BESeDAPESMI

1 

Josip Stritar

Pesmi

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDAPESMI

2 

BESeDA

Josip StritarPESMI(1896)

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-100-2

beseda@omnibus.sewww.omnibus.se/beseda

BESeDAPESMI

3 

I

Lehké nogé, lehkó sercé,Iz persi mladih pesem glasnaTakó k dekletu v vás se gre,Takó mladost se vÏiva jasna!

Glas sladki slavcu dala si, natora!Da nam v srcetopeãe melodíjeLjubezen, hrepenenje svoje lije,Ko tiho v spanji diha plán in gora.

Ko beli dan pripelje mlada zora,Veselo Ïvrgolé se kvi‰ku vije·kerjanec v sinje nébo, da se skrijeV daljavi neizmernega prostora.

Sercé mi Ïalost zdaj zaliti hoãe,In zdaj ga sladko dviga mi veselje ——Rad bi govoril, pa mi ni mogoãe.

Natora sveta! vsli‰i moje Ïelje:Sercé ti drugo v persi meni vstvari,Al pa mi petja sladki dar podari!

Le pihaj, le pihaj, veter hladán!Le pihaj, ter hladi mi ãelo vroãe,Saj serca mi, da si ‰e bolj moãan.Ne bode ti ohladiti mogoãe!

BESeDAPESMI

4 

List za listom z drevja pada,Veter Ï njim si igra;In takó za nado nadaGine meni iz serca!

Pómlad pride in zelenoPerje spet dobó drevó;Serce moje posu‰enoZelenelo veã ne bó.

âuj! ostra bórja po polji brije.SneÏéne oblake pod nebom podi;Cveteãa pomlad mi v serci sije,Vse klije mi v njem in zelení.

Ni ãudo! saj me je obiskalaLjubezen ãez dolgo ãasa spét;Ljubezen pa je seboj pripeljalaZelenje in cvetje, pomlájen svét.

In tisoã, in tisoã roÏic poganja,Iz serca mi nove pesmi vró;Izbujajo se iz dolzega spanja,In Ï njimi veselje, Ïivljenje novó.

Po nogradu sem se sprehajal,Ter sladko grozdjiãe sem bral;Pa nate, ljubica! sem mislil,Tako pri sebi sem dejal:

BESeDAPESMI

5 

Sladké res jagode so vinske,To je paã znano vsim ljudem;Pa slaja ‰e so njena usta,Kar pa jaz sam na svetu vém.

Kar Ïala misel me obide:Al misli‰ tudi ti na mé;Al tvoja usta morebitiKdo drug sedaj ljubiti sme?

âe si ostala meni zvesta,Naj sreãne ure bog ti dá,In ljubega v naroãje tvojeNaj kmalo spet me pripeljá.

âe pa si mene pozabila,âe drúg sedaj objema te;Naj v strúp se méd mu spreobrne,Ki ga iz tvojih ust pijè!

„Bo‰, ljubica! me prenoãila?Popotnik terkam na tvoj hrámTemà je Ïe zemljó pokrila,Jaz daleã ‰e domú imám.

Dokàj sem storil danes poti,Da trudne Ïé so mi nogé;Poãitka dala bo‰ siroti,Ki, kam bi terkat ‰el, ne vé?”

BESeDAPESMI

6 

„Oj sem, oj sem, na serce moje!Tu prostor tebi jaz imám;Poãitka ti od daljne hojeNa zvestih svojih persih dam.”

Pred tábo na kolenih v prahuPoniÏan jokal sem glasnó;Ti pa od mene sladko svojeObraãala si v stran okó.

„Zastonj ti jok in Ïalovanje,Zastonj lijó grenke solzé;Zastonj! pregrehe ãerne tvojeNe spere bridkih solz morjé!

Sercé nedolÏno sem ti dala,Ti goljufal si me gerdó;Izpred oãi mi, nehvaleÏni!âe serce poãi mi zató.

To komaj si izgovorila,Solzé vlijó ti iz oãí;Jaz kvi‰ku planem, te objamemIn —— nisi mi branila ti.

Zedinjene so solze lile,Ki sva jokala jih obá;Zedinjene so lahko spralePregreho mojega sercá!

BESeDAPESMI

7 

V naroãji sem molãé ti slonel,Pa v mile zerl sem ti oãi;Objemala, poljubovala,Ljubó si boÏala me ti.

Glej, ko takó slonim zamaknen,Solzà mi priigra v okó;Ti pa zagledala si sólzo,Ter si vpra‰ala me plahó:

„Kaj solza, dragi! ta pomeni,Ki bistro ti oko kalí?Kaj nisi sreãen, ima‰ drugo,Ki zánjo serce ti gori?”

„Imám, imám jo, drugo ljubo,Ki zanjo serce mi gorí;Al, oh! nesreãna je in bolna,V temi pozabljena medlí!

Le jokaj, ali se ne jokaj,Kaj to, deklè! je meni mar?Bolj ljubim jo, ko vse, ko tebe,In bolj jo ljubil bom vsikdar!

O da ji more pomagatiIz serca gorka tvoja kri;Brez straha tebi v bele persiNoÏ roka moja zasadí.

BESeDAPESMI

8 

Iz mehkih rok me pusti, dekle!Kakó jaz sreãen biti smém,Ko sladko svojo domovinoV nesreãi zapu‰ãeno vém”

Kaj mi mar je domovina,Kaj mi slava mar in ãast?Ti si moja domovina,Ti si moja sladka last!

Stisni me na bele persi,Sladki strup vmori me naj;Ti si mi Ïivljenje dala,Smert mi tudi sládko daj! ——

Sercá sem tebe, draga! prosil,Na verh mi daje‰ ‰e rokó;Za róko, dekle! lepo hvalo,Sercé mi bo dovolj samó! ——

Za góre solnce mi zahaja,Na zémljo pada rosni hlad;Sladák spomin mi v persih vstaja,Ljubó me hodi pozdravlját.

Oblaãek ti, ovãica bela!Po nebu plavaj mi naprej;Poglej, kaj draga moja dela,Da jo pozdravljam, ji povej.

BESeDAPESMI

9 

âe misli name, bodi zdrava,Poljub ji nesi moj gredóã;Naj mirno mi in sladko spava,Prijazne sanje, láhko noã! ——

Glas tiho meni v serci pravi,Tako mi vedno govoreã:âe te ljubezen ne ozdravi,Ne upaj zdravja nikdar veã.

Ljubezen te je pogubila,Mladost zamorila cvét;Ljubezen bode se verníla,Prinesla srecu zdravje spet.

Ljubezen v serce se vernila,Pomlad se ti na lica bó;In lica bodo se zjasnila,Zvedrilo bo se ti okó.

Pa pesmi bodo ti vesele,Ko preteãene dní krepké,Iz pomlajenih persi vrele,Smijalo bo se ti sercé.

Samó to upanje tolaÏi,To te‰i serce mi bolnó;Oh skoraj, skoraj se prikaÏi,Ljubezen! ãakam te teÏkó!

BESeDAPESMI

10 

Okó naj mi zasije tvoje,Zasije zorni tvoj obraz,In zopet mi mladosti mojePovernil bo se zlati ãas! ——

Vse to, kar si mi zdaj na‰tela,Vse to sem, in ‰e veã gre‰il;Kakó bi v lica zarudela,Ko bi odkritosrãen bil!

O kaj so si prizadejale,Jeziãne starke redkih zob,Da so ti toliko nabralePregre‰kov mojih in gerdob.

Kako za vsacga dekliãa,Za staro in mladó gorím;Da malo maram za hudiãa,Da njih celó se ne bojim!

Kako bi jaz bil jezen nanje,Tako lepo za mé skerbé!Bog plati dobro jim dejanje,âe jim ga sama nisi Ïe!

Kaj bi neki Ï njim zaãela,Ko bi res ti dal serce?Saj ‰e meni sitnost déla,Ki sem bolj mu vajen Ïe.

BESeDAPESMI

11 

Serce moje ni medéno,Kakor se v sejmù dobó;Nagizdano z zlato peno,In zaokroÏeno lepó.

Serce moje ni gredica,Kjer ”cvetiãice cvetó;”Kjer ”‰umljá hladnà vodica,Drobne tiãice pojó.”

Tamno brezno —— huda kaãaZvita mu na dnu leãí;Táko je —— to ni igraãaZa dekleta, kakor ti.

Tóraj, dèkle ljubezniva!Pusti v nemar te reãí;Kakor prej, se ‰e ljubiva,Serca k tému treba ní.

Oj tiho, tiho, serce moje!Le malo ãasa ‰e voljnóPrena‰aj boleãine svoje,Saj dolgo treba veã ne bo.

Ní daleã nama veã do groba,Navzdól Ïe pot do njega gre;Tam boleãín potihne zloba,Tam si poãilo bo‰ sercé.

BESeDAPESMI

12 

Tam bova spala drugo spanje,Dramilo naju niã ne bo;Zaspé tam tudi pevske sanje,Ki zdaj miru ti nr dadó.

Ne kamna drazega, ne kriÏaNa grobu mojem paã ne bo;Nihãe se vsmiljen mu ne bliÏa,Da bi govoril mi s solzó:

Pod hladno mirno tu gomiloPoãivaj trudno ti sercé;Saj dókler moglo si, nosíloâlove‰tva vsega si gorjé! ——

Kakó si se takó mi prikupila,Priserãna moja, sladka domovina!Da mi iz serca tvojega spominaâas ne izbri‰e, in ne druga sila.

Po svetu ti iz varnega si krilaPoslala zgodaj zvestega me sina;Up v mladem sercu —— to je last edina,Ki si na daljno pot mi jo zroãila.

In vendar, glej! jaz vedno mislim nate,Po tebi serce zvesto izdihuje,Prelilo rado gorko kri bi zate.

BESeDAPESMI

13 

Moj duh te v tihi noãi obiskuje,In tvoje zveste sine, moje brate,Pozdravljat hodi iz deÏele tuje.

Sèrce moje, kaj ãe to?Kar si koli poÏelelo,Dal sem ti, da bi veselo,Enkret bilo mi samó!

Kaj gorjé ti tuje mar?Da kar solnce ga obseva,Vse ãlove‰tvo tare reva,Da terpi tu slednja stvar!

Kaj boli te, da moríBrata brat in sin oãeta;Da zvestóst Ïené, dekleta,Kakor v solncu sneg skopni!

Kaj si mi tako teÏkó,Kadar sli‰i‰ kje otroka,Ki za materjo se joka,Ki mu v zémljo jo nesó. ——

Nemogoãa je pomoã,Pusti drznih boleãine;Glej, mladost ti zlata gine,BliÏa se ti dolga noã!

BESeDAPESMI

14 

II

Nar huj‰a vsih je boleãinV nesreãi sreãnih dni spominDante

Pri oknu sva molãé slonela,Sladkó je kos v go‰ãavi pel;Sladkó je v cvetji seã duhtela,Ki mrak jo tihi je objél.

Na polje hladna rosa pada,Po nebu vnéma zvezd se Ïar;Ljubezen diha zemlja mlada,Ljubezen diha vsaka stvar.

Molãé ozrè se ona name,Molãe ozrem se jaz na njó;Oko z oãesom tu se vjame,In z usti usta se vjemó.

„âuj, v vetrini seãi prepéva kos,Na nebu zarija dan naznanja;Po ulicah zgodnji ropoãe voz,Izbuja se mesto iz kratkega spanja.”

„Oj tiho, saj ‰e ne Ïvergolí·kerjanec verté se v sinjo vi‰avo;

BESeDAPESMI

15 

·e malo zatisni, moj ljubi! oãi,Na persi nasloni mi trudno glavo.

Zagernem okna, da beli dan,Ne drami sladkega nama pokoja;Sladkó mi je truden Ïivot in zaspan,Ljubezni je trudna du‰a moja.

Na persih zadremlji mi, ljubãek moj!V naroãji ti bodem jaz zadremala;Ti kos pa v seãi cveteãi poj,Da bodeva dalje in slaje spala!”

O zakaj si se mi vdala,Ti nar blaÏji izmed Ïén!Ti, ki v mladih persih vÏgalaNevgasljiv si mi plamen.

Kar v ljubezni je sladkosti,V tvojem sem naroãji pil;Sreão vso in slast mladostiTebi sem na persih vÏil.

Vender, da si se mi vdala,Grenke toãil bi solzé;Zvesta nisi ti ostala,Zveste nima svet Ïené!

BESeDAPESMI

16 

Popotne pesmi

Kannstadt poleg Nekarja

Danes tukaj, jutri tam,Drugi kraji, druga mesta!âe mi v‰eã ni tu, drugamUrna me popelje cesta.

Kakor tica, ki letiâez goré in ãez planine,Kraje gledam in ljudí,Kaj mi mar njih boleãine?

Kdo tolaÏi mi sercé.Ko tolaÏbe milo prosi?Kakor svoje jaz gorjé,Vsak gorjé naj svoje nosi!

BESeDAPESMI

17 

Pariz

Nisem Nemec, dekle lépo!Nisem Rus, Italijan;Nisem Turek, nisem ·panec,Tudi pust ne Angliãan.

Kaj ti bo, ãe imenujemNarod svoj in rojstni kraj;Vé Francozinje se v ‰olahNe uãite bog ve kaj.

Malo veste, kje deÏelaOna ali ta leÏí;Vendar to pa bolje znate,Kaj Ïivljenje nam sladí.

Glej! tam doli, daleã, daleã,Veã kot tri sto ur hodá,Tam deÏelica je mala,Notri tam sem jaz domá!

âuden govor, ãudna no‰a,Drugo je Ïivljenje tam;Le sercé nam za ljubezenVroãe bije, kakor vam.

BESeDAPESMI

18 

Glej! tako okoli pasaMi pokladamo rokó;In na usta mi dekletomUsta stiskamo —— takó!

BESeDAPESMI

19 

Nad Fontainebleau

Kaj gleda‰, skrivàj me od strani,Pol vsmiljeno, pol radovédno,Popotnika, ki se pri vas mudi,Ti dékle ljubezni vredno!

Le bliÏe sem, bati se mi ne sme‰,Nasproti mene sem sédi;Saj, káko mi dobro dejo, ne ve‰Priserãni tvoji pogledi.

Ko mati mi tvoja pripravlja jedi,Ti polni mi ãa‰o prazno,In ãasi svoje ãerne oãíDaj gledati mi prijazno.

O da pri vas ostati ne smém,Kjer Ïivel bi v sreãni samoti;Odtegnil bi sem se posvetnim ljudem,In njihovej revi in zmoti!

Pozabil bi svet in njegovo gorje,Pozabil bi lastne nesreãe;Poãílo bi tukaj si trudno sercé,Hladilo si rane skeleãe.

BESeDAPESMI

20 

Pa kaj se ti jasne kalé oãi?Od vsmiljenja so ti vnete;Na zadnje bi me ‰e ljubila ti, ——Ti zlato, priserãno dete!

Le hitro spet v roko popotni les,Pa dalje, dokler ni prekásno!Obri‰i solzé si, deklè! iz oãés,Ko prej naj ti gledajo jasno!

BESeDAPESMI

21 

Montmorency

Milo se meni serce topi,Ko te gledam, deklica ti!Komaj si stara ‰tirinajst let,Pa Ïe zahaja‰ sama med svet.

Pesmi prodaja‰ popotnim ljudém,Pesmi, da vnemajo kri moÏém;Drágo res tvoje ni blagó,Kupec po verhu ‰e smehljaj dobó.

Lépe so tvoje ãerne oãí,Dolgo v njé gledati varno ní;Polno nedrije, ‰ibka rastVsakej gospé bi bila v ãast.

Pesmi ponuja‰ posebno moÏém,âesar bojim se, naravnost povém:âe ‰e ne zdaj, pa dolgo ne bó ——Pa bo‰ prodajala lastno teló! ——

BESeDAPESMI

22 

Nad Boulogne poleg morja

Pozdrav moj ãuje‰, zlata domovina?Poslan iz daljne ti deÏele tuje,Kjer sladki glas se tvoj nikdar ne ãuje;——Atlantskega se morja tam ‰irina,

Tu Píkardije spenja se ravnina;Sercé, okó pa meni ne miruje,Obraãa v stran se, kjer Triglav kraljuje,Krog njega niÏjih, znanih gór druÏina.

O zdrava bodi! nate boÏja rokaIzlije sreãe méro naj obilo,Pa kmalu s tabo zdruÏi naj otroka,

Ki serãno ti po‰ilja pozdravilo,Ki, koder hodi, za tabo se joka,Ko dete, ki je mater izgubilo.

BESeDAPESMI

23 

Koblenz

Rena voda, lepa voda!Zapeljivo se smehljajTujcu se, ki ga osodaV rajski tvoj zanesla kraj.

Tujcu, ki po svetu roma,Ki ga zvesto spremlja z domaâez doline, ãez goré.

âez goré in ãez doline,Pa do tvojih sem bregóv,Kjer naj huj‰e boleãineTe‰i bistrih ‰um valóv. —— ——

Le ‰umljajte, le skakljajte,Vi valovi krog ãolna!Mehke sápice pihljajte,Polne sladkega duhá!

Jasne na stranéh gorice,Petje krog po njih doní!·e mladost mi Ïari lice,Gorka vre mi v Ïilah kri.

BESeDAPESMI

24 

Îalost in skerbi! v globokoPotopite se vodó;Ti pa. dèkle ãernoóko!Belo mi podaj rokó!

Stisni me na persa svoja,Roko krog vratú oví;Lahko plavaj, ladja moja!Da mi serce dalje spi.

Katera voda, Rena voda!Tebi je zmed vsih enaka,Kar se v morje jih iztaka,Od izhoda do zahoda.

Od izvíra do iztokaSreãen rod ob tebi biva;Malo tu se solz preliva,Malo tu se ãuje joka.

Kaj je skerb in kaj je reva,Tvoje ne vedo gorice;Sreãe Ïarno, jasno liceVedno s tvojih vód odseva.

Kaj mi sólza v óko sili,Ko te gledam, lepa voda?Oh! spominjam se naroda,Ki se tu ‰e bolj mi smili! —

BESeDAPESMI

25 

Kaj sloni‰, ti lepa Ïena!Bledih lic, solznih oãí,Sama v Ïalost vsa vtopljena,Ko ves svet se veseli!

Bistra voda med goramiV lahki ladji nosi nas;Smeje se nebó nad nami,Smeje slednji se obraz.

Smert ti Ïenina vgrabilaPo poroki sedmi dan; —Mnogo ima svet zdravilaZa nesreãni vdovski stán.

Ne pove‰aj v tla oã/sa;Glej, káj zate jih gorí!Vrednih lepega telesa,Ki ti v solzah se topi.

Oh! odpusti tém besedam,Serce zanje niã ne vé;Serce pravi mi, da gledamVzor ljubezni tu zvesté.

Tu ljubezen, tu zvestoboGledam z vernimi oãmi, —Îalujoão to podoboPomnil bom do konca dni.

BESeDAPESMI

26 

Dolgopeta ti prikazen!Káj si zopet tu, AngleÏ?Tvoj pogled mi ni prijazen,Kakor stráh za mano gre‰.

Usta tvoja so okorna,Kakor Ïerd stoji‰ molãeã;Oh zató pa izgovornaTvoja Ïena je preveã!

Kaj jaz vem, kako kertiniTej pa óni je imé;Oni luÏi, tej ‰kerbiniKáko pravijo ljudjé.

Malo mene vse to briga,Kar je vam AngleÏem mar;Saj rudeãa tvoja knjigaDobro vé nar manj‰o stvar.

Ona kaÏe ti na dróbno,Kam se tód, kam tod se greKaj je tu, kaj tam spodobno,Kje se roastbeef dober jé! —

Lepa res si, zlata Praga!Rim slovanski res si ti;Pa — kaj vse mi to pomaga?Trudne moje so oãi.

BESeDAPESMI

27 

Vsa zastonj lepota tvoja!Dosti videl sem lepot;Duh si moj Ïeli pokoja,Truden ves je moj Ïivot. —

III

BESeDAPESMI

28 

Sercé mi vtrujeno mirúje,Ne vabi ga v Ïivljenja hrup!Po sreãi mi ne izdihuje,Neznan mu strah, naznan je up.

Le énkrat daj ‰e, majnik zlati!Da glédam zorni tvoj obraz;Ne branim se potem zaspati,Zagerne naj me veãni mraz.

Rad sli‰al tice kukaviceV zelenem bukovji bi glas;Enkraát ‰e petje prepeliceMed Ïitom, ki hiti Ïe v klas.

Rad glédal ãedo bi po griãi,Pastirja ki med njó sedi;In v gnejzdu gledal na germiciRad penico, kakó vali.

Ko vidim kliti vse in rasti,Ko rod iz roda se ro9dí;Na persi ãem ti, zemlaj! pastiIn zadnji dih naj mi zbeÏi.

BESeDAPESMI

29 

Zastonj, drevo! si zelenelo,Zgubljena ti je ta pomlad;Mladó ti pérje vse je vélo,Cvet zamorjen ti je in sad.

Káj mati zate ni skerbela,Ko je pri‰el nevarni ãas;Kaj ni natora te odela,Ko se je bliÏal noãni mraz?

Sàj tí si zvésto jej ostalo,Iz njenih persi pilo moã;Î njo si terpelo, Ï njo vÏivaloPomlad in zimo dan in noã.

Da jaz sem zgubil sad in cvetje,Zgubljeni sin, kaj toÏil bom!Zapustil materno zavetje,Natoro sem in rod in dom.

Pa kaj! pomlad in Ï njo zelenjeVernilo bo se tebi spet;Jaz zgubil mlado sem Ïivljenje,Izgubil brez sadú sem cvet.

Na ‰ibki veji, tanki smrekiPripela tukaj dom si svoj;Preblizo tu si pri ãloveki,âloveka tica! se mi boj!

BESeDAPESMI

30 

Ne veselí se tuje sreãe,Podira rad, mori povsod;Ne gane ga okó proseãeZa mlado kri, nedolÏni rod.

Ko gledam te na tihem — braniSolzé se komaj mi okó;Bog sreãno, tica! te ohrani,In pa tvoj mili rod s tebó!

Ves dan ãepi‰ tu in skerbeãeObraãa‰ sem ter tje okó;List za‰umi — koj zatrepeãeSercé za druÏbo ti drobnó.

Ljubezen nas je zapustila,Zvestoba Ï njo ãla iz svetá;Le v va‰em gnejzdu, tica mila!Ljubezen zvesta je domá.

Zatórej ko te gledam — braniSolzé se komaj mi okó;Bog sreãno, tica! te ohraniIn pa tvoj mili rod s tebó!

Kaj samec pohaja‰, mladeniã bled!Glej jasno nebó se nad tábo razpenja;Pomladi, novega se ÏivljenjaRaduje okrog vesoljni svet. —

BESeDAPESMI

31 

Po tratah glej vesele ljudi!Komú je tu mari nadloga in reva?Sladkó v go‰ãavi slavec prepeva,V vi‰avi ‰kerjanec glasnó Ïvergoli. —Za parom par se versti vesel,Za róko je ljubi ljubo prijel,Sprehaja se Ï njo po zeleni travi,Sladké ji besede v úho pravi,V cveteãe germovje se zgublja Ï njo.Kaj mokro za njima ti zre okó? —Zastonj tu stoji‰, zastonj bo‰ stal,Da kdó bi prijazno besedo ti dal,Da kdo na veselje bi vzel te sebo! —— Za svojem le vsak veseljem hodi,Ti samec vesel, ti Ïalosten bodi,Zakaj? nihãè te vpra‰al ne bó. —Za zimo versti se zelena pomlad,Cvet pride iz bersti, iz cveta sad;Ti vÏivaj, ne vÏivaj sad in cvet —Po svojem krogu verti se svet! —Zatorej razvédri si temni obràz.Zgerbanãeno ãelo, mladeniã! si vgladi:Veseli hvaleÏen se zlate pomladi,Ter vÏivaj mladost, dokler je ãas! —

Ko gledam te, zelena njiva!Ki v klasje ti latí gredó,Kaj Ïalost mi sercé zaliva,Zaliva solza mi okó?

BESeDAPESMI

32 

·kerjanec, ãuj! nad tabo poje,Vesel v vi‰avo se vertí;Sred tebe íma gnejzdo svoje,V njem starka mlade mu godí. —

Tí vsako leto zelenela,Rodila bode‰ zlati sad;In pesem nad tebój donela·kerjanca slednjo bo pomlad.

In drug bo tu sedèl veselo,Kjer jaz sedim zdaj nad tebó;Îivljenje njemu bo cvetelo,Ko mene zdavnaj veã ne bo.

Veselo naj Ïivljenje vÏiva,Saj pride kmalu drug za njim,Ki bo govoril tebi, njiva!Takó, ko jaz zdaj govorim!

O mehka noã, pomladna noã!Kakó me boÏa‰ prilizljivo;Mladost, ljubezen dihajoã,Kaj vabi‰, maj! me zapeljivo!

Psi lajajo, prijazen glas!Tako si me pozdravljal v noãi,Ko sem hodéval k ljubi v vásV prijazni, beli samski koãi!

BESeDAPESMI

33 

Lehké nogé, lehkó sercé,Iz persi mladih pesem glasna!Takó k dekletu v vas se gre,Takó mladost se vÏíva jasna.

Mladé noãí, sladké noãí!Kjé ste ljubezni ve nebesa!Ti luna! za oblak se skríj,Da mokrega ne zre‰ oãesa!

Ne! sveti kómur ‰e cvetéMladost, ljubezen, sreãa dvojnaSamotna postelj ãaka me,Mirujte persa nepokojna!

Ostani mu, ostani zvésta!Solzeãe prosi te okó;Ni dalje meni tukaj mesta,Rokó podajam ti v slovó.

On, ki ãlove‰ka serca sodi,Vé — Ïale misli v mojem ni;Ti sreãna, s tábo sreãen bodi,On, ki ti zanj sercé gorí.

Zadosti, da je eden sreãen,Jaz, ali on — kaj dé mi to?Spomin hranilo tebi veãenHvaleÏno serce moje bó. —

BESeDAPESMI

34 

Pa sladka misel, zapeljivaTolaÏi, boÏa mi sercé;Naj bo resniãna, ali kriva,Da me le te‰i, niã ne dé!

Ko je sercé ‰e tvoje spaloV nedolÏnosti otroãjih let;Ko napokojno ni ‰e plalo,Ko ‰e neznan ti bil je svet;

Ko mehka sapa pomladanjaIzvabi cvetko iz aemljé,Ko bil bi jaz tako iz spanjaSercé izbudil ti — kdo ve? — —

Ne! — sreãna bodi in vesela;Ko bo‰ njegova, on bo tvoj,Ko mu v naroãji bi‰ slonela,Spomin naj te ne moti moj!

Ostani mu, ostani zvesta,·e enkrat prosim, predno grem;Ne vpra‰aj, kám me pelje cesta,Od tebe strani — kám! — ne vem!

Kaj deãek kali‰ mi bistro vodó!V njej gleda ob robu se mlada cvetica,V njej gledajo jasna tvoja se lica,V njej bistro se tvoje gleda okó.

BESeDAPESMI

35 

Ti bode‰ kalil ãez nekaj letSerce in jasne oãi dekleta,Ki reva v ljubezni bo zate vneta,Da veã se smijal iz njih ne bo svet! —

Kakó si otoÏno, jesensko nebó!Pod tabo vse hira,Vse vene, umira;Îivljenje jemlje slovó.HripaviÎerjaviVisoko kriãé,Na juÏno hité.Poglej drevó!Zeleno peróSu‰i sé mu in rumení.CveticaSamicaNa trati medlí.

Visoko,ãez goré in ãez planjaveDo juÏnih krajev ponesó te krila;Ko mene tu derÏi sovraÏna sila,Slovenskih gór bo‰ zerla znane glave!

Tedaj postoj, pozdravi mi z vi‰aveMoj dom, sporoãi serãna mu vo‰ãila:Da sreão bi nebesa mu rosilaIn dar mirú in med sinovi sprave.

BESeDAPESMI

36 

Otrok njegov po ‰irnem svetu tava,Za tujo mizo tujec s tujci seda,Pod tujo strého ko popotnik spava.

Ne vé slast je serãnega pogléda,Prijaznega iz ljubih ust pozdrava,Domaãa mu je tuja Ïe beseda! —

Zakaj pa nisi prej nana‰al,Ko drugi tiãi, tudi ti?Pokaj si do sedaj odla‰al,Ko list Ïe drevju rumeni?

Zapertega je tesna jeãaDerÏala te do tega dne?Al pa ti morebiti sreãaPrej ljube dela ni zvesté?

Le poj, le poj, vesél Ïvergoli,Cvetó ti zlati dnevi zdaj;Saj bolje pozno, ko nikoli;Bog meni táko sreão daj!

Oh, kàj ste res spet tu, solzé?Kar deÏ je zemlji razsu‰eni,To ve nesreãnemu ste meni,Oj kaplje vé, grenkó sladké!

Veã vas ne bó, sem Ïe dejál!Lét dolga versta je minila,

BESeDAPESMI

37 

Kar ni mi solza lic moãila,Dasì sem toliko prestal!

PreÏivel Ïalostne sem dní,Izdihoval sem brez pomoãi:Zdaj, zdaj mi polno serce poãi;Pa solze bilo ni v oãí.

Zdaj pa ste zopet tu, solzé!Tecite, curkom mi tecite,Sercé mi laj‰ajte, hladite,Ubogo, bolno mi sercé! —

Ti me spremlja‰ neprestano, tiha Ïalost!Noã in dan si zvésto z mano, tiha Ïalost!Spremlja‰ me, ko tíh ãez polje grem zeleno,Z róÏicami obsejano, tiha Ïalost!Kamor v hladno gozdno senco rad zahajam,Mesto mirno ti je znano, tiha Ïalost!Ti si mi na strani, ko po dnevnem truduGrém v veselo druÏbo zbrano, tiha Ïalost!Pozno ti pri zglavji mi sedé zatisne‰Rahlo mi okó zaspano, tiha Ïalost!Ti iz kratkega izbuja‰ zopet spanjaZ mahko me roãico rano, tiha Ïalost!Zapustila paã me bo‰, ko trudno mojeTruplo bode v grob dejano, tiha Ïalost!

Visoko pravega pevca ãestimo,Njegovo ni tako ko drugih sercé;

BESeDAPESMI

38 

V njem nosi ãlove‰tva neskonãno gorjé;Terpi za nas, da se mi veselimo!

BESeDAPESMI

39 

IV

Nova ljubezen, Ïivljenje novó,Nove mi pesmi iz persi vró.

Nazaj, nazaj, serce! iz nova,V samotni tihi hram nazaj!Ko nekdaj zopet sreãna bova,âe sreãna ne, pa mirna vsaj.

Poglej cvetico! persi mladeOdprè, da pila bi rosó;Z nebá ji merzla slana pade,Smert nagne mlado ji glavó.

Saj sem svaril te: v izbo maloZakleni, serce! se z menó;Med tuji svet je tebe gnalo —Zdaj vraãa‰ se domú bolnó.

Ne jokaj, da ti Ïalovanje·e huje ne razname ran!Kaj ne? Lepé so bile sanje,Pa spla‰il jih je svitli dan!

BESeDAPESMI

40 

Enkrat le mislilo si nase,Grteh bilo je Ïe to samó;Oh! ko tako lepo smehljá se,Kdo bi se sreãe branil — kdo?

O pridi! hram te tihi vabi,Prijazno luãiãa berlí;Kar se zgodilo je , pozabi,In mirno bo‰ ãez malo dni!

Brezi jadra, brez kermilaPlava ãoln mi ãez morjé;Î njim igrá valov naj sila,KriÏem jaz derÏim roké.

Ne upijte, ne svarite!Kaj me ãaka, dobto vém;Svoje poti se derÏite,Jaz pa naj po svoji grem.

Po deÏeli vam zeleniSerca Ïejna hrepené:Sreãe up je vgasnil meni,Moje nima Ïelj sercé.

Zdaj me zibljejo valovi,Rahla sapica pihljá;Jutri ljuti me vetroviPotopé naj v dno morjá! —

BESeDAPESMI

41 

Veseli obrazi krog in krog!Po njih pa se ti ozira‰ vesela;Ni videti tu teÏav in nadlog,Tu sreãen je vsak, kdor ni, pa se dela.

Zagleda‰ mene — obliãje temnóKaj túje ãè tu, kjer vse je veselo?Ko tvoje je sreãalo moje okó,Povej! al te ni v sercé zabolelo?

Oko, sem dejal, povesila bo‰,Ti gleda‰ ko prej po mnoÏici zbrani;Kaj hoãe tu Ïalostni tuji moÏ?Ne glej ga nikar, pa vesela ostani!

Îivljenje vÏivaj, dokler ti je moã,Mladost in lepoto, dokler ti je dano;Iz hi‰e se vmiãem v temno noã,Sam — v serci le temna Ïalost z máno!

Veselje v tvojo hi‰o gre,Jaz toÏen vmiãem se iz nje;Med svojimi bo‰ tam sedela,Ter bo‰ z veselimi vesela.

Da sreãe tvoje ne kalim,V viharno zimsko noã beÏim;Na praznik svetega veãeraVrát nihãe tujcu ne odpéra.

BESeDAPESMI

42 

Na vroãem vzglavji vroãa glava!Polnóã je Ïe , jaz ‰e ne spim;Pred duri grem, kjer ona spava,Da tam na merzlih tleh leÏim.

Mir sladki z néba nad te plavaj,Ti du‰a moja, angel moj!V prijaznih sanjah sladko spavaj,Pred pragom ãuje ljubi tvoj! —

In tí mi ne uãe‰ na glas, sercé!Molãeãe prena‰a‰ pozno sreão?Sladké iz oãi mi lijo solzé,Da vsli‰ala mi je Ïeljo goreão.

Kako je bilo, saj sam ne vem,Na mojih so njena usta gorela;Rad sreão bi pravil vsim dobrim ljudém,Pa mora molãati du‰a vesela! —

Glej! drevje po gozdu rumeni,Peró za peresom na zemljo pada;Iz redkega germa se pesem glasi,OtoÏna pesem samca sternada.

In meni in tebi gine mladost,Ne pride veã ura zamujena;Izpijva ljubezni zadnjo sladkost,Ljubiva, ljubiva se, lepa Ïena!

BESeDAPESMI

43 

V naroãje naj ti naslonim glavó,OtoÏnost loti se mi serca po sili;Ko mene in tebe veã ne bo,Tu bodo se drugi sreãni ljubili.

Oh! konec kratke sreãe je Ïe!Za goro se urno solnce pomiãe;Smeh, kriki veseli z doline doné,Vesela druÏba k odhodu kliãe!

Podaj mi rokó, ãe ima‰ sercé,Ta puhli, ta spaãeni svet zapustiva;âez sinje, prostorno morje beÏéVetrovom, valovom se izroãíva!

Tam sredi morjá zeleni otok,S prijaznim germovjem obra‰ãena skala;Za dva je dolg dovolj in ‰irok,Tam bova si novo selo izbrala.

Nad tabo nebó, krog tebe raván,Brez konca mokra se razprostíra;Peneãih valov tu ‰um se glasánOb steno vbija, pojema, umira.

Hinavstvo in laÏ ni tukaj domá,ne rjove tu vojska med brati serdita;Po trati nedolÏnsa si serna igrá,Verh skale gerlica mlada pita.

BESeDAPESMI

44 

Preteklih ãasov bridki spominV globoko morjé vtopiva vesela;Îivljenje novó brez rev boleãinTam bodeva mirno skupaj Ïivela. —

Pa kaj se nazaj ozira‰ plahó,Kaj noga se ti pomi‰lja ustavlja?Nazaj ti oberneno mokro okóPriljubljene kraje molãé pozdravlja.

Ostani, — vsmiljenje s tabo imam,Ne boj se, ne bo‰ se od tod loãila;Na vsem ‰irokem svetu sem sám,Saj ti me nisi nikdar ljubila! —

Glej! solnce se skrilo je za goré,Mrak loge, dolí prepreza molãeãe;Kaj, moja spremljavka! ti vtriplje sercé,Kaj trúdna ti noga plaho trepeãe?

Postoj! nazaj se verni k ljudem,Glej! vas bli‰ãi se v poslednjem Ïari;Nikar ne miluj me, ko dalje grem,Rokó mi podaj, pa bog te obvari!

Spremljala si em, dokler je bil dán,Ko sva po cveteãem polji hodila;Ko ãaka me gozd zara‰ãen, teman,Zdaj bo‰ od tujca se poslovila.

BESeDAPESMI

45 

Za mano ti solzno gleda okó,Ko sam popotujem pot neznano;En sam ‰e moker pogled v slovó, —Potém se germovje sklene za mano!

Le pojdi, kamor ti serce velí,âe mari ti ní niã moje izgube!Ti pomnila bode‰ vse Ïive dníLjubezen mojo in moje poljube!

Ko verne‰ po hrupu v svoj tihi se hrám,Na róko bo‰ trudno glavó naslonila;Tedaj ne bo moã ti braniti Ïeljam,Spomina objela te sladka bo sila.

In gorke v okó ti privró solzé,Zalije ti persi Ïalost globoka;Po meni bo klicalo glasno sercé,Ko dete, ki se po materi joka.

Zastonj tolaÏba! mogoãe ne bóVte‰iti mu Ïelje po meni goreãe;Da nanje naslonim ko nekdaj glavó,Saj óno ne najde brez mene sreãe!

Le pojdi od mene, le pojdi molãé,Saj ti ne brani nobena sila;âe ni ti sedaj v oãesu solzé,Po meni jih bo‰ obilo ‰e lila! —

BESeDAPESMI

46 

Popotne pesmi IIDomú iz tujega si krajaÎelim in vedno Ïelel bom;In vender — Ïalost me obhaja,Ko mislim nate, mili dom!

Vse germe tvoje, vsa drevesaKo znance sem poznal nekdàj;Zató so mokra mi oãesaZdaj, ko se vraãam v rojstni kraj.

Germovje, ki je redko sralo,Ko‰ato bó zdaj in gostó;In ‰ibko prej drevesce maloLeoó visoko bo drevó.

Poznal doma sem otroãeta,Poznal odrasle sem ljudi;Fant moÏ je, Ïena iz dekleta,Kje ta, kje óni? — v grobu spi!

Zató, ko rojstnega se krajaSpominjam iz nekdanjih dní,Strah me in Ïalost me obhaja —Sercé se mi domu boji!

BESeDAPESMI

47 

Reichenau

V veãernem Ïaru se gora bli‰ãi,Mrak tihi v dolini logove zagrinja;Ni ãuti glasú — le meni doníPo gozdu samotnem samorna stopinja.Po svetu popotujem, sam ne vem kamTako sam, tako sam!

Oda sem zapustil te, drago sercé!Pregre‰no me gnalo je poÏelenje;Zdaj se mi izbujajo v serci Ïeljé,Po tebi izbuja se hrepenenje;Kaj tí si mi bila, zdaj ‰e le znam —Tako sam, tako sam!

Oj pridi, da ti poloÏim glavóNa persi zvesté, na serce ljubeãe;Sercé mi je trudno in bolnó,Po tebi zdihuje mi hrepeneãe;Za tóvari‰ico le Ïalost imám —Tako sam, tako sam!

Po gozdu se moja stopinja glasi.Ti daleã od mene si, du‰a moja!Tam doli migljá mi luã iz vasi,

BESeDAPESMI

48 

Ki dala mi bode nocoj pokoja.âas, da se v poãitek truden podam —Tako sam, tako sam! —

BESeDAPESMI

49 

Ljubljana

Pozdravi bog te, belo mesto!Nad tabo sivi, stari grad;Iz daljne sem deÏele zvestoPri‰el te pozno obiskát.

Ti paã si mene pozabilo;Lét mnogo je preteklo Ïé,Kar sem zapustil tvoje krilo,Zapustil tvoje sem goré.

Goré spet gledam zaÏelene,Veselje mi rosi okó;Oh! bó ‰e kdo se spomnil mene?Saj sem spremenil se moãnó.

Obliãje se mi spremenílo,Ostalo je, ko prej sercé;Ljubezen vérno ohraniloDo mile rojstne je zemljé.

Okó te moje spoznalo je koj,Ko si po cesti urno korakal;Ne bodi preprost, prijatelj moj!Kako bi bil hud, da me nisi ãakal?

BESeDAPESMI

50 

HvaleÏen sem ti v resnici za tó,Da k mojemu si se prihodu potrudil;NavzkriÏ po nesreãi ure gredó,Zató si za pét minut me zamudil.

Preteklo deset in veã je Ïe let,Kar nisem te videl in s tabo govoril;Hrepenéel sem vedno, te videti spet,Goreão Ïeljo mi je ãas dozoril.

Prinesel sem sábo polno sercé,Izsuti sem Ïelel ga tebi v naroãje;Pa ãudno! iz ust mi beseda ne gré,Saj tebi se zdelo bi preotroãje!

Ne vpra‰aj nikar, kaj me je vÏalilo,Da prej, ko sem rekel, nazaj Ïe grém;Premalo sem videl in — preobilo —Kaj serce mi Ïali, teÏkó ti povém.

DeÏela je lepa, kje pa so zvestiSinovi ljubeãi jo iz sercá?Oh! v daljni deÏeli, v tujem mesti —Tam pravo je rodoljubje doma!

Lépo hvalo, dèkle zalo!Da si se tako ljubóZ okenca mi nasmijaloTujcu, ki gre tód mimó!

BESeDAPESMI

51 

Bled

Bog sprimi, svitlo te jezéro!Iz serca kliãem ti vesel;Minulo leto je nektéro,Kar sem slovo od tebe vzel!

Svetá obhodil sem ne malo,IN lepih videl sem jezér;Oãi so jim dajale hvalo,Sercé ostalo ni nikjér.

V spominu tebe je imelo,Îelelo k tebi je nazaj;V nar lep‰ih krajih hrepeneloEnkrat te gledati ‰e vsáj!

Spolnile so se vroãe Ïelje,Spet zrejo sreãne te oãí;Pa káj ni ãisto mi veselje,Kaj bridka kaplja ga greni?

Lepó si, ko nekdanje ãase,Lepó in vedno si mladó;Obliãje tvoje ‰e smehljá seTakó ko nekdaj, mi ljubó.

BESeDAPESMI

52 

Sercé je moje bilo táko,Ko zadnjiã sem pri tebi bil;Sercé ni moje veã enako,Spoznanja grenki vir sem pil.

Spolnile so se moje Ïelje,Spet zrejo sreãne te oãí;Pa ãisto moje ní veselje —Spomin ga bridki mi kalí.

Po jezeru mirno se vozi‰, labud!Lepó se, mehkó se vrat ti kroÏi;Ko dih ti veãerni razpenja perut,Podoben si beli, povodnji roÏi.

Ti, ãe me ne moti moje sercé,Îaluje‰ samoten po ljubi zgubljeni;Tako, ko ti, sem jaz loãen od njé;Ko tebi, po ljubi se toÏi meni.

Pa, vbogi labud! ti veãno si ném,Jaz v pesmi i‰ãem si tolaÏila;Ko ona zaãuje to pesem, vém,Solzá se ji bo v oãesu vternila! —

BESeDAPESMI

53 

V

Pol smeháPol joká —Narodna.

Mojemu narodu

Narodi boje bijejo krvave,Zemljó oblastno z meãem si delijoNarodom z jeklom pi‰ejo postave,Ki v suÏnih sponah Ïalostno medlijoKervavi lovor si vijó krog glave,Pridobljen z jokom vdóv in podertijo;Brat z bratovo kervjo si pi‰e dela,Da slava jim na veke bi Ïivela!

In tí, moj rod? — Kjer sodijo osodeNarodov se, tam glas se tvoj ne ãuje;Trobojna tvoja kdaj zastava bodeVihrala tam, kjer bojni bog kraljuje?Kdaj tí ponosno vodil bo‰ narode.Ki spone nosi‰ zdaj oblasti tuje? —O ne Ïaluj, ãe ti je kriva sreãa,Namenjena je tebi slava veãa!

Glej! koderkoli se oko ozira,Razsaja ma‰ãevanje, serd, krivica;

BESeDAPESMI

54 

Mogoãni brata slabjega zatira,Terpi ãlove‰tva veãa polovicaSovra‰tva svét je poln in poln prepira,V temó zavita sveta je resnica:Kdo v brán se stavil bode sili jezni,Kdo luã prinesel bratovske ljubezni?

Ti rod moj, mili rod! ti hudobije,Sovra‰tva razdejal bo‰ carstvo kleto.Komú paã v persih blaÏje serce bije,Komu za bratov sreão bolj uneto?Ti bo‰ pomiril smertne razpertije,Prinesel ljudstvom bratoljubje sveto;Tvoj bode venec zmage nekrvave:Naprej moj narod —„Naprej zastava Slave!”

BESeDAPESMI

55 

Mladini

Na tujem, zgodaj loãen Ïe od doma,Îivim med glasnim hrupom tihe dni;Moj duh pa krog skerbán po svetu roma,Pretekle in sedanje zre stvari;âlove‰tva gleda trudapolna pota,Terplenje, rev‰ãina povsod in zmota!

Golobu trudnemu enak, pokoja,TolaÏbe Ïejen vraãa se domú;Al oh! obráz tvoj, domovina moja!TolaÏbe mu ne daje in mirú.DeÏela lepa, ljudstvo krepko, zdravo!Pa kdo mu kaÏe pot do sreãe pravo?

O naj molãim, kaj serce tu mi ãuti,Da huje ne raznamem starih ran;Obup zagrinja v tamne me peruti,Da nam posije kdaj re‰ivni dan.V tej Ïalosti me glas tolaÏit hodi,Sladkó priliznen glas: Le miren bodi!

O tebi govorí mi, oj mladina!Da tebe ni okuÏil smertni strup;

BESeDAPESMI

56 

Da nate se ozira domovina,Ti cvet si njen, ti sladki njen si up;Za vse, kar lepo, blago je in sveto,Za dragi dom sercé je tvoje vneto.

âuj milo pro‰njo brata v tuji zemlji,Dasi neznan, po rodu brat sem tvoj;Nikar mi upa zadnjega ne jemlji,Ko vse se maja, tí vsaj terdno stoj!Da ti ne vgasne v persih ogenj sveti,O hrani, brani ga, skerbno ga neti!

Ko um bistri‰, sercé si blaÏi — v ãisliSerce ti bodi vedno in povsod;Ko ljubi‰ domovino svojo, misli:âloveku brat je ãlovek, rodu rod;Preganjanja se varuj in razpora,Sovra‰tvu v sercu ne dajàj prostora!

Pot ravna, vedi, prava je edina,Nje v vsem dejanji derÏi se zvestóHinavstvo, laÏ je grahu korenina,Resnica naj nad vse ti sveta bó!Kar misli‰ v serci, to v dejanji kaÏi,Ne sebi, drugim se nikdar ne laÏi.

V katerikoli pride ti podobiSku‰njava zapeljiva, terdno stoj;Ko boj divja, ne omahuj v zvestobi!To pro‰nja moja je , to úk ni moj.

BESeDAPESMI

57 

Pa kaj! saj treba ni ti pro‰nje moje,Sercé le blago vedno slu‰aj svoje! —

BESeDAPESMI

58 

Po pogrebu

Bratje! ko me zakopaliV tujo bodete zemljó;Zbirajte se pri bokali,Kakor smo se tu lepó.

Ko se bodete razneli,Ko vam polno bo sercé;Pesmi boste na‰e peli,Ki so mi nad vsr ljubé.

Îalostno vam serca vbrala:„Bom ‰el na planince” bo;„Snoãi je pa slanca pala,”BoÏala jih bo mehkó.

Duh bo plaval moj nad vami,Îeljno glase pil sladké;Smèhljal bo se med solzami,Kakor se mi zdi sercé.

BESeDAPESMI

59 

V veseli druÏbi

Nocoj smo se, bratje! tu zbrali lepó,Da z vinom ljubezen nam serca ogreva;Vsak prime kozarec naj v desno rokó,Deklè pa na steni objema naj leva;En dober poljub, pa en krepek poÏir,·e eden in dva ‰e, pa ‰e ne bo mir!To serce in du‰o ãloveku ogreva.

Ne mislimo vèn, pozabimo tu svet,Po zemlji res Ïalostno ãlovek se klati;Pri vinu sedimo tu, sredi deklet,Skerbí pa preÏijo naj zunaj pred vrati;En krepek poÏir pa en dober poljub,Takó le se stavimo v kljub!Skerbi pa preÏé na nas zunaj pred vrati.

Jaz Ïenske, saj veste, ne cenim moãnó,Po potih opolzih prerada mi hodi;Pri polnem kozarcu pa dekle leoó,To, menim, izméd nas nikomur ne ‰kodi.En dober poljub, pa en krepek poÏir!Îivljenja, veselja to pravi je vir,In, menim, izmed nas nikomur ne ‰kodi.

BESeDAPESMI

60 

Kàj slaba na svetu ti Ïenska je stvar.Zató ji potreba je mo‰ke podpore;Nasloni se name, ne boj se nikar,Tu niã se, deklè! ti zgoditi ne more.Poljub na poljub, in poÏir na poÏir!Med nami ljubezen je, ne pa prepir,Tu niã se, deklè! ti zgoditi ne more.

Ko sanje pred dnevom beÏi nam mladost,Ko strah se nam bliÏajo starosti leta;Pri‰el nam bo post, pri‰là bo slabost,Zdaj vino vÏivajmo, ljubimo dekleta!PoÏir na poÏir, in poljub na poljub!Ljubezen ni kuga in vino ni strup,Zdaj vino vÏivajmo, ljubimo dekleta!

BESeDAPESMI

61 

Svèt

âe hoãe‰ na svetiVeselo Ïiveti,TeÏavno ti ní;Posnemaj ãebelo:Od roÏe veseloDo roÏe hitíMéd pervi izpije,Peruti razvije,Pa k drugi brenãí.

BESeDAPESMI

62 

Solnãni mrak 7. Marcija 1867

1. penica:

Oj, oj! sestrica! kaj je to?Od kodi ta mertva‰ka senca?·ibé se drobna mi kolenca,Po koÏi mravlje mi gredó;âern svet se pred oãmi mi dela.Glej solnãno luã, kako bledí!In vender poludne ‰e ni;Bom—li sirota oslepela?

2. penica:

Kaj pravi‰, oh! je le preres,Ko luna solnce Ïe je bledó;Zapira groza mi besédo.Oh! noã bo kmalo ãez in ãez!Gorje siroti mi ubogi!Temán je hrib in log teman,To bo gotovo sodni dan,Bog nam pomagaj v tej nadlogi!

BESeDAPESMI

63 

1. penica:

Pomladni dih je dihal Ïe,Kopnela merzla je odeja,In razvijati popke vejaZaãenjala je Ïe mladé.Trobentica je Ïe trobila,In zvonãek je Ïvenkljàl glasno;Pod germom glávico ljubó,Vijola je na dan molila.

2. penica:

V germovji Ïe pripraven krajZa gnejzdo sem si poiskala,In ljubega sem Ïe izbrala,Pa oh! vse to zastonj je zdaj!âuj! noãne sove poÏeljiveTatinske krik se glási Ïe;Da naju revic ne pojé,Tje v gosti germ se urno skrive.

Sova.

Hu, hu! bal, bal! kasmata kapa!Tako! zdaj pi‰e prava sapa.Noã bodi! pravim — pa je noã.Zdaj se zaãenja na‰a moã.Pred nami v strahu vse se kriÏa;Le hitro! kje je kaj drobiÏa?Po na‰i bodete pi‰ãali,

BESeDAPESMI

64 

Vi tiãki! zanaprej plesali.Saj bilo je pa tudi ãas,Da svet dobi ves drug obraz;TeÏavno bilo je na svetiPo‰teno sovi zdaj Ïiveti.âez dan iz luknje ven ne smém,Luã slábo mojim dé oãém;Po noãi pa je malo pa‰e.Terdo je res Ïivljenje na‰e!Dà! vãasi, vrag mi vzemi pérje!Spát morala sem brez veãerje!Stra‰nó prebrisan zdaj je svetNihãe ti noãe veã na led —(Na lim nihãe, sem téla reãi,)Takó, da vãasi ni kaj speãi.Vsak srakoper je modra glava,In bérlez si akj domi‰ljava,Golobi zviti so ko kaãe!Zdaj bo pa kmalu vse drugaãe.Noã bo na zemlji veãne ãase. —Pa kaj je to?luã solncu rase,âe dalje veãa je svitloba,Da bi peklenska te hudoba — !·e tega mi je bilo treba,Kar izpraskala bi te z neba!Kakó to reÏe, Ïge in peãe,V oãí zasaja ostre meãe.Ták, kakor prej je zopet svet,Le urno v tamno luknjo spet! —

BESeDAPESMI

65 

1. penica:

O zlato solnce zaÏeleno!Ko prej nam sije‰ spet rumeno;Pregnalo si oblak teman,O svitli svet, o beli dán!

2. penica.

Premagane beÏé temine,Gor.e spet gledam in dolineÎivljenje se mi vraãa spet,Kakó si lep pomladni svet!

BESeDAPESMI

66 

Konju

Kaj si pa neki tí pregre‰ila,Ti nesreãna, terpinãena stvar!Da je tebi osoda nemilaVdare samé podarila v dar?

Mnogo biãa, malo pa piãeTrudne te reve ãaka doma;Komaj se ti ‰e noga premiãe,Vendar siroveÏ mirú ti ne dá.

Vpije in kolne, grozí se náte,Pridno biã nad tabo vihtí!KoÏo oma‰ Ïe kakor podplate,Vendar ti najde kraj, kjer te skelí.

Koliko boje vender je zame!Kruha brez palice dosti dobím;Potlej pa ãaka me ónkraj jameVeãno plaãilo, ãe voljno terpim.

Kdo pa bo tebi, uboga para!Vdare povernil in glad in trud?Zate nihãe v nebesih ne amra,Kadar te zgrudi na cesti mertud.

BESeDAPESMI

67 

Saj va‰ Odám ni iz vojnice stopil,Kakor je nam na‰ pervi oãak;Da ga je stvarnik iz raja lopilV solzno dolino polno napak.

Svet mi uganjka je brez re‰enja,Tebi pa tudi, kaj ne, moj konj?Poln je bridkega svét terpljenjaBrez pregreh in plaãila — zastonj!

Solncu in mescuKaj ne da, znanca! zdi se vama ãudno,Da vaju motim zdaj na stera leta!Ne rad! — ukaz ”germeãega Oãeta”Velí, ki mi dejal je nepriljudno:

Ne poj ljubezni, to nam je ostudno;Vsák vé, kako se ljubijo dekleta;Glej solnce, mesec! to sta ti predmeta,”Visoka, ãista — tá nam poj nevtrudno.

Pa vredno vaju peti je teÏavno,Posebno, solnce! ti si kaj prevzetno,Ker si med zvezdami nar bolj veljavno.

Pa saj ”se ne tají pero mi spretno!”Pél vsakemu bom eno—ravnopravno,Ne veã, da voljo le storim oãetno.

BESeDAPESMI

68 

Solncu

Ti, ki razsvitlja‰ nar temneja kota!Naroda na‰ega razsvetli ”glave”,Da bodo nam kazali iz pu‰ãaveV obljubljeno deÏelo bolja pota.

·e teÏja bo pa druga ti dobrota:VÏgi v sercih ogenj jim ljubezni prave,Do národa, ne pa do puhle slave,âe ti zadosti moãna je gorkota.

âe pa ti tó je delo nemogoãe,Razsvetli ljudstvo, da zaãnè umeti,Kam ta in óni ga peljati hoãe.

VÏgi jezo mu in dobro je podnéti,Da vender enkrat malo zaropoãe,In tem ”voditeljem” domu posveti!

BESeDAPESMI

69 

Mescu

Poetov mjavkanje in máaãkov petjePreglavice ti mnogo prizadeva,Ki serca jih hudo bole in ãevaV noãéh, ko diha toplo mladoletje.

Nar huji na‰i mladi so poetje;Vso noã tak ”nadepolni” k tebi zeva,Zdihuje, stoka, pesem kuje reva,Da berÏ jo v Glasnik po‰lje ali Cvetje.

Jaz vsaj ne bodem delal ti nadloge,Preveãkrat maãkino ÏenitovanjeIz spanja me je spravilo na noge.

In pevãetov neslano blebetanjeTerpinãilo mi je u‰esa vboge,Da hud, ko ti, sem po pravici nanje. —

Pevcu — jezikoslovcuNapisal. Prék! si knjigo nam debélo,Kako naj ti prilog slovenski rabi;Slovenec slednji naj jo hitro zgrabi,Gotovo je uãeno nem‰ko delo.

BESeDAPESMI

70 

Vsáj slave se mu je zadosti pelo.Pa tega, moÏ uãeni! ne pozabi:Tvoj dobri uk kazé izgledi slabi;To delu vrednosti bo mnogo vzelo.

Po tvojih ”pesmicah” ãepé prilogiPo trije, ‰tirje skupaj, pnemogli,Ko pla‰ne ovce v stiski in nadlogi

Od zad in spred in v sredi in na vogli,Brez vse potrebe, brez pomena mnogi,âe‰, da so verzi polni in okrogli.

BESeDAPESMI

71 

Koprive

Tout comprendre c’esttout pardonner.

1.

Ta svét, prijatelj! ti ni po volji?Saj meni se tudine zdi nar bolji;Pa to pomisli: Kdor noãe stradati,Po brinji grozdja ne sme iskati.

2.

Kdor hoãe na sveti dobro Ïiveti,Ta mora Ïelodec dober imeti;Îelodec dober, pa slabo sercé,Oboje dobro — to skupaj ne gré.

3.

„S solzami kruh,” to je grenka jed,Kosilo tako ne mika jeduha;Oh! koliko íma pa tacih svet,Ki sólze poÏirajo sáme—brez kruha!

4.

Nam v prid je na sveti vsaka stvar,Takó da ne more biti bolje;

BESeDAPESMI

72 

Po dnevi brenãé nam pu‰ãa komar,Po noãi pa tiho nas bolha kolje.

5.

Da nisi neumen, to dobro vem.Prezvito ‰e zdi se mi tvoje ravnanje;Pretánke ti zanjke stavi‰ ljudem,Le varuj, da nam ne zabrede‰ vanje.

6.

âemú se ‰emari‰ tako skerbnó?Nikar se ne paãi, lic si ne maÏi;Le v pravi podobi se enkrat pokaÏi —Gotovo nihãè spoznal te ne bo.

7.

Da si me prekanil, se baha‰ povsod;Ta ãast se ne zdí mi tako velika!Saj je ‰e rujavec Iskarijót.Prevaril vsevednega uãenika.

8.

Prijatelj! da te sovraÏim, ne misli,Saj ve‰, da nisem hudoben moÏ;Temù se pa tudi ãudil ne bo‰,âe vidi‰, da nisi posebno mi v ãisli.

BESeDAPESMI

73 

9.

Kakó bi sovraÏil hinavca, laÏnika!Stvar vsaka po svoje na svetu Ïivi;Potuhneno maãka na mi‰ preÏi,Ko strela se lev zapra‰i na bika.

10.

Samica skljuãena! koder hodi‰,Ti kuÏe navdu‰ljivo sabo vodi‰;Oj! kar si prijateljev nekdaj imela —Pes zvest ti ostal je edin iz kardela.

11.

Îenó je stvarnik vstvaril rekoã:Naj moÏu revnemu bo na pomoã.Res! Vstvarjena komaj Ïenica draga —Îe ljubemu moÏu — gre‰iti pomaga.

12.

Da z Ïenstvom spodobno se vedel bo‰,Îivljenju enako ga mora‰ ceniti;Îivljenja ne ljubi pameten moÏ,Pa vendar ne more brez njega — biti.

13.

Kaj vpra‰a‰, je—li med Ïenskami ãednost?To zdi se meni velika nevednost;

BESeDAPESMI

74 

O! ãednih na‰el bo‰ veliko, ãednih;To dà, prijatelj! le malo kaj vrednih!

14.

Da zvesta se najde tu pa tam,Nikakor jaz tega noãem tajiti;Pes tudi nezvest se vtegne dobiti,„Excepito firmat regulam.”

15.

Ne grajaj mi Ïen, da se li‰pajo rade,Da se lepotiãijo stare in mlade,Ravnajo tako, ker se dobro poznajo,Da same na sebi le malo veljajo.

16.

Preostro soditi Ïené je narobe,Ne ve‰, da Ïenska je boÏji dar?Darovanemu konju pa, ve‰, nikdarHvaleÏen ãlovek ne gleda na zóbe. —

17.

„Kjer more‰, ti Ïenskam dela‰ zabavo,âe‰ vedno Ïiveti ob kruhu in vodi?” —„Nikar me, prijatelj! krivo ne sodi:Kdor nar bolj jo graja, kupil bo kravo!”

BESeDAPESMI

75 

Bralcu

Ni ”muza” se meni prikazala,Smehljaje se ni mi ”lire” podala,Nobene,Ne zlate in ne lesene!Pa tudi domaãa ”vila”Ni v sanjah me iz volila.Da naj budim zaspane slovenceIz goste mertva‰ke sence. —Jaz pojem le kar takó,(âe pesem je Ïvergolenje to)Ko tica na veji poje,Vesele, pa Ïalostne vmés,Priproste pesmi zares,Pa—svoje! —Krilatega konja ne jahamNevarna zdi se mi jeÏa taka.Prijatelj od nekdaj sem pe‰—koraka,S tem rad se pobaham.Ne spu‰ãa se pesem moja v oblake,Pa tudi ne v mlake.Po polji cvetoãem naj raj‰i hodi,Zahaja pa tudi v temno hosto,Zgovarja se s tiãi pogosto,Po blatu pa nikdar ne brodi. —

BESeDAPESMI

76 

âestí ne i‰ãem in slave,Ne ponarejene, ne prave;Po‰teno mi mar je, ne slavno imé.Zató se nikoli peti ne silim,Ne ”kujem” pesmi, kovanih ne ”pilim”Jaz pojem samó, da si laj‰am sercé,To priãajo, menim, pesmi samé. —„Zakaj pa jih dáje‰ med ljúdi,âe vrednost takó je njihova nizka?” —„Zató ker drug se nihãe ne potrudi,Da spet se enkret kaj slovenskega tiska.”To pravim pa vender, kar sem pel,Iz svojega serca naravnost sem vzel;Iz serca, in ne od drugód.âe bo pa na‰loò do serca pot,Ne vem;ko bi kdaj se zgodilo,Ne pravim, da me ne bo veselilo.âe kdo morebiti se kje dobi,(Pri nas se godijo ãudne reãi)Da pesem ga moja pohuj‰uje,Prehúdo naj se ne togotuje:Res ni za otroke pesem moja,Izlezle ravno kar iz povoja,In ne za hinavce ple‰oglave ...Godné si bralce Ïelim in zdrave.Pomisli naj vsak prislovico tisto,Ki pravi: âistemu vse je ãisto.Le tó ‰e samó, da te dèljne mudim,In da se spodobno priporoãim:O‰abno po konci glave ne nosim,

BESeDAPESMI

77 

Pa milostne sodbe tudi ne prosim:âe pesmi mi tvoje niso po godi,Ostró jih sodi,Le hud mi, prosim te, bralec! ne bodi! —

BESeDAPESMI

78 

VI.

Îalost v serci, Ïalost po sveti,TèÏko je pesmi vesele peti!

Rejenka

„Kdo moj je oãe, moja mati,Kdo bratje moji in sestré;Kje zibelka je moja tekla?To sam le bog nebe‰ki vé!

V berlogu divjem v gostem gozduKervava tigra porodí;Ko mati mlado hrani, brani,Na lastnih persih ga dojí.

Pri moji zibelki sedelaIn pela mati ní sladkó;V naroãje zjutraj ni jemala,Objemala me ní ljubó.

Na cesto me je vergla mati,Ko mlada meãe se Ïival;In tam me nazega ãerviãaPopotnik vsmiljen je pobral.”

„Kdo tvoj je oãe, tvoja mati,Kdo bratje, sestre so, ne znam;

BESeDAPESMI

79 

Pa veã, ko oãe, mati, bratje,Ko sestre ãem ti biti sam.

Oj tiho, dekle! sem na serce!Na sercu mojem tvoj je dom;Jaz bom te hranil, bom te branil,Priserãno jaz te ljubil bom!”

BESeDAPESMI

80 

Anãika

„Mati, mati! oh pustite,Naj kropít ga z vami grem;Saj ne bodem se jokala,Krila Ïalost bom ljudem!”

Ko na odru ga zagleda,Káko bled in terd leÏi;Plane nanj, se ga oklene —Dvema Ïe zveãer zvoní!

BESeDAPESMI

81 

Sirota

Zadosti Ïe sem sli‰al joka,Zadosti solz sem videl Ïe;Pa jokajoãega otrokaSpomín iz glave mi ne gre.

Po vdovi, dan prej pokopani,Kakòr navada je pri nas;Hodili molit so va‰ãani,Otrok ‰el z materjo sem jaz.

Ko blizo smo mertva‰ke koãe,Mil jok zaãuje se iz nje;Otrok po materi se joãe,Sam, v veÏi zapu‰ãen sedé.

Pogled le—tá presune mene,Solzé mi pridejo v oãí;Te‰iti hoãejo ga Ïene,Kaj pa jim on odgovori?

„Ne prigovarjajte mi revi,Da naj ne jokam se nikar;Ne ãujete? — kozica v hleviPo njih mekeãe, — vboga stvar!”

BESeDAPESMI

82 

Zadosti Ïe sem sli‰al joka,Zadosti solz sem videl Ïe;Pa jokajoãega otrokaSpomin iz glave mi ne gre!

BESeDAPESMI

83 

Bolnik

„Dej! pa mi ‰e eno Ïlico nalijOsladne tiste pijaãe;Pa górko me v odejo zavíj,Ker noãe zdravnik drugaãe.”

„Oj tiho, tiho, ljubi bolnik!Takó glasnó ne govori;Ostro ti je prepovedal zdravnik,Le to, prijatelj! mi stori.”

„Zdravnik in pa vi ste ãudni ljudjé,LeÏati vam moram po sili;Le persi so mi ‰e malo slabé,Krepki so udje in ãili.

Pripravi mi, ãesar treba na pot,In ne pozabi odeje,Da v hladni jesenski noãi ÏivotNa daljni poti mi greje.

Ko bo se napoãil tretji,Tedaj bo pa vse konãano;Peljali se bomo v juÏno stran,V preljubo belo Ljubljano.

BESeDAPESMI

84 

Oh! ko me zagleda pred seboj,Kakó se bo vstra‰ila mati!O bog te sprimi, priserãni moj!Veselja se moram jokati.

Pa so mi pisali, da si bolán,Kako sem jokala sirota;Zdaj pa si pred mano zdrav in moãán,O hvala ti, veãna dobrota! ...

Le dalje, le dalje, vedno naprej,Naprej do bele Ljubljane;Odpira se svet, pred mano, glej!Bli䋎 se gorice znane.

Razmáknite se, ostanite zad,Da svitlo storí se pred mano;Bog sprimi te, sivi, stari grad!Pod tabo belo Ljubljano.

O zlata mati! sprimi vas bog,Na persi stisnite sina; —Oh! tù je lepo, tu konec nadlog,Minila je vsa boleãina.” —

„Zatisnil si, reveÏ! trudne oãi,O materi se ti sanja;Bog ti jo tolaÏi, saj se mi zdi,Ne bo‰ se izbudil iz spanja!” —

BESeDAPESMI

85 

*

In ko se tretji napoãil je dan,Tedaj je pa vse konãano;V pokòj so ga nesli v juÏno stranOb potu v belo Ljubljano. —

BESeDAPESMI

86 

Turki na Slévici

„Germade po goràh goré,V nebó njih plamen ‰viga!Privrel je Turek, koder gre,Rohni, mori, poÏiga.Pred njim je jok, za njim je stokPomagaj zdaj nam veãni bog!âe on se nas ne vsmili,Ni nam pomoãi v sili.

Ko ãez poljé se vodnji valVali ob hudi uri,Rohneãa se dervi druhal,Ne branijo jo duri.Kervi pijani vriskajo,Bridkè se sablje bliskajo;Zdaj, zdaj bo truma celaV vasico prihrumela.”

KriÏ starãek je sé stene snel,Podobo smerti boÏje;„Kaj bo‰ s sekiro sin zaãel?KriÏ nam je zdaj oroÏje.”Le urno, urno za menóV Marije varstvo na goró,

BESeDAPESMI

87 

Tam bo devica milaV nadlogi nas branila.

Otroka, ki v zibeli spi,V naroãje jemlje mati;Kako se, glej! na smeh derÏi,Pa zdaj ni ãasa spati!In hãerko prime za rokó,Sin krila se derÏí plahó,MoÏ pa oãeta vzameNa mlade krepke rame.

Iz smreãja tamnega bli‰ãíZvonik s cerkvico belo;Marija milost tam deliMed romarjev kardeloV oltarji kronana stoji,V naroãji Jezusa derÏí,Pozdravljena kraljica,Kristjanom pomoãnica!

Îe begajoãih je ljudiVsa polna slevska gora;Cerkvica, oh! velika ni,Za vse ne bo prostora.Otroci, starãki in ÏenéV zidovje plahi se dervé,Pred vrata se cerkvenaMóÏ terdna vstavi stena.

BESeDAPESMI

88 

Tako se stiskajo ovcé,Ko gladni volk jih stra‰i;Tako globje koperné,Kadar jih jastreb pla‰i.„V oltarji, mati! tu stoji‰,V naroãji Jezusa derÏi‰;O sli‰i nas uboge,Ter re‰i nas nadloge!”

„âuj! bliÏe se derví druhal,Po kèrvi na‰i vriska;Kdo nam bo zdaj pomoãi dal?Na vrata Ïe pritiska!”Sekire s sabljami zveneãé,Îe omagujejo moÏjé,Razbiti so zapahi,Gorje zdaj trumi plahi!

âez prag na konji prirohníGorjé! sam tur‰ki pa‰a,Kervavi v roki meã vihtí,Zdaj bije ura va‰a!Pa — ãudo ãudovito! glej!Konj ne premakne se naprej,Ne gane ga ostroga,Pribita mu je noga.

Marija — kdo se stavi v bran! —Grozeão roko dviga;Glej! iz oãí — pogled stra‰án!

BESeDAPESMI

89 

Ognjen plamen ji ‰viga.Pla‰an spustí se pa‰a v bég,Za njim nevérniki vsi vprek.Oteti so kristjani,Marija svoje brani.

·e dandana‰nja priãa vamTo zgodbo ãudovitoZa pragom v kamen konjsko tamVpodobljeno kopito.V oltarji mati tam stojí,V naroãji Jezusa derÏí;âa‰ãena, ti kraljica!Kristjanom pomoãnica!

BESeDAPESMI

90 

Noãna sodba

I.

„Hej! vina na mizo! jaz za njimNa versti sem zdaj, da govorim.

Kaj hoãete vi, jaz dèkle imam,Za va‰e vse skupaj je same ne dam.

Lepó jej Manica je imé,Ljubezni je polno njeno sercé.

Bel ima obraz, pa ãerne oãi,Mehkó se na njenih persih sloní;

Pa usta so njena ko méd sladké,Ko ogenj poljubi njeni goré.

Na koncu vasi nje hi‰a stojí,Kjer meni cvetó presladke noãé.

Ko zvezde na nebu zabli‰ãé,Zvestó me Ïe ãaka na pragu stojé.

Objema ljubo me z belo rokóPa vodi me v tihi hram sebó.

BESeDAPESMI

91 

Poljublja mi usta, obraz in oãi,Zaljubljeno kara me, govori:

Kakó so ti merzli poljubi nocoj!O ljubi me, ljubi, ti ljubãek moj!

Ko zjutraj na nebu zvezde bledé,Domu ‰e le truden se vraãam od nje.

Vzemite, prijatelji! kupo v rokóIn pijte na njeno zdravje z meno.

Bog Ïivi dekleta, bog Ïivi Ïené,Ki nam v ljubezni Ïivljenje sladé. — —

Kaj v kotu samoten, tujec ti!Serpó v kozarec vpira‰ oãi?

Saj tebi ‰e sije zlata mladost;Pomakni se k nam ter bodi na‰ gost.

Kar koli teÏi te, iz glave si zbij,Glej! smeje se vince, z nami ga pij!

Na zdravje pij vsih lepih dekletIn Manice, ki vsih ljubic je cvet.” —

—„Nesramni bahaã! ubij te grom!Vrag pije naj c tábo, jaz pa ne bom!”

BESeDAPESMI

92 

Stra‰nó se okó muu bliska tamnó,Kozarec zgrabi s serdito rokó,

Ob tla ga tre‰ãi, da zazvenãi,Na sto drobnih koscev zdrobi.

—„Za pókopali‰ãem o polnoãiS kervjo mi bo‰ plaãal te laÏi.” —

—„Za pokopali‰ãem o polnoãiJaz tebe bom vbil, ãe ne mene ti.”

II.

„Kam greva, povej mi. ljubi moj brat!Poglej, ogovori me le enkrat.

Zakaj ti pogled je temán in stra‰án?Saj nisem te videla leto in dan.

âez leto in dan si pri‰el domú,Pa nisi objel me okrog vratú

âuj! eno bije ãez polnoãi,Stra‰nó na uhó mi voda ‰umi.”

—„Konãana je tukaj najina pot,Poklekni, deklè! saj ne pojde‰ od tod.” —

BESeDAPESMI

93 

—„Kaj ãejo, moj brat! besede stra‰né,Saj vender ne bode‰ moril sestré?” —

—„Vlaãuga meni sestra ne bo,Zato te bom vmoril z lastno rokó.

Poklekni pa skleni neãiste rokéTer spravi z bogom gre‰no sercé!” —

—„Oh! stara sem komaj sedemnajst let,Pa ãem zapustiti Ïe beli svet!

Kàj ne, moj bratec! da to ne bo?Kaj v stran od mene obraãa‰ oko?

O spomni se jih, ki v grobu leÏé,Oãeta in mater, kamnito serce!” —

—„Da oãe in mati mi v grobu leÏé,Tegà si kriva nesramnica tí!” —

—„O spomni se lepih otroãjih dni,Kako sem ljubila te, ljubil me ti!

O re‰ena sem, solzí mu okó;Saj vedela sem, da me stra‰i samó!”

—„Pri bogu je milost, pri meni je ní!Smert bova storila jaz in ti.” —

BESeDAPESMI

94 

—„Poãakaj le malo, sodnik stra‰án!Da gledam vsaj enkrat ‰e beli dan.

O glej, moj ljubi! kaj se mi godi!” ——„Za pokopali‰ãem ti v kervi leÏi!” —

—„Tedaj se pa vsmili me veãni bog!Nikar mi tako ne davi rok!”

Îe zgrabil jo je za bele roké,Pa vleãe jo tje do globoke vodé,

Visoko jo dvigne, zaÏene v vodó,Ko jo je zagnal, sam plane za njó.

Ko zarja pripelje beli dan,Konãana je sodba, sodnik konãán. ——

BESeDAPESMI

95 

Izgubljeni sin

„Kam pozna te ponoãna hojaPelja popotnik mladi ti?Iskati si je ãas pokoja,Vse Ïe poãiva, kar Ïiví;Vsem hi‰am so zaperte duri,âas pólnoãnej se bliÏa uri.” —

—„Iz daljnega me Ïene mestaBrez mira noã in dan domu;Umirajoãa mati zvestaZdihuje, kliãe me sinu.Glej tam na griãi hi‰o stati,Tam ãaka mene bolna mati.” —

—„âe si pa ti, niã delj ne hodi,Ustavi se, zgubljeni sin!Bog veãni tebi vsmiljen bodi,Njej konec dal je boleãin.Glej grob med grobovi, kjer ‰e travaNe rase — tam ti mati spava.” —

„O mati, mati, zlata mati!Glej! tu zgubljeni sem otrok.Oh! ti ne sli‰i‰ me jokati,Zagernil grob te je globok.

BESeDAPESMI

96 

Serca, ki v merzli spava jami,Otrokov jok ga ne predrami.

Paã zdihovala si po meni,Stezala blede mi roke;Oj pridi, pridi, sin zgubljeni!Da te pritisnem na serce;Zver bi se bila omeãila,Otroka si zastonj vabila.

O! — puste, prazne veseliceSercé mamile so sinu,Ko srage ti bledo so liceMoãile smertnega potú.Zastonj sedaj lase iz glaveRoke mi rujejo kervave.

O! da zapustil tvoje krilo,Po svetu ‰el sem mladolet!Ko serce mi je vroãe biloV ljubezni za vesoljni svet!Bolnó in trudno, mati moja!Pri tebi i‰ãe zdaj pokojà.

Ti ne pozna‰, o mati! sveta;Hinavstvo, laÏ in serd povsod!V gorjé vsa zemlja je zakleta,Zdihuje ves ãlove‰ki rod.Da smo rojeni, to nesreãa,To greh, pokora je naj veãa.

BESeDAPESMI

97 

Ko divjo zvér brat brata goni,Ljubezni tu domovja ni;Oh! jokajo se milijoni,âe eden le se veseli.Od rojstva vedno pa do grobaâloveka spremlja zlega zloba!

Mraãi se Ïe, mraz me spreleta,Svét mi je tuj—domu, domu!Le ti si dobra, ãista, sveta,Pri tebi bom na‰el miru;Sercé na sercé, glavo h glavi!To boleãine vse ozdravi!

Le skozi tamne smerti vrataDo tebe me popelje pot,Odspusti tórej, mati zlata!âe gre‰no loãim se od tod;Sprejmi zgubljenega me sina!Bog te obvaruj, solz dolina!”

*NoÏ v svitu meseãnem zasije,Iz persi vre rudeãa kri;Iz serca sinu gorka lijeDo matere, ki v grobu spi. —âesàr mu svet ni mogel dati,TolaÏbo, mir mu ti daj, mati!

BESeDAPESMI

98 

Orest

(Plane iz kraljevega dvora s kervavim meãem)

Ubit je vrag, zaklan v kervi leÏi,Ko gad s petó na poti poteptan!Nemirni duh oãetov! hiti zdaj,Pij, srebaj, liÏi gorko kríSovragovo! Dovolj ti bo kerví!Preveã! — Nikar! kri materna je vmés,Krí materna, ki jo prelil je sin!(Meã mu pade iz róke.)Oj. oj! ne poãi, glava! mi nikar,MoÏgani vroãi! ne zavrite mi,Takó le dolgo, da si preslepimZ zvijaãami sercé, da prav sem storil.Oãeta mi je umorila mati —Jaz sem umoril mater, kri za kri!NedolÏen sem, ne ãujte, sodniki?Kaj stresate glavé, kaj v stran oãíObraãate, kaj groza zdríza vas?Strah vas je sina, ki je mater vbil.Gorje mi! zakon veãni sem poderl,Natori z meãem sem sercé presunil,Da ostra spreletí jo boleãina! —In vendar moglo ni drugaãe biti.Zakaj si mi storila to?Otroãje bi ljubezni bil izgled

BESeDAPESMI

99 

Orest ljudém, po pesmih in pravljicahSlavljen od ust do ust; sedaj pa gnusOdraslim bom, otrokom strah; sinu,Z imenom mojim mati klela bo —Kako sem, mati! jaz zasluÏil to?V nedolÏnosti sem Ïivel, kakor drugOtrok, pod tujo streho, pa vesélIn sreãen, v serci z eno le Ïeljó:Da gledal materi obliãje biEnkrat! — Po noãi v sanjah sem igralV naroãji njej, z rokó jej boÏal lice.âistej‰a ko devi‰ka luã DijaneSijala materna mi je podoba;Zakaj, o sestra! odergnila siStra‰nó skrivnost z nemilo mi rokó?Tedáj pa morala si vmreti, mati!Preveã te, mati! ljubil je Orest!O svet, o svet! ãesá naj se derÏím,Kaj svéto naj mi bo, kam naj okoObraãam vérno, ko mi ãern oblakZakriva svitlo materno imé?O da bi ga ne bila vsaj branila,Ko sem zavíhtelnánj praviãni meã!Ko leÏal v kervi je na tleh, kdo vé?Mordà bi sreãno ti ubeÏal bilS ãistó rokó? — Takó pa si zastonjKleãala pred menoj, zastonj, me zvalaPriserãno dete, oh! zastonj z rokóKazala persi: prizanesi jim!Tu si poãival sin, tu se redíl!

BESeDAPESMI

100 

Zastonj! zverti se svet mi pred oãmi!In oh! iz persi tok kerváv se vlíje!Hu! hu! stra‰án pogled!(Elektri, ki ga tolaÏi:)Nazaj po‰ást,Ne sestra ti! Ti si vodíla miRokó naravnost materi v sercé.Peklenska ti erinja! Glej! glej!Zijá pekel, iz njega se valíDebela, ãerna tma, za njo — po‰astSe plázi, pazi, voha sléd — ‰e ena!Cel roj iz Ïréla vre! — Stra‰né Ïené!Krog glav — grozni lasjé! — se gadi jimVijó, pletó, z jeziki sikajo!Iz kaã spleten jim v rokah zviÏga biã!V mé laãne vpirajo oãi — in zad —Gorjé, gorjé! stojí kervava mati,Ko gladne pse jih ‰ãuje v mé!âern se mi dela svet — moj meã! moj meã!(Omedlév‰i se zgruzi Piladu v naroãje.)

BESeDAPESMI

101 

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-100-2