli; odtod je {irok razgled…« (Raj{pin Ser{e 1998, 43), danes pa so omenjeni goli vrhovi pora{~eni z gozdom. O pomenu tega vira za dolo-~anje tedanje gozdnatosti pi{e tudi Koro{ec (1993, 56).

Zemljevid je primeren za preu~evanje sprememb v poseljenosti ter za preu~evanje morfolo{kih infunkcijskih sprememb naselij. Vsa mestna naselja so prikazana s tlorisom. Prikazane so posamezne uli-ce, kompleksi zgradb in posamezni objekti. Na podlagi tega lahko sklepamo na morfolo{ko strukturonaselij, ne pa tudi na {tevilo objektov znotraj pozidanih povr{in. Nasprotno pa pri va{kih naseljih lah-ko sklepamo na {tevilo objektov v naselju, saj so ozna~eni posamezni objekti in ne kompleksi zgradb(Slukan Alti} 2001, 14).

Zemljevid do dolo~ene mere omogo~a ugotavljanje hierarhi~ne vloge naselij glede na njihove cen-tralne funkcije. Naselja so razdeljena v tri kategorije glede na njihovo funkcijo: mesta, trge in vasi. Vrisaneceste in poti (tudi prometnice so do dolo~ene mere hierarhi~no razdeljene, saj je pri pomembnej{ih

136


BLED

Zasip

Spodnje Gorje

Bohinjska Bela

Zgornje Gorje

Ribno

Joèfinski voja{ki zemljevid,izmera Notranja Avstrija(1784–1787), Sekciji 134 in 135.

Avtor vsebine: Franci PetekAvtor zemljevida: Franci Petek

Vir:

0 1 2 3 4 5 km

vodevasi (pozidano)

nerodovitno

rudi{~e

travinja

gozd

njive

Slika 4: Raba tal na obmo~ju dana{njih ob~in Bled in Gorje leta 1787 (Petek 2004, 139).

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 136

napisano, da gre na primer za »deèlno cesto«) omogo~ajo ugotavljanje gostote in razvitosti promet-nega omre`ja v drugi polovici 18. stoletja. Prometna mreà je namre~ eden od pomembnej{ihdejavnikov razvoja trgovine in naselij. Poznavanje prometne povezanosti nekega kraja je nujno za razu-mevanje njegovega razvoja, pa tudi razvoja {ir{ega obmo~ja (Slukan Alti} 2003, 183).

Na koncu omenimo {e zemljepisna imena. Ta so bila zapisana tako, »… kot so jih zapisovalci sli{a-li na terenu …« (Valenti} 1999, 8) in so zato neprecenljivo jezikovno bogastvo. Navodilo, da se morajozapisati »… imena hribov, dolin in voda v deèlnem jeziku …«, je leta 1773 v pismu polkovniku Janey-ju, enemu najbolj izku{enih kartografov, zapisal Joèf II (Raj{p 2000, XXV).

Da bi bila zemljepisna imena zapisana ~im bolj pravilno, so kartografe spremljali doma~ini. Tiso bili po eni strani vodi~i, po drugi pa razlagalci doma~e toponomije. Pri zapisovanju so bili prob-lem glasovi, ki ne obstajajo v nem{kem jeziku, na primer »`«. Pri zapisovanju slovenskih imen so sekartografi dràli madàrskega ~rkopisa (Raj{p 2000, XXV). Na ta na~in so bila slovenska zemljepi-sna imena zapisana relativno pravilno in bila nem{kem jeziku prilagojena z uporabo diakriti~nih znakov(Slukan Alti} 2001, 15). Predvsem na ju`nem Koro{kem lahko zemljepisna imena zapisana na Joè-finskem voja{kem zemljevidu pomagajo pri preu~evanju ali ima dolo~eno zemljepisno ime prvotnodomnevno nem{ki ali slovenski izvor, v Kanalski dolini pa tudi, ali ni morda zemljepisno ime fur-lanskega izvora.

137


Slika 5: Raba tal na obmo~ju dana{njih ob~in Bled in Gorje leta 2000 (Petek 2004, 138).

0 1 2 3 4 5 km

BLED

ZasipSpodnje Gorje

Bohinjska Bela

Zgornje Gorje

Ribno

travniki

sadovnjaki

njive Vir: Raba... 2002.Avtor vsebine: Franci PetekAvtor zemljevida: Franci Petek

pa{niki

me{ana raba

zara{~anje

gozd

mokri{~a

nerodovitno

vode

pozidano

vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 137

4 Sklep

Joèfinski voja{ki zemljevid nudi mnogo mo`nosti za geografska preu~evanja. Na njih najdemo takofizi~nogeografske (geomorfolo{ke, hidrolo{ke in vegetacijske) kot dru`benogeografske (na primer rabatal, prometnice, naselja, meje, zemljepisna imena) podatke. Njihov pomen je predvsem v tem, da omogo-~ajo vpogled v pokrajino izpred dobrih dveh stoletij in s tem nudijo mo`nost preu~evanja spreminjanjapokrajine od tega obdobja naprej.

Slovenci smo »… prvi v Evropi za~eli s sistemati~nim izdajanjem …« Joèfinskega voja{kega zem-ljevida (Fridl 2001, 65), zakaj ne bi bili tudi med prvimi, ki bi sistemati~no geografsko preu~ili njegovovsebino.

5 Viri in literatura

Buczynski, A., Kruhek, M., Valenti}, M. 1999: Hrvatska na tajnim zemljovidima 18. i 19. stolje}a, Zv. 1:Gradi{ka pukovnija. Zagreb.

Dörflinger, J. 2004: Vom Aufstieg der Militärkartographie bis zum Wiener Kongress (1984–1789). Öster-reichische Kartographie: von den Anfängen im 15. Jahrhundert bis zum 21. Jahrhundert, WienerSchriften zur Geographie und Kartographie 15. Wien.

Fridl, J. 1996a: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Geografski obzornik 43-1. Ljubljana.Fridl, J. 1996b: Sprehod z voja{kim joèfinskim zemljevidom po osrednji Sloveniji pred dvesto leti. Geo-

grafski obzornik 43-4. Ljubljana.Fridl, J. 1998: Tretji zvezek knjige Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Geografski obzornik 45-3.

Ljubljana.Fridl, J. 2000: Vincenc Raj{p (urednik): Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787, 6. zvezek. Geo-

grafski vestnik 72-2. Ljubljana.Fridl, J. 2001: Vincenc Raj{p, Aleksandra Ser{e (urednika): Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787,

7. zvezek. Geografski vestnik 73-2. Ljubljana.Fridl, J. 2005: Kartografska podoba zemljevidov 19. stoletja. Atlant. Ljubljana.Gavrilovi}, S. 1962: Prora~un srednje-godi{nje koli~ine nanosa prema potencijalu erozije. Glasnik {umar-

skog fakulteta 26. Beograd.Goss, J. 1993: The Mapmakers Art: An Illustrated History of Cartography. Skokie.Granda, S. 1999: Dolenjska v lu~i joèfinskih merjenj. Arhivi 22, 1-2. Ljubljana.Hacquet, B. 1784: Oryctographia Carniolica, oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain,

Istrien, und zum Theil der benachbarten Länder. Zvezek 3. Leipzig.Hillbrand, E. 2000: O Joèfinskem voja{kem zemljevidu in njegovih dopolnitvah glede na nove prido-

bitve v Istri in Furlaniji. Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787, Zvezek 6. Ljubljana.Komac, B., Zorn, M. 2005: Soil erosion on agricultural land in Slovenia – measurements of rill ero-

sion in the Besnica valley. Acta geographica Slovenica 45-1. Ljubljana.Komac, B., Zorn, M., Gabrovec, M. 2007: Influence of land use changes on erosion in Slovene Alps.

Man in the landscape across frontiers: landscape and land use change in Central European borderregions. Ljubljana.

Koro{ec, B. 1993: Gozdovi Slovenije skozi ~as – Prostorske registrature in mapiranje gozdov do leta 1828.Ljubljana.

Ku{er, G., Ho~evar, M. 2005: Joèfinski (avstroogrski) voja{ki zemljevid – »nov« vir informacij o goz-du. Gozdarski vestnik 63-10. Ljubljana.

Lazarevi}, R. 1968: Erozija u slivu Gvozda~ke reke – prilog metodici za izradu karte erozije. GlasnikSrpskog geografskog dru{tva 49-2. Beograd.

McNeill, J. R. 2002: The mountains of the Mediterranean world: an environmental history. Cambridge.

138


vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 138

Müller, M. 2004: Auswirkungen von Änderungen der Landnutzung auf das lokale Klima in Räumenmit unterschiedlichem Relief – Der nächtliche Strahlungshaushalt historischer Landnutzungsmu-ster im Bereich südlicher Oberrhein, Schwarzwald und Baar. Doktorsko delo, Fakultät für Forst-und Umweltwissenschaften der Albert-Ludwigs-Universität. Freiburg im Breisgau.

Palmieri, R., Rosenwirth, R., Sima, F., 2004: Val – l'onda – die Flut. Trieste.Pav{ek, M. 2002: Sne`ni plazovi v Sloveniji. Geografija Slovenije 6. Ljubljana.Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slo-

venije 3. Ljubljana.Petek, F. 2004: Spremembe rabe tal v ob~ini Bled. Bled 1000 let: Blejski zbornik 2004. Radovljica.Petek, F. 2005: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Geografija Slovenije 11. Ljubljana.Petek, F., Fridl, J. 2004: Pretvarjanje listov zemlji{ko-katastrskega na~rta v Gauss-Krügerjev koordinat-

ni sistem. Geografski vestnik 76-2. Ljubljana.Petek, F., Urbanc, M. 2004: The Franziscean land cadastre as a key to understanding the 19th-century

cultural landscape in Slovenia. Acta geographica Slovenica 44-1. Ljubljana.Podobnikar, T., Kokalj, @. 2007: Triglav national park historical map analysis. Proceedings of 5th Moun-

tain Cartograpy. Zürich. Medmre`je: http://www.mountaincartography.org/publications/papers/papers_bohinj_06/17_Podobnikar_Kokalj.pdf (citirano: 1. 7. 2007).

Polutnik Kalajdìnski, S. 2007: Histori~no geografska analiza Spodje Savinske doline v lu~i Joèfinskevoja{ke karte. Diplomska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.Ljubljana.

Raba kmetijskih zemlji{~, razli~ica 1.0. 2002. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljub-ljana.

Raj{p, V. 2000: Ob {estem zvezku. Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787, Zvezek 6. Ljub-ljana.

Raj{p, V. 2005: Die Josephinische Landesaufnahme als historische Quelle. Vom Nutzen des Edierens:Akten des internationalen Kongresses zum 150-jährigen Bestehen des Instituts für Österreichisc-he Geschichtsforschung. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung,Ergänzungsband 47. Wien.

Raj{p, V., Ficko, M. (ur.) 1995: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Zv. 1. Ljubljana.Raj{p, V., Ficko, M. (ur.) 1996: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Zv. 2. Ljubljana.Raj{p, V., Grabnar, M. (ur.) 1999: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Zv. 5. Ljubljana.Raj{p, V., Kolo{a, V. (ur.) 2000: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Zv. 6. Ljubljana.Raj{p, V., Ser{e, A. (ur.) 1998: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Zv. 4. Ljubljana.Raj{p, V., Ser{e, A. (ur.) 2001: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787. Zv. 7. Ljubljana.Raj{p, V., Trpin, D. (ur.) 1997: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763–1787 (1804). Zv. 3. Ljub-

ljana.Ribnikar, P. 1990: Joèfinski kataster. Enciklopedija Slovenije 4. Ljubljana.Rill, R. 2001: Jozefinski vojni zemljovidi na prostoru Republike Hrvatske. Hrvatska na tajnim zemljo-

vidima 18. i 19. stolje}a, Zvezek 4: Sremska ùpanija. Zagreb.Schmidt, K.-H., 1984: Der Fluß und sein Einzugsgebiet – Hydrogeographische Forschungspraxis. Wies-

baden.Schneider, W., Hollaus, M., Suppan, F., Wrbka, T., Grünweis, F. M., Peterseil, J. 2002: Endbericht zum

Forschungsprojekt COSINUS – Fernerkundungsgestütztes Erkennen und ökologische Interpreta-tion von Landnutzungsveränderungen in unterschiedlichen österreichischen Kulturlandschaften.Wien.

Slukan Alti}, M. 2001: Razvoj i osobine habsbur{ke vojne kartografije. Hrvatska na tajnim zemljovi-dima 18. i 19. stolje}a, Zvezek 4: Sremska ùpanija. Zagreb.

Slukan Alti}, M., 2003: Povijesna kartografija – kartografski izvori u povjesnim znanostima. Geograp-hia Croatica 18. Samobor.

139


vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 139

Tropeano, D., Turconi, L., Sanna, S. 2004: Debris flows triggered by the 29 August 2003 cloudburst inVal Canale, eastern Italian Alps. Schutz des Lebensraumes vor Hochwasser, Muren, Lawinen undHangbewegungen: Veränderungen im Natur-und Kulturhaushalt und ihre Auswirkungen 1. Kla-genfurt.

Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana.Valenti}, M.: 1999: Kako ~itati Jozefinske i Franciscejske tajne zemljovide. Hrvatska na tajnim zemljo-

vidima 18. i 19. stolje}a, Zvezek 1: Gradi{ka pukovnija. Zagreb.Vente, J. de, Poesen, J. 2005: Predicting soil erosion and sediment yield at basin scale: Scale issues and

semi-quantitative models. Earth-Science Reviews 71. Amsterdam.Zängl, W., Hamberger, S. 2004: Gletscher im Treibhaus – Eine fotografische Zeitreise in die alpine Eis-

welt. Steinfurt.Zimova, R., Pestal, J., Veverka, B. 2006: Historical military mapping of the Czech lands – cartograp-

hic analysis. International Conference on Cartography and GIS. Borovets. Medmre`je: http://www.datamap-bg.com/conference_cd/pdf/22_241_RZimova_Cz.pdf (citirano: 1. 7. 2006).

Zorn, M. 2005: Okoljska zgodovina in geomorfni procesi. 1. posvetovanje slovenskih geomorfologov.Ljubljana.

Zorn, M. 2007: Recentni geomorfni procesi na re~no-denudacijskem reliefu na primeru pore~jaDragonje. Doktorsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljub-ljana.

Zorn, M., Natek, K., Komac, B. 2006: Mass movements and flash-floods in Slovene Alps and surroun-ding mountains. Studia Geomorphologica Carpatho-Balcanica 40. Krakow.

6 Summary: The Joseph II military land survey as a geographical source(translated by the author)

The Joseph II military land survey (Josephine military map) from the second half of the 18th cen-tury is an important historical source. Presented are the survey possibilities as a geographical sourcein the article.

The Joseph II military land survey maps in relatively large scale (1 : 28.800) show all important geo-graphical features in the landscape: relief, vegetation, hydrology, settlements with their morphologicalstructure, roads, borders and geographical names. Descriptions along maps also contain data on con-figuration of relief, crossings through forests and river flow regimes.

In rives and brooks erosion and accumulation continuously alternate, that is why river banks arechanging, gravel bars are moving or new come into existence, or meandering of river change. In descrip-tions is often mentioned, that waters burst their banks. Inundation areas are marked on some maps.That is why maps are excellent source for determining flood risk as well as adaptation of settlementsand roads to natural conditions. In descriptions soil erosion and erosion on roads are often mentioned.

In descriptions the avalanche risk is often mentioned. Maps are not suitable for studying glaciers, onlyhalf a century after the end of so called »little ice age«, because they very badly present mountain areas.

The Joseph II military land survey is also suitable for the determination of changes in land use andcultural landscape. We can also study morphological and structural changes in settlements and to someextend also their hierarchical role and function.

The Joseph II military land survey can also be used for the study of geographical names. They werewritten as they were heard by cartographers, that is why they are inestimable heritage.

140


vestnik 79_2.qxd 20.3.2008 9:29 Page 140

jo@efinski voja[ki zemljevid kot geografski...

Documents