Jože Kern

5. RAZLIČNE OBLIKE DELA V ŽUPNIJSKI

KARITAS

Januar 2011

I. DUHOVNI DEL

Mati Terezija iz Kalkute:“Ne moremo delati velikih stvari – delamo lahko samo majhne stvari z veliko ljubezni.Nikoli ne mislite, da majhno opravilo, ki ste ga naredili za vašega soseda, ni veliko vredno. Ni pomembno, koliko naredimo, temveč koliko ljubezni vložimo v svoje dejanje. To je tisto, kar dobri Bog išče – in sicer zato, ker je on ljubezen in nas je ustvaril po svoji podobi, da bi ljubili in bili ljubljeni.Zanesljivo spoznajte svojega soseda, kajti to poznavanje vas bo vodilo k veliki ljubezni, ljubezen pa vas bo vodila k osebnemu služenju.”

Vtisni Gospod, svoje obličje vame,da bo Oče, ko bo videl Tebe v meni, ponovil: “To je moj ljubljeni Sin!”Da bo vsak, ki ga bom srečal, opazil v meni iskrico Očeta.

Vtisni, Gospod, svoje obličje vame,da bom pričeval o Tvoji luči, dobroti in neizmerni nežnosti,ki jo imaš za nas, svoje otroke.

Vtisni, Gospod, svoje obličje vame, da bom postal znamenje Tvoje ljubezniza majhne in uboge, za bolne in odrinjene.

Vtisni, Gospod, svoje obličje vame, da bom postal živo platno,ki nosi znamenje Tvojega izničenjain Tvojega vstajenja.

II. ŠTUDIJSKI DEL

Splošnih receptov, kakšna naj bi bila župnijska Karitas, ni. Vsaka Karitas je drugačna, odvisno od ljudi, ki v župniji živijo, od socialnih razmer v kraju, predvsem pa od sodelavcev, ki jih ŽK lahko pridobi. Od njihove razpoložljivosti za prostovoljsko delo, od njihovih darov in sposobnosti, od iznajdljivosti pri iskanju rešitev je odvisno, kako bo župnijska Karitas živela.

V mreži Karitas so nekatere bolj pogoste in splošno sprejete aktivnosti in programi dela, kakor tudi posebne dejavnosti, ki jih gojijo samo nekatere ŽK. Iz vseh teh dejavnosti si vsaka ŽK izbere tiste, ki ustrezajo njenemu okolju in za katere ima primerne sodelavce. Prav je, da prostovoljci opravljajo tisto delo, ki jih veseli, se v njem prepoznajo in imajo občutek, da ga zmorejo.

Razdeljevanje hrane prav gotovo ostaja osnovna dejavnost mreže naših župnijskih Karitas. Pomembno je, da se tovrstno pomoč redno izvaja po čim bolj enotnih kriterijih po ŽK na območju vse Slovenije. Za to na območju svojih škofij skrbijo škofijske Karitas. Vsaka ŽK pa mora izvajanje tega programa prilagoditi krajevnim razmeram, posebnostim in tudi posebnim okoliščinam prosilcev. Prav zaradi tega je tako pomembno, da imajo prostovoljci v ŽK razvit čut za sočloveka in dobro sposobnost presoje.

ŽK, ki uspejo organizirano izvajati redno mesečno razdeljevanje paketov s hrano, si s tem postavijo odlične temelje za svoje delovanje in tudi izhodišče za dodatne dejavnosti. ŽK za redne prejemnike paketov pridobi tudi dokazila o dohodkih oz. socialnem stanju posameznikov in družin. Na podlagi teh informacij potem tudi laže pravilno presodi o dodelitvi drugih vrst pomoči, predvsem plačilu življenjsko nujnih položnic in podobnih stroškov.

ŽK, ki uspejo organizirano izvajati redno mesečno razdeljevanje paketov s hrano, si s tem postavijo odlične temelje za svoje delovanje in tudi izhodišče za dodatne dejavnosti. ŽK za redne prejemnike paketov pridobi tudi dokazila o dohodkih oz. socialnem stanju posameznikov in družin. Na podlagi teh informacij potem tudi laže pravilno presodi o dodelitvi drugih vrst pomoči, predvsem plačilu življenjsko nujnih položnic in podobnih stroškov.

Redno razdeljevanje paketov ima tudi druge pomembne spremljevalne učinke. Prejemnikom ne damo le hrane v določeni vrednosti, ampak jih s tem vključimo v neko trajnejšo obliko spremljanja, v proces večje socialne vključenosti. Prejemnik ima vedno pred seboj naslednji datum, ko bo lahko spet prišel na Karitas, se tam morda zaupno pogovoril in razbremenil. Lahko bo dobil primeren napotek in usmeritev v svoji stiski in težavi. Taki “oprimki” imajo v duševnosti človeka v stiski zagotovo večji pomen, kot si navadno predstavljamo.

Zaradi velikega porasta psihosocialnih stisk prosilcev, ki se obračajo na Karitas, je svetovalno delo z ljudmi brez dvoma velik izziv in velika priložnost za razvoj dejavnosti ŽK. Tako se poleg dosedanjih dveh bolj specifičnih vlog v ŽK: tajnika kot organizacijskega vodje in blagajnika, ki skrbi za ustrezno dokumentirano finančno poslovanje in poročanje pojavlja vloga prostovoljskega svetovalca, ki je za svoje delo primerno usposobljen. Za te vloge so zelo primerni mlajši upokojenci, ki so se v svojem poklicu srečevali s svetovanjem (socialne delavke, psihologi, patronažne sestre idr.).

Škofijske Karitas in Slovenska Karitas organizirajo precej izobraževanj in usposabljanj za tovrstno delo s prosilci. Prav za vlogo svetovalca obstajajo posebna usposabljanja, ki se bodo v prihodnje še razvijala.

Med drugimi nematerialnimi pomočmi, ki jih nudijo ŽK, je vse večkrat tudi učna pomoč šolskim otrokom s težavami v šoli in pri učenju. Pomoč lahko izvajajo dijaki in študentje pa tudi odrasli iz različnih pedagoških poklicev. Zelo spodbudno je, da nekatere ŽK sodelujejo tudi pri pomoči otrokom priseljencev pri učenju slovenščine.

Povečini ŽK širijo svojo dobrodelno dejavnost tudi z vključevanjem v akcije, ki jih vodijo škofijske Karitas. Predvsem na ta način poskušajo pomagati družinam v času večjih stroškov. Poleti pri nakupu šolskih potrebščin, v jeseni pa pri nakupu kurjave, bele tehnike in podobnih nujnih dobrin za dostojno preživetje.

Preko škofijskih Karitas ŽK lahko v posebej perečih primerih prijavijo prosilce tudi v program pomoči Zaupanje, kjer se iz donatorskih sredstev podjetij pokrivajo nekatere večje in obsežnejše pomoči.

Vseslovenski je tudi program “botrstvo” oz. posvojitev na daljavo. To je oblika celoletne pomoči otrokom iz posebej težkih socialnih razmer, ko se boter obveže finančno podpirati določenega otroka za določeno obdobje. ŽK navadno spremljajo otroke iz svoje župnije, ki so vključeni v ta program.

Večina ŽK se ukvarja s skrbjo za bolne in ostarele. Organizirajo srečanja, obiske in obdarovanja. To počnejo vsaka na svoj način, zelo pestro, zavzeto in iznajdljivo. V ta namen organizirajo tudi tečaje nege bolnika na domu.

Več ŽK organizira tudi dobrodelne prireditve, ustvarjalne delavnice in podobno. S svojimi izdelki popestrijo obdarovanja bolnih in ostarelih in izrazijo zahvalo darovalcem.

III. POGOVOR

1. Kakšno je sodelovanje med župnijsko in škofijsko Karitas in kako se to kaže navzven? 2. Kako vključiti v delo ŽK tudi druge dejavnosti, ne le razdeljevanje materialnih pomoči?3. Na kakšen način naj bo delo ŽK še bolj oznanjevanje in pričevanje?

S pomočjo gradiva za ŽPS, Evharistija življenja – Dajte jim vi jesti (Naše poslanstvo 44), pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana