julij 2015 letnik 21 št. 209 - klub gaia
TRANSCRIPT
www.facebook.com/KlubGaia www.klubgaia.si
Julij 2015 • Letnik 21 • št. 209
Tema meseca ... 4
Prestižni sejem v FreisinguGorazd Mauer
Ekološko vrtnarjenje ... 16
Pikantna zelenjava poletiMiša Pušenjak
Gaia na obisku ... 28
Tanja vrtnari s Klubom GaiaLoreta Vlahović
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:13 PM Page 1
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:13 PM Page 2
uvodnik
Kar narava veleva - Gaia razodeva!
Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,
Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,
T: (01)755 81 60, E: [email protected]
Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-
valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira
Arh • Strokovni sodelavci: Vanes Husić, Nevenka
Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,
Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-
fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-
veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-
bra. Letna naročnina 20,00 EUR.
Natisnjeno v 29.000 izvodih. ISSN 1408-7774
Naslednja številka izide 15. avgusta 2015
Gaia predstavljaTema meseca
4 Prestižni sejem v Freisingu
Okrasni vrt6 Sadni grmi na brežinah
Vse o ...8 Vse o posegih v podivjan vrt
Strokovnjak odgovarja članom11 Priprave rastlin na našo odsotnost, rez
iglavcev ter sušica malin
Ali poznate?12 Galtonija
Izziv v vrtu13 Kako do slastnega paradižnika
Ekološko vrtnarjenje14 Gain vrt: Pobrali prve pridelke
15 Gain ekološki vrt na Agri
16 Pikantna zelenjava poleti
18 Limonska trava
23 Varstvo vinske trte, okolju prijazni pripravki
24 Poletna oskrba in rez jagodičevja
26 Dišeči poletni grmi
Klub Gaia 20 let z vami19 Gaina prijavnica20 Gaina julijska križanka21 Tradicionalni piknik v Vinici22 Gaini kuponi popustov32 Natečaj Naj, naj
Gaia na obisku28 Mala terasa, spodaj Ljubljana
Oblikovanje vrta30 Lepote Provanse
Zelenjavni vrt32 Naravno gnojenje v domačem vrtu
37 Gaini poletni recepti
Mladi vrtnar33 Eko vrtnarji tudi čebelarijo
Dom brez mrgolazni35 Muhe ne sodijo v naš dom
Slovenski naravni biseri36 Rutarska lipa
Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti
v mesecu juliju in avgustu
www.klubgaia.si 3
Iz prejšnje številke: Ugani, kaj je na naslovnici!Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori smo izžrebali enega
člana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR.
Rešitev: kapski figelij ali kapska fuksija (Phygelius capensis) ved-nozeleni grm iz južne Afrike. Zraste v višino preko 1 m, cveti odjunija do oktobra. Rastlina je prezimna tudi v Sloveniji ob upošte-vanju pogojev: odcedna tla, vinorodna klima, zavetna lega. Nagrajenka: Majda Gorup, Košana
Ljubimo lepo in zdravoSe zavedamo lepot našega okolja? Omogoča nam gibanje, druženje v
naravi in delo v vrtu. Danes vrt ni domena le srednjega sloja in starejših
občanov, temveč vrtnarimo vsi, tudi zvezde, saj želimo imeti lepo in
uživati zdravo hrano. Tokrat smo vrtnarili pri znani pevki Tanji Žagar.
Zdravemu življenjskemu slogu smo posvetili tudi tokratno izdajo
revije, vsega po malem: berete lahko reportaže z vrtnarskih sejmov,
potovanj, obiskov naših članov, članke o jagodičju, podivjanem vrtu,
pikantni zelenjavi, pa tudi učinkovite vrtnarske nasvete za reševanje
težav v vrtu, rešujete križanko, pošiljate slike za natečaje in uveljavljate
ugodne kupone popustov pri nakupu vrtnarskih izdelkov.
Znano je, da imamo Gaiani veliko energije, ker redno delamo, hodimo
na izlete, piknike, predavanja in se veselimo življenja. Vabimo vas kar
na dva dogodka: sejem Agra v Gornji Radgoni in na Gain piknik, ki bo
v Beli krajini, Župančičevi Vinici, ob žuborenju Kolpe. Saj veste, da se
bomo odlično imeli, kot vselej?
Do tedaj pa uživajte v poletju in se kmalu snidemo.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:13 PM Page 3
mov v Evropi (in najboljšega v Nemčiji). V
krogih rastlinoljubcev in vrtoljubcev pri
nas je to sejem, na katerega moraš iti. Po-
nudba rastlin in ostalega rastlinskega ma-
teriala je velika (ogromna) in za vsak vrt in
lego v njem najdeš rastlino. Obiskovalci
prihajajo od blizu in daleč z željo po spo-
znavanju novih rastlin in možnosti na-
bave. Že v preteklosti sem skupaj s sinom
želel sodelovati, saj prodaja na tako uve-
ljavljenem sejmu pomeni tudi ugled
vrtnarije in vrtnarja. Po nekaj letih neu-
spešnih prošenj za sodelovanje (novi raz-
stavljavci so povabljeni le, če kateri od
vsakoletnih razstavljavcev ne želi več so-
delovati), tako sem letos le prejel vabilo za
udeležbo na tej prireditvi. Rastline, ki sem
jih predstavljal, so bile popolnoma enake
kot tiste, ki sem jih ponujal na ostalih sej-
mih in ob dnevu odprtih vrat. Osnovni
misli sta bili: Važno je sodelovati in posta-
viti Slovenijo na hortikulturni zemljevid.
Pred začetkom razstave so po sejmišču
krožili ocenjevalci. Sejem podeljuje vsako
leto nagrade v treh
kategorijah:naj-
boljši botanični
izbor, najboljši raz-
stavni prostor in
najboljše svetova-
nje. Dobili smo na-
grado za najboljši
vrtnarski izbor
2015. Enostavna
izvedba iz gline in
preprost logotip, ki
je enak že 19 let.
Nagrade so v svetu
ljubiteljev rastlin in
pri vrtnarjih zelo
Sejmi, ki ponujajo nekaj več, so oblegani tako s straniponudnikov kakor tudi kupcev, kiiščejo rastline. Tudi sam seudeležujem sejmov, tako v tujinikot tudi pri nas. Z mnogimirazstavljavci sem postal prijatelj,tudi stranke se vsako leto vračajozadovoljne s sadikami.
Prestižnisejem v Freisingu
cenjene in spoštovane. Na sejem razsta-
vljavci prinesejo s seboj nagrade prejšnjih
let, saj so nanje ponosni, pa tudi kupcem
povedo veliko o vrtnariji. Ostali nagradi
sta dobili vrtnarija Oberrieden (najlepši
razstavni prostor) in Združenje za upo-
rabne rastline (najboljše vrtnarsko sveto-
vanje).
Tema meseca
Če se želite udeležiti teh sejmov,
naj jih nekaj naštejem:
1. avstrijska sejma v botaničnem
vrtu Graz in Dunaj ter
2. sejem v Seitensttetenu,
3. v Italiji je sejmov veliko (vsako
mesto ima svojega):
sejem v Coidropu (vila Manin)
spomladi in jeseni, Horti Terge-
stini in vili Freda (ta zadnji je bolj
stvar prestiža za dame
s klobuki in gospode v frakih).
Razstavni prostori za
radovedne in sladokusce
www.klubgaia.siwww.klubgaia.si4
Ocenjevalci so se skupinsko
razkropili po vsem sejmu
Naša udeležba je bila uspešna
Zakaj sem se odločil za predstavitev rast-
lin v tujini in ne pri nas? Posebne in redke
rastline imajo drugačne občudovalce kot
rastline, ki so v masovni proizvodnji. Če ob
tem omenim še, da so to rastline, ki jih je
težje vzgojiti (ni pa to pravilo) in da je po-
trebno o njihovih pogojih za rast vedeti
veliko (osnovni pogoj za uspešno po-
nudbo rastlin).
Freisingengarten tage jemikavenŽe od samega začetka pred 19 leti Freisin-
gengarten velja za enega najboljših sej-
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:13 PM Page 4
obliko cvetov. Lastnica je zbirko pelargo-
nij, ki jih je predstavljala, ustvarjala 28 let.
Hoste so še vedno priljubljene rastline,
tako pri nas kot tudi v tujini. Zbirateljev in
gojiteljev je veliko kljub polžem (za katere
je to prava poslastica) in hosta virusom (ki
so uničili marsikatero zbirko v Evropi in
Ameriki). Nove sorte se ponašajo z lepimi
barvami in zanimivimi imeni. Še pred de-
setletjem je rahlo rdečo obarvanost stebel
imela le osnovna vrsta H. yingerii, žlahni-
telji in gojitelji so sedaj vzgojili množico
rdečepecljatih sort, ki imajo bolj intenzi-
vno barvo peclja in začetka lista. Do rdeče
barve listov je še daleč, a razvoj in selek-
cija gre v to smer. Tudi poimenovanje sort
ni več prepuščeno naključju, sorte nosijo
imena zvenečih in slavnih ljudi in zvezd-
nic.
Posebna vrtnicaČeprav sam nisem ljubitelj teh lepih rast-
lin in v vrtu razen nekaj izjem (osnovne
Izvirnost razstavnih prostorovNekateri razstavni prostori so bili prava
paša za oči. Enostavni in preprosti. Prvi je
bil v preteklosti že dvakrat nagrajen in ga
imata moja vrtnarska prijatelja. Tudi
vrtnariji, ki jo imata, sta v podobnem
slogu. Drugi mi je bil všeč zaradi naravnih
materialov, ki jih razstavljajo.
Glina in izdelki iz nje so lepi in jih lahko
umestimo v stanovanje, na teraso, vrt in
so lepi tako novi kot stari.
Rastline, ki jih ponujajo, so spredaj, na
mojem zadnjem obhodu (v nedeljo po
končanem sejmu) pa sem odkril, da imajo
nekateri pod mizo skrito zalogo rastlin, ki
jih niso niti postavili med ostale. Ali kot mi
je razložil eden od njih, so pod mizo za
vsak slučaj, če pride mimo prava stranka
in so rastline vredni. Zadnje nabavljene
rastline, ki sem jih pridobil v zbirko, so bile
torej rastline izpod mize.
Cloranthus je rod, ki je premalo poznan, a
ima veliko okrasno vrednost. Botanično
spada med zelo stare rastline in je uvrščen
med obe veliki skupini rastlin (golose-
menke in kritosemenke). Za vrt sem našel
še en primerek, ki se je pridružil tistim, ki
so že v vrtu. Rastlina je bila pri prodajalcu
(bolje bi napisal ljubitelju) skrita pod mizo
do zadnjega dne.
Domiselno izdelani leseni predmeti, ki jih
je izdeloval razstavljavec tudi na sejmu, so
pritegnili marsikaterega kupca. Enostavni
in ekološki se lepo vklopijo v vrt.
Dišeče pelargonije me navdušujejo od sa-
mega začetka, ko sem še delal kot pri-
pravnik. Na sejmu sem našel veliko izbiro
teh lepotic, ki so me pritegnile z barvo in
vrste in nekaj sort) me na sejmih in razsta-
vah še vedno pritegnejo. Sorta Rosa Ice
age na sliki je lep primer lepe barve, ki je
nenavadna in zanimiva. Prodali so vse sa-
dike (a jih niso imeli malo, pa tudi cena je
bila visoka), sorta je bogato cvetoča in od-
porna na bolezni. Specializirana vrtnarija,
ki jih je prodajala, je predstavljala bogat
izbor teh lepih rastlin.
Po napornem dnevu sva si ogledala tudi
čudovite vrtove Weihenstephan. V njih je
vedno nekaj novega in zanimivega. Ob-
nova in rekonstrukcija skalnjaka, sorti-
menti preizkusa hojher ali pa sproščen
sprehod po vrtu. Vsak najde, kar ga za-
nima in mu je všeč. Razstavljavci smo
imeli prednost, da smo lahko vrt obiskali
po uradnih urah, ko v njem ni bilo mno-
žice obiskovalcev. Sprehod med rastli-
nami, žvrgolenje ptičev in šumenje vetra
v krošnjah je bil odličen zaključek dneva
in razstave.
Gorazd Mauer
5julij 2015
Domiselno izdelani leseni predmeti so
pritegnili marsikaterega kupca.
Vrtnica Rosa Ice age
Nova sorta hoste Vulkano island
Dišeča sorta
Pelargonium crithmifolium
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:13 PM Page 5
Klasične prekrovne rastline rastejo tako
gosto, da je pod njimi premalo svetlobe
za rast plevela. Če sadimo v dobro pri-
pravljena tla, ki smo jih očistili slaka in
drugih trajnih plevelov, s takšno povr-
šino nimamo kaj dosti dela. Ko se enkrat
rastline strnejo in gosto osenčijo zemljo,
jih samo še vsake toliko postrižemo.
Maline na posekiGrmi jagodičja niso praktično uporabni
kot prekrovne rastline. No, malinjak in
Okrasni vrtOkrasni vrt
robida se v naravi bujno razrasteta po
posekah in sta tam dejansko prekrov-
nici, ki čuvata tla pred erozijo in z gosto
rastjo zamorita trave in zelišča pod sabo.
Toda gozd je eno in vrt drugo. Če bi ma-
linam dovolili prerasti brežino, bi jih zelo
težko obrezovali in obirali. Robidovje bi
z veseljem zaraslo breg, a tudi če je ro-
bida sadjarska, brez trnov, bi se po svo-
jem lastnem redu prepletla v
neprehodno goščavo. Zadeve se je po-
trebno lotiti drugače. Na fotografiji vi-
dimo, da je vrtnar maline posadil v vrste
po brežini naravnosti navzdol in jih po
sadjarsko privezal k žični opori. Da je
prostor med njimi ostal prehoden, ga je
pokril z vrtnarsko tkanino. Tkanina pre-
prečuje rast plevela in erozijo, pa tudi
koreninske odganjke malinjaka omeji
na pas prostih tal pod vrstami malin. Pas
pod vrstami je treba kultivirati, poleti
pokriti z zastirko in če bi želeli dobro
rodnost, tudi zalivati. Maline ljubijo svet-
lobo in sonce, na prisojni brežini pa
vemo, da hitro pritisne suša. Maline zo-
rijo poleti in če nimajo dovolj vlage,
ostanejo majhne ali zakrnijo. Dobro zas-
novan nasad bo služil vrsto let.
Na enak način lahko zasnujemo nasad
robid, pri čemer te dobro rodijo tudi na
nekaj manj sonca. Robide je neob-
hodno vezati ob oporo, bodisi žično ali
zbito iz lat. Bogu bodi potoženo, da
vrtnarski pohodni tekstil pač ni lep in če
bi se mu izognili, moramo vrste zasukati
poprek, po plastnici. Razmik med
vrstami bomo na vrtu kosili in nagib te-
rena mora to dopuščati. Zaradi sence z
razraščenimi robidami bo trava sicer
manj bujno rasla.
Posadimo ribezPo vodoravnih linijah, torej pravokotno
na padec terena, lahko posadimo tudi
grme ribeza. Čim je lega senčnejša, je
ribez bolj kisel in manj ga pridelamo,
zato mu namenimo sončne brežine. Iz-
delava pravih teras bi bila zahteven in
drag ukrep in se ga na vrtu praviloma ne
lotevamo. Sadimo v vrste, med katerimi
bo treba kositi travo. Prostor med
vrstami potrebujemo za obiranje in
oskrbo grmov. Mini terasico naredimo
samo na mestih, kjer sadimo posame-
zne grme. Na prihribni strani zako-
pljemo v breg in spodnjega nekoliko
nasujemo. Imejmo v mislih, da je treba
vsaj mlade grme pleti, okopavati, do-
gnojevati in zastirati. Sadilno mesto mo-
ramo prekopati dve lopati globoko in
zemljo obogatiti s kompostom. Črni
ribez je krepke rasti in ga razmikamo na
dva metra medsebojne razdalje, rde-
čega in belega lahko približamo na
meter in pol drug od drugega. Najboljši
čas za sajenje je jeseni, sadike v loncih
pa lahko sadimo tudi poleti, če ne bomo
šli na dopust.
www.klubgaia.si6
Sadnigrmi nabrežinahSe da nagnjene brežineizkoristi za kaj drugega kotza travo? Kotoneaster(panešpljica), prekrovnevrtnice in brini nam olajšajooskrbo, kjer površine ni trebaveč kositi. Kaj pa jagodičjena brežini?
Tkanina preprečuje rast plevelom in
odganjkom ter erozijo.
Grmi ribeza so pokriti z mrežo, da
plodov namesto nas ne oberejo ptiči.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:13 PM Page 6
7julij 2015
Dobrodošla je zastirkaSadike ribezov sadimo nekoliko globlje
kot so rasle v drevesnici ali v loncu, s
čimer spodbudimo razrast. Pred zimo
grmiče obsujemo s kompostom ali s
suhim listjem. Vse jagodičje je lačno hu-
musa, zato lahko zastirko iz kopriv, ga-
beza in slame dodajamo tudi poleti.
od njiju. Ko razmišljamo o sajenju jago-
dičja na nagnjenem svetu, se postavi
vprašanje, ali bi lahko na brežino posa-
dili vrtne jagode. Te ljubijo sonce, česar
je na prisojni brežini veliko, imajo rade
humus, za katerega lahko poskrbimo, v
času zorenja potrebujejo vodo, ki jo
lahko dostavimo z zalivalnim sistemom,
a potrebujejo znatno več nege in skrbi
od jagodičnih grmov. Jagode ne senčijo
trave tako kot grmi, zato bo neovirano
rasla in bo s košnjo še več dela in kom-
plikacij, kot če bi bila brežina brez na-
sada. Poleg tega bo trava rinila v jagode
in s praktičnega vidika so jagode na bre-
žini slaba ideja, razen če so posajene na
folijo.
Matjaž Mastnak
Kosmulje na bregu dobijo več kot dovolj sonca.Vrsta robid je posajena na grivo ob poti. Odlično bodo
zorele, a jih bo lastnik s spodnje strani težko obiral.
Rdeči ribez na brežini bodo sproti
obirali otroci – njim nagnjen teren ne
predstavlja nobenih težav.
Zastiranje dobro pripravljenih tal nam
prihrani okopavanje, ki mora biti sicer
pri ribezu plitvo, saj ima korenine tik
pod površino tal. Ribez je mogoče vzga-
jati ob opori, in sicer ob žičnem špalirju.
Privezani poganjki se medsebojno ne
senčijo. Na polno obsijanih vejah so ja-
gode v grozdkih bolj osončene in slajše.
Med ribeze lahko izmenjaje sadimo ko-
smuljo, saj imata obe vrsti jagodičja
podobne rastne zahteve. Tudi kosmulja
plitvo korenini in ji zato koristi organska
zastirka. Če nimamo dovolj mulča na
vrtu, zastiramo s slamo ali praprotjo.
Plast zastirke naj bi bila debela do deset
centimetrov. Josta je križanec med
črnim ribezom in kosmuljo in se po
vzgojnih ukrepih ne razlikuje kaj dosti
Na brežinah izdatnopognojimo
Kakovostni in zdravi plodovi zahtevajo dosledno
gnojenje z organskim gnojilom bio plantella nutrivit
za jagode in jagodičevje. Organsko gnojenje je zelo
pomembno na nagnjenem terenu – brežinah, saj se
organska hranila bolje vežejo v tleh, zato jih voda
zaradi nagnjenosti terena ne spere. Rastline po
gnojenju dobro zalijemo, saj raztopljena hranila
postanejo takoj dostopna.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:13 PM Page 7
Razrasle rastline, trajnice, ki so se preveč
razmnožile in se prerivajo na za to odreje-
nem prostoru, plevel vsepovsod in zabri-
sani robovi trate in gredic ustvarjajo na
vrtu pravo zmešnjavo, ki kriči po naši po-
moči. Stanje vrta je seveda odvisno tudi
od časa, ki je minil od zadnje temeljite
oskrbe, to je včasih lahko tudi več let, še
posebej, če je bil v lasti starejše osebe, ki
ni več zmogla obdelovanja ali pa smo ku-
pili zemljišče, ki je bilo nekaj časa brez last-
nika. V takem primeru nas čaka tudi
prepoznavanje rastlin, deljenje trajnic, po-
mladitvena rez grmovnic in sadnih dreves
in seveda veliko dela z odstranjevanjem
plevela in njegovo kontrolo.
1. korak: Košnja previsoketraveNajprej se lotimo previsoke trave, da lahko
sploh dostopamo do drugih delov vrta.
Trate, ki je zelo visoka, se navadno ne lo-
timo z običajno kosilnico, saj je to prakti-
čno nemogoče. Namesto tega kosimo v
dveh delih. Za prvi del košnje, pri kateri
trato znižamo na višino, ko lahko že ko-
simo z vrtno kosilnico, uporabimo kosil-
nico na nitko, koso ali srp. To je pravzaprav
najtežji del urejanja zelenice. Ko smo s tem
končali, pokošeno trato pograbimo. Trato,
ki še ni cvetela, lahko uporabimo kot za-
Vse o...
8 www.klubgaia.si
Vse o posegih v podivjan vrt
stirko ali jo damo na kompost, vendar je
bolje, da pred tem oveni in se delno po-
suši. Po prvem delu košnje ne hitimo takoj
s kosilnico na pokošeno površino, ampak
jo samo zalijemo in počakamo en teden,
da si malo opomore.
V drugem delu trato kosimo s kosilnico,
vendar jo nastavimo na najvišjo višino. Ob
vsaki naslednji košnji bomo to višino zni-
ževali, dokler ne pridemo do želene. Ta naj
bo predvsem poleti malo višja, da listi
trate senčijo drug drugega in so tako po-
škodbe zaradi vročine manjše. Zdaj je na
vrsti še odstranjevanje mahu in plevela.
Plevel lahko, če ga je malo in če je trata
mlada, odstranjujemo ročno, pri trati, ki je
starejša od dveh let in zelo preraščena s
plevelom, pa uporabimo herbicid vivera
banvel. Mah odstranimo s plantello proti
mahu. Včasih je po tem ukrepu trata videti
popolnoma opustošena in mrtva. Skrb je
navadno odveč, saj si v nekaj tednih opo-
more. Je pa dobro, da ji pri tem nekoliko
pomagamo. V ta namen vodi za zalivanje
dodamo naravni vitaminski kompleks bio
plantella vita, ki vsebuje vitamine iz sku-
pine B za večjo odpornost ter aminokisline
in huminske kisline, ki pospešujejo rast in
hitrejše obnavljanje rastlin. In zdaj si lahko
malo odahnemo, usedemo se v senco in
spijemo kozarec hladne pijače, ob tem pa
nikakor ne opazujemo zmešnjave na vrtu,
ki jo je potrebno še urediti.
2. korak: Obrezovanje in oblikovanjeZ drevesi po krajši odsotnosti ne bomo
imeli večjih težav, če pa smo prišli v vrt, ki
ni bil oskrbovan več kot leto dni, v tem
času samo porežemo odmrle in poškodo-
vane veje, radikalnejše rezi pa se lotimo
spomladi.
Med grmovnicami so se med krajšo odsot-
nostjo verjetno najbolj razrasli: budleja ali
metuljnik, nekatero kosteničevje, forzicija,
nepravi jasmin, panešpljica in še nekatere.
Vse te lahko brez skrbi razredčimo kadar-
koli, saj so precej trpežne. Neobrezani
grmi namreč hitro močno olesenijo, s tem
se zmanjša pojavljanje mladih poganjkov
in seveda cvetov. Izrežemo vse: slabe, po-
sušene, poškodovane in bolne veje, več-
krat pa tudi vrhnji brst, da dosežemo
boljše razraščanje v širino.
Urejen in lep vrt zahteva veliko dela in časa, česar danesnimamo na odmet. Rastline nas žal ne počakajo in veselorastejo naprej, kar pomeni, da je lahko poleti vrt že v dvehtednih naše odsotnosti skoraj neprepoznaven. Pa sipoglejmo, kako lahko tak vrt ponovno ukrotimo.
Najbolje je kositi redno
Rez japonske
dresni je nujna
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:13 PM Page 8
Pognojimo drevesaJulija poskrbimo za prehrano
plodov z dognojevanjem
sadnih dreves s plantella
sadjarskim gnojilom. Poleg
prehrane plodov
spodbudimo tudi
nastavek cvetnih brstov
za prihodnje leto, ki
nastajajo že sedaj. S
kakovostnim gnojenjem
poskrbimo za rastoče
plodove, saj če ima drevo
zadosti hranil, odvrže
manj plodov in imamo
večji pridelek.
Poskrbimo za vrtniceDo konca julija še zadnjič
pognojimo vrtnice s
kristalnim gnojilom plantella
specialno gnojilo za vrtnice,
ki bo zagotovilo
hranila poganjkom
vrtnic, da bodo
dozoreli do zime.
Zelo pomembno je
gnojenje, saj v
nasprotnem primeru
izgubimo veliko
poganjkov za
prihodnje leto.
Dognojimo zimskozelenjavoMotovilec, zimsko solato in
špinačo sejemo julija. Ko
razvijejo prvi pravi lističi, je čas
za prvo dognojevanje. Ker mora
zrasti zelo hitro in se pravilno razviti pred
mrzlimi jesenskimi
nočmi, dognojujemo z
organskim gnojilom
bio plantella nutrivit
za solato, zelje,
cvetačo... in s tem
zagotovimo vsa
potrebna hranila.
Vroče ideje
Če imamo
10minut
Če imamo
20minut
Če imamo
15minut
3. korak: Delitev trajnicČe je zmešnjava res velika, je potrebno
najprej ugotoviti, katere rastline potrebu-
jemo in katere ne, oz. ločiti gojene rastline
od plevela. Trajnicam odstranimo odmrle
dele ter odcvetele cvetove. Pravzaprav
lahko porežemo vse, kar nam ni všeč, ne-
kater trajnice tudi do tal (npr. ostrožnik,
volčji bob…), saj bodo pognale na novo.
Po krajši odsotnosti so se trajnice, ki se ne
širijo pod zemljo, na svojem prostoru
gosto zasadile, vendar jih običajno ne red-
čimo, če pa imamo opravka z dalj časa za-
puščenim nasadom, verjetno rastline ne
bodo več cvetele in je potrebno nasad
trajnic po delih ali v celoti obnoviti. Rast-
line, kot so: rudbekije, jesenske astre ali
anemone, pa so druga zgodba, saj se širijo
tudi preko zemljišča, ki ji je namenjen,
zato jih po potrebi omejimo in presadimo.
4. korak: Redno pletje inokopavanje vrtninČe imamo zelenjavni vrt, lahko ta korak
prehiti prejšnja dva in je na vrsti takoj, ko
uredimo dostop do vrta.
Podivjan zelenjavni vrt je vse prej kot priv-
lačen na pogled. Rastline paradižnika se v
preveliki gneči dotikajo druga druge in ra-
stejo ena po drugi, bučke so postale gro-
mozanske in zasenčile zelenjavo okoli njih,
solata, ki je še pred dopustom naredila
privlačne manjše glavice, je sedaj visoka
en meter in veselo cveti, bazilika tekmuje
s papriko in jo že senči, redkvice so se
močno razrasle in seveda olesenele, da ne
govorimo o plevelu, ki naredi vrt praktično
neprepoznaven.
Kako se torej lotiti te zmešnjave? Najprej
populimo solato, ki je šla v cvet in s tem
pridobimo kar nekaj prostora. Ravno tako
odstranimo olesenele redkvice. Nato se lo-
timo plevela, ki ga, če je velik, populimo,
nato pa gredo med rastlinami še bolj na-
tančno očistimo s pomočjo motike. Parad-
ižnik po potrebi vršičkamo in odstranimo
odvečne stranske poganjke, lahko pa tudi
spodnje liste, če se ti dotikajo zemlje. Rast-
line ločimo med seboj in jih lepo prive-
žemo ob opore.
Tudi razraslo baziliko vršičkamo in poskr-
bimo, da ne bo senčila sosednjih rastlin.
Rastlinam, ki so jih sosednje vrtnine zasen-
čile, priskrbimo svetlobo tako, da nekatere
velike vrtnine nekoliko omejimo pri rasti,
lahko pa odvečne tudi odstranimo. Po po-
trebi kakšno manjšo vrtnino presadimo na
prostor, kjer bo imela dovolj svetlobe in
ustrezne pogoje za rast. Razredčimo pre-
goste posevke in poskrbimo za zastirko, s
katero bomo preprečili nadaljnjo podiv-
jano rast plevela.
Če v času naše odsotnosti ni bilo večjega
dežja, so rastline oslabele in izsušene, zato
9julij 2015
Pleveli odvzemajo vrtninam hranila,
zato jih redno odstranjujemo.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:13 PM Page 9
jih čim prej zalijemo. Vodi za zalivanje do-
damo tudi tekoče gnojilo na osnovi alg
bio plantella vrt, da si rastline čim prej
opomorejo.
5. korak: Ukrotimo sadna drevesa Z našo odsotnostjo lahko tudi v sadnem
vrtu odkrijemo kar nekaj odvečnih po-
ganjkov. Če je bilo medtem vroče in sušno,
bomo imeli z obrezovanjem in redčenjem
manj dela, saj pomanjkanje padavin in vi-
soke temperature povzročijo umirjanje
rasti. V vlažnem vremenu pa je ravno
obratno. Pri poletnem urejanju prebuj-
Vse o...
10 www.klubgaia.si
nega sadovnjaka se osredoto-
čimo predvsem na redčenje kroš-
nje z izrezovanjem pregoste rasti
in vseh poganjkov, ki se križajo. Iz-
rezujemo tudi pokončne vodne
poganjke, ki porabjo veliko ener-
gije, kar gre na račun plodov. Ob
primerni rezi in redčenju bo kro-
šnja osvetljena, plodovi lepše
obarvani, pa tudi nevarnost na-
pada bolezni in škodljivcev bo
manjša. Pri tem ne pretiravajmo,
da ne bo vročina pustila posledic
v obliki opeklin na plodovih in li-
stih. Režemo v oblačnem vremenu. 6. korak: Ureditev robov gredicVrt smo dokončno uredili, ko obrežemo še
robove gredic. Ne pozabimo dodati za-
stirke v obliki plantella dekorativega bo-
rovega lubja na gredico s trajnicami in
okoli okrasnih grmovnic, tla okoli vrtnin in
sadnih dreves pa prekrijemo z organsko
zastirko ali v primeru nevarnosti voluharja
vzdržujemo čist kolobar pod drevesi.
Pri urejanju bujno razraslega vrta smo pri-
delali kar veliko: odpadnega materiala, vej,
trave, listja in podobno. Nekaj tega mate-
riala nam bo prišlo prav pri gradnji visokih
gred, ki jih lahko oblikujemo jeseni, pre-
ostali material pa zdrobimo in spravimo
na kompost ali uporabimo kot organsko
zastirko.
Nevenka Breznik
Pleveli kokurirajo
trajnicam pri rasti.
Nevarna oljčna muha Izjemno nevaren škodljivec, ki napada oljke v tem letnem času, je oljčna muha. Predstavlja veliko nevarnost,
saj ima kar 3 rodove v eni sezoni. Prvi rod se pojavi v juniju in juliju, kateremu sledita še dva v avgustu in
septembru. Posebno nevaren je napad v primeru poletnih deževij,
ko se temperature znižajo in se ustvarijo pogoji za škodljivca.
Imeti moramo v mislih jesensko obdobje vse do obiranja oljk v
novembru, saj napad oljčne muhe lahko uniči ves pridelek in
kakovost pridelanega olja. Olje postane grenko
in močno izgubi vrednost. Oljčne muhe odlagajo
jajčeca na plodove, iz katerih se razvijejo ličinke,
ki zvrtajo rov v plod in ga uničijo. Na drevesa
obesimo bio plantella rumene lepljive plošče,
ki so najboljši ekološki način zatiranja škodljive
muhe. Vsebujejo posebno entomološko lepilo,
ki se ne izpira, ne topi in zagotovi uničenje
škodljivca. Za direktno zatiranje oljčne muhe
uporabimo 8–10 plošč na drevo. Tako
preprečimo škodo na pridelku in si zagotovimo
kakovostno oljčno olje.
Preveč razraščene
trajnice razdelimo.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:13 PM Page 10
Pravi čas za
o b re z o v a n j e ,
striženje in obli-
kovanje živih
mej iz iglavcev
sta junij in av-
gust. Pomem-
bno je, da pri rezi pazimo, da živo mejo proti
vrhu zožujemo, saj ne sme biti navpična. V
primeru navpične rezi pride do tega, da
spodnji del žive meje ogoli in se osuši. Velik
pomen pri rjavenju igra tudi pomanjkanje
hranil. To rešimo z rednim dognojevanjem s
plantella specialnim gnojilom za iglavce, ki
ima sestavo hranil, posebej prilagojeno
iglavcem s posebnim poudarkom na ma-
gneziju, ki je pomemben za zdravo, zeleno
barvo iglavcev. Sadika tise mora imeti
močno in lepo oblikovano koreninsko
grudo. Ta naj bo velika vsaj polovico premera
krošnje. V sadilno jamo na dno nasujemo
plantella specialno zemljo za rododendrone,
ki jo zmešamo z zemljo iz sadilne jame v raz-
merju 1:1. Pomembno je, da iglavce intenzi-
vno zalivamo do pozne jeseni, da se dobro
ukoreninijo. Nanovo posajene iglavce je
poleg zalivanja zaželeno škropiti za poveča-
nje vlage.
Sušni stres je zelo nevaren rastlinam, saj te
lahko zaradi šoka propadejo. Vsaj 3 tedne
pred dopustom začnemo z rednim teden-
skim škropljenjem z vitaminskim komplek-
som bio plantella vita. Ta vsebuje vitamine
in aminokisline, ki dvigujejo odpornost rast-
line na vročinski in sušni šok. Škropimo
vedno zvečer, v koncentraciji 30 ml na 10 li-
trov vode. Pomembno vlogo igra tudi dobra
zastirka iz: slame, melise, praproti, pokošene
trave. Ne uporabljamo plevelov, okuženih
rastlin in tistih trav, ki semenijo. Pri plodov-
kah (paradižnik, jajčevec, paprika) zako-
pljemo plastenko z vratom navzdol, ki mu
naredimo luknjice v zamašek. Zgornji del
odrežemo in napolnimo z vodo. Tako imajo
rastline vodo za vsaj tri dni. Če smo jih redno
dognojevali s tekočim organskim gnojilom
bio plantella vrt, imajo rastline dobro razvit
koreninski sistem, ki jim bo pomagal prebro-
diti par dni brez rednega namakanja. Pri
rožah je dobro imeti korito z že vgrajenim re-
zervoarjem vode. Pri posameznih lončnicah,
ki potrebujejo veliko vode, poskrbimo za
vlago tako, da jih postavimo na
večji lonec, napolnjen s peskom in
vodo. Ko postavimo lonec z rožo
na lonec s peskom, rob, kjer je
viden pesek, obložimo z
mahom in ga navlažimo. Tako
poskrbimo za vlaženje rastline.
Glede na opisane simptome gre za zelo ne-
varno bolezen, sušico malin. Hitro lahko pro-
pade celoten nasad malin, če ne ukrepamo
pravilno.
Ukrep:
1. Rozge malin, ki so letos rodile, odrežemo
nad zemljo.
2. Odrezana mesta pokrijemo z zemljo.
3. Odrezane rozge takoj sežgemo in tako
preprečimo širjenje bolezni na zdrave rast-
line.
4. Vse zdrave rastline takoj po rezi poškro-
pimo s sredstvom vivera score 250 EC, in
sicer 5 ml na 10 l vode.
Pomembno je, da jeseni
in spomladi opravimo
škropljenje z bakrovim
pripravkom vivera cupra-
blau-z. Škropljenje pono-
vimo dvakrat. Vedno pri
rezi malin pustimo le naj-
močnejše poganjke za
prihodnje leto. Razdalja
med poganjki naj bo vsaj
10 cm. Za lepšo rast jim pripravimo oporo in
jih po potrebi privežemo.
Strokovnjak odgovarja članom
11
Rez iglavcev
?Kdaj bi bil primeren čas zaobrezovanje žive meje iziglavcev in kdaj lahko
posadim nove tise? In zakaj mispodaj začne rjaveti in so vejegole? Miran iz Celja
Sušica malin
?Na malinah se mi pojavljajomodrikaste pege, lubjeodstopa in rastlina se suši.
Listi porumenijo in začnejoodpadati. Kaj je narobe z mojimimalinami? Petra iz Dravograda
Priprave rastlin nanašo odsotnost
?Ali lahko kaj storim, da medpoletno vročino rože inzelenjavni vrt preživijo brez
moje oskrbe vsaj 1 teden, kogremo na dopust? Matic iz Pivke
julij 2015
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:54 PM Page 11
Želite lepe lilije?
Na lilijah se pojavlja škodljivec, ličinka hrošča
lilijevke, prav tako kot na čebuli in šalotki.
Ličnike se prehranjujejo z zelenimi stebli
rastline in tako uničijo rastlino. Uničimo jih
tako, da jih kontaktno poškropimo z
naravnim sredstvom bio plantella flora
kenyatox verde, ki vsebuje naravni piretrin iz
rastline dalmatinskih bolhač.
Ali poznate?
Kako sadimo Dobro uspevajo na od vetra zaščitenem sončnem
rastišču in rodovitnih, dobro odcednih tleh. Pri presa-
janju dodamo plantella univerzalno vrtno zemljo in tla
pognojimo z organskim gnojilom plantella organik, ki ga do-
damo potem vsako pomlad. Presajamo oktobra ali spomladi
od marca do maja, ko rastline postanejo pregoste, to je cca.
vsakih 4 leta. Čebulice posadimo plitvo, z vrhom tik pod po-
vršino tal. Galtonije lahko uspešno razmnožimo tudi iz se-
mena. Kalijo v enem mesecu, zacvetijo pa v naslednji sezoni.
Poletne hijacinte najlepše pridejo do izraza v mešanih zasa-
ditvah majhnih in velikih vrtov. Najboljši učinek dosežemo, če
sadimo v skupine, na razdaljo do 20 cm. Ob vznožju posa-
dimo nižje košate trajnice s cvetovi, oblike košaric.
Najboljše kombinacije so :
_ med trajnicami s temnejšimi listi, kot so hojhere
_ v družbi trajnic z modrimi cvetovi, kot so: agapantus,
krvomočnice, salvije, scabiose
_ z rdeče in rumeno cvetočimi, kot so: krokosomija, dalije,
ščir
Varujemo pred polži, zato v sosedstvo sadimo tudi rastline,
ki odganjajo polže, kot so: žajbelj, timijan, kapucinka.
Loreta Vlahović
Galtonije (Galtonia candicans) so poleti cvetoče čebulnice iz
rodu lilij. Ta obsega 4 vrste, ki se pojavljajo v podsaharski
Afriki. Ime vrste candicans se očitno nanaša na popolnoma
bel cvet te vrste, ki ga loči od ostalih treh vrst v rodu, ki imajo
kremasto rumene ali zelenkaste cvetove.
Na neolistanem deblu tvorijo klasasta socvetja z do 30-timi
visečimi lilijastimi cvetovi v beli ali zeleni barvi. Cvetovi, veli-
kosti do 3 cm, v obliki zvonov, so trpežni in dišeči. Primerni so
tudi za rezano cvetje, predvsem pa so se
izkazali v cvetličnih aranžmajih.
Vsaka čebulica tvori več cvetnih
stebel in lahko neprekinjeno
cveti do šest tednov, kar je
idealno za poznopoletno po-
pestritev vrta. Zrastejo v vi-
šino do 120 cm in v širino
do 35 cm.
Odporna nazmrzali Galtonia candicans raste v
državah južne Afrike na nadmor-
ski višini 1350 -2150 m. Najraje ima
odprto, vlažno travinje in jo pogosto
najdemo na pobočjih v travnatih kotanjah.
So zelo odporne na zmrzali in idealne za visoka območja s po-
letnim dežjem in hladnimi ter suhimi zimami. Pozimi nad-
zemni deli odmrejo. Čebulic ni potrebno izkopavati. Pogosto
se sadijo v Angliji in Ameriki v nasadih trajnic.
12 www.klubgaia.si
GaltonijaMed množico pisanih cvetlic poleti in poznojeseni nam bela barva prinese dobrodošlosvežino. V družbi trajnic ali dišavnic je tolahko bela galtonija.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:54 PM Page 12
Velik odrasel grm paradižnika s plodovi potrebuje
tudi do 5 litrov vode dnevno, zato zalivamo dnevno, ali 15 litrov na vsake 3 dni.
4. Vršičkanje in odstranjevanje zalistnikovZa lepšo razrast odstranimo vrhnji poganjek in s tem ustavimo rast v višino ter pospešimo
tvorbo večjega števila bolj debelih plodov. Z namenom, da grm ostane zračen, osvetljen
in da pospešimo zorenje, odstranjujemo mlade poganjke ali zalistnike, ki rastejo ob osnovi
starih listov. Najboljše, da zalistnike odstranimo z dvema prstoma še čisto majhne, v veli-
kosti 3 - 5 cm in obvezno v suhem vremenu. Rastlino sproti privezujemo ob oporo.
5. Varstvo in krepitev Paradižnik je občutljiv na bolezni, zato ga preventivno krepimo takoj po presajanju . Tedensko
škropimo z naravnim sredstvom na osnovi sojinega lecitina bio plantella super -f, ki bo okrepilo
celično steno rastline in preprečilo vstop glivicam. Paradižnik imajo radi še: pršice , bela mušica in
novejši škodljivec paradižnikov molj. Za preventivo med trastline obesimo bio plantella rumene le-
pljive plošče. Ob prvem pojavu škodljivcev uporabimo naravno sredstvo bio plantella aktiv, ki bo uničil
mlade ličinke na površini rastlin. Vanes Husić
1. Kdaj, kam in kako sadimoParadižnik sadimo, ko so tla in zrak že dovolj topli, najbolje v drugi polovici maja.
Sadimo v humozna tla, ki jih pred sajenjem obogatimo z namenskim
organskim gnojilom bio plantella nutrivit za paradižnik in druge
plodovke, ki ima prilagojeno recepturo in razmerje hranil.
Sončna in topla lega je osnova za dober razvoj plodov
paradižnika katerekoli sorte.
2. Gnojenje Po sajenju in v vsej rastni dobi paradižnik 1x tedensko
gnojimo s tekočim organskim gnojilom bio plantella vrt,
ki vsebuje alge in blagodejno vpliva na razvoj korenin, li-
stne mase in plodov. Paradižnik kot tudi ostale plodovke
so občutljivi na pomanjkanje kalcija, zaradi katerega
lahko pride do črnenja spodnjega dela plodov
in propadanja. Kalcij rastlinam dodajamo
preko listov, kjer za škropljenje upora-
bimo plantella kalcijevo listno gnojilo
najmanj 3x v vegetaciji: prvič, ko se
rastlina dobro vraste, drugič, ko
začne nastavljati prve plodove in
tretjič, ko že cveti in nastavlja plo-
dove.
3. ZalivanjeParadižnik zalivamo redno, po možno-
sti talno, zato je priporočljivo kapljično
namakanje. V prvih 4 tednih potrebuje
obilo vode, da se korenine globoko razrastejo.
13julij 2015
4Kako do slastnega paradižnika
35
4
2
Izziv v vrtu
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:54 PM Page 13
Redno dognojevanjeSeveda smo v vrtu skrbeli tudi za
ustrezno prehranjenost
zelenjadnic, zato smo predvsem
zahtevne plodovke zalivali z
raztopino gnojila bio plantella vrt,
na novo posajene sadike smo krepili z raztopino naravnega
vitaminskega kompleksa bio plantela vita, ki je rastlinam odločilno
pomagal premagovati presaditveni stres. Plodovke smo krepili s
sredstvom bio plantella natur-f, da smo jih v času rasti ohranjali
vitalne in odporne proti boleznim.
Naslednje srečanje bomo izvedli v petek, 17. 7. 2015, ob 17. uri v
Gainem eko zelenjavnem vrtu, ki se nahaja na Poligonu
sonaravnih vrtov v Veliki Pirešici ob »stari šoli«. Posvetili se bomo
temi »Poletna dela in skrb za pobiranje svežih pridelkov zelenjave
iz Gainega vrta«. Obvezne prijave na [email protected] ali sms 040-203-
055.
Igor Škerbot,
specialist zelenjadarstva, KGZS - Zavod CE
Druga poljina nas je navdušila z obilnim
pridelkom brokolija sorte ‘Belstar F1’. Tega
smo pravočasno spravili z rezanjem
socvetij – rož. A posebnost brokolija, da se
obraste z novimi poganjki in socvetji v
pazduhah preostalih listov, nam bo čez
kakšen mesec ponudila nov pridelek, sicer
manjših socvetij brokolija. Zato rastlin po
spravilu prvih socvetij nismo izpulili,
ampak smo jih pustili rasti naprej.
Ekološko vrtnarjenje
14 www.klubgaia.si
Arašid ali zemeljski orešček
raste na centralni gredici
vrta med sladko koruzo in
listnim ohrovtom. Zelo lepo
so sadike arašidov zacvetele
z intenzivno rumeno-
oranžnimi za metuljnice
tipičnimi cvetovi v sredini
junija. Želimo si, da bi nas
jeseni razveselili tudi s
plodovi.
Izkopali smo zgodnji krompir
slovenske sorte ‘KIS Vipava’. Je
zelo dober zgodnji krompir
primeren za pečenje in kuhanje.
Na sliki je pridelek iz enega grma
krompirja (1,3 kg).Centralna gredica vrta je polno
zasedena. V ozadju raste 7 prekel
(kolov) visokega fižola za zrnje in
stročje. A v ospredju najprej opazimo
tri sadike sladke koruze in nekaj sadik
listnatega ohrovta, ki že lepo
zapolnjujejo našo letošnjo novost vrta.
Gain vrt
Pobrali prve pridelkeVroč prvi del junija je spodbudil zgodnje poletje: skrb zavlago v tleh, okopavanje, zalivanje in krepitve rastlin vvrtu. Uživali smo v obilici pridelkov sveže in vrstno tersortno raznolike zelenjave.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:54 PM Page 14
Vse dni sejma, od sobote, 22. 8. 2015 do četrtka, 27. 8. 2015,bo po zelo ugodnih paketnih cenah na voljo avtobusni prevozna relaciji LJUBLJANA GORNJA RADGONA – LJUBLJANA.Tudi letos se Klub Gaia predstavlja na sejmu Agra z ekološkimvrtom na 60 m2. Obiščite sejem in si oglejte, kaj smo letosustvarjali: • V nedeljo, 23.8., bo Gain dan, ko bo ves dan na vrtu prisoten
Gain strokovnjak svetovalec, potekala bodo nagradna žrebanja in degustacija dobrot Vrtnarstva Alt.
• V ponedeljek, 24.8. in sredo popoldan, 26.8.: 16 18.00• V torek, 25.8. in četrtek dopoldan, 27.8.: 10 12.00
Vstopna postaja
Prevoz na sejem na relaciji LJ. – G. Radgona
Povratek na relacijiG. Radgona – LJ.
Cena paketaodrasli
Cena paketamladina
Ljubljana AP –peron št. 3 7:30 (odhod) 19:06 (prihod) 25 23
Žalec 8:28 18:08 20 18Celje AP –peron št. 8 8:41 17:54 19 17
Maribor AP –zunanji peron 9:30 17:05 15 13
G. Radgona 10:10 (prihod) 16:25 (odhod)
Gain ekološki vrt na AgriSamooskrba je trend in ta naj postane gibanje in vsakdanjost. K temu pripomore tudi Klub Gaiaz dejavnostmi na terenu. Ob lanskoletnemu odličnemu odzivu na vrtove na sejemskem prostoruv Gornji Radgoni se bo na sejmu Agra v mesecu avgustu ponovno predstavil tudi Klub Gaia.
Vanes iz Kluba Gaia pa sva strokovno usmerjala in razporejala
aktivnosti. Vrt bo vsekakor vreden ogleda na sejmu Agra v Gornji
Radgoni, od 22. do 27. avgusta, ko bo v vsej svoji bujnosti poka-
zal pravo podobo začrtanih idej.
Loreta Vlahović
AGRA ZA ZELENO MOBILNOST – ZAPELJITE SE Z AVTOBUSOM NA SEJEM AGRA!
V sodelovanju z Vrtnarstvom Alt iz Pristave pri Ljutomeru in Rad-
gonskim sejmom smo za sejem zasadili Gain ekološki zelenjavni
vrt na površini 60 m2. Na osnovi izbranih vrst in sort zelenjave, ki
jih bo prispevalo Vrtnarstvo Alt, smo strokovnjaki kluba Gaia z
aplikacijo naredivrt.si naredili izris vrta. Ker je ta na sejemskem
prostoru, kjer je namen ponuditi vedno nekaj več, smo vrt posadili
malo drugače, tako bo iz klasične oblike kmečkega vrta nastalo
barvno sonce.
Gain vrt vreden ogledaNa vroč junijski četrtek je sestavljena ekipa zasadila vrt, ustrezno
smo pognojili in zalili. Pri sajenju so nam z željo po učenju poma-
gale tudi: Zora, Lidija in Klara iz Doma starejših občanov iz Raden-
cev, ki skrbijo za njihov vrt. Anka in Tone iz Vrtnarstva Alt sta
budno nadzirala razporeditev in ravnanje z rastlinami, Loreta in
Cenik in urnik povratnega prevoza s sejemskim avtobusom, z vključenovstopnino in malico na sejmu AGRA v sodelovanju Pomurskega sejma inAvtobusnega prometa Murska Sobota
Cena paketa je v EUR z vključenim DDV. Račun obvezno shranite do konca povratka, VELJA KOT DOKAZILO OB POVRATKU. Ob nakupu paketa prejmete kupon za sodelovanje v nagradni igri »AGRAZA ZELENO MOBILNOST ZAPELJITE SE Z AVTOBUSOM NA SEJEM AGRA«. Izpolnjeni kupon oddate na blagajni sejma AGRA v G. Radgoni. Več o nagradni igri na www.apms.si.
Dodatne informacije: Vesna Dajčman, T: 02 5642 118, E: vesna@pomurskisejem.si
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:54 PM Page 15
16 www.klubgaia.si
Ekološko vrtnarjenje
Pikantnazelenjava poletiČeprav Slovenci nismo znani po pikantni hrani, pa je svet tudi k nam prinesel navdušenje nad vrtninami,ki imajo izrazit, pikanten, celo zelo pekoč okus. Nekatereso zanimive tudi zato, ker rastejo hitro in si tudi naterasah pridelamo vitamine, druge so v vrtu tudi koristne,tretje pa prinašajo prav poseben, oster okusštevilnim jedem.
Kapucinke so dokaj velike rastline, večina
sort je plazečih. Kljub temu ne smejo
manjkati na zelenjavnem vrtu. Sadimo jih
na obrobke gredic, saj preganjajo šte-
vilne škodljivce, tako nadzemne, kot so:
uši, koloradski in drugi hrošči, kakor pod-
zemne: nematode in strune. Najboljše so
ob in med krompirjem, ob paradižniku,
papriki, jajčevcu in bučnicah. Gojimo jih
tudi v loncih in koritih ob teh zelenjadni-
cah. Tudi sadjarji jih sadijo ob sadno dre-
vje, saj preganjajo krvave in druge uši, pa
tudi druge škodljivce, ki radi pridejo na
drevesa po deblu. Vsekakor pa jih ne sa-
dimo ob mlado, komaj posajeno drevje.
Jeseni jih ne pulimo, zadelamo jih v tla z
vso listno maso in tako še dodatno za-
smradimo življenjski prostor strunam, ne-
matodam in celo voluharju.
Kapucinke lahko pridelujemo preko sadik,
kar je priporočljivo, saj potem hitreje zac-
vetijo, lahko pa jih sejemo tudi direktno.
Prav tako jih ne sadimo oz. sejemo pre-
zgodaj, saj potrebujejo nekaj toplote,
nekje v začetku maja pa je zanje običajno
že dovolj toplo. Na vrtu se običajno kar
same zasejejo, zato je potrebno nekaj
sadik samo prvo leto. Če je vrt pregnojen,
slabo cvetijo, v pusti zemlji pa so tudi zelo
lep okras.
Čili sodi med paprike, torej med razhud-
nike. Gojimo ga seveda zaradi plodov, ki so
lahko zelo ostrega ali pa blago ostrega
okusa. Ker sodi med razhudnike, moramo
to upoštevati v planiranju kolobarja. Pa-
prike in čiliji imajo veliko težav z virozami
in škodljivci, zato je vsaj dvoletni kolobar
obvezen, če želite te vrtnine pridelovati
dalj časa. Čili pridelujemo na enak način,
kakor papriko. S setvijo pričnemo nekoliko
bolj zgodaj, za pridelavo v rastlinjaku lahko
že v sredini januarja, za pridelavo na pro-
stem pa v sredini februarja. Rastline sprva
rastejo počasi, a to ni značilno za prav vse
sorte. Pri vzgoji sadik je potreben zelo sve-
tel in seveda topel prostor. Zalivanje naj bo
zelo skromno, saj jih preveč mokra zemlja
hitro umori, posebej na začetku rasti. Piki-
ranje je zelo priporočljivo, saj z njim vzgo-
jimo globlji in bolj razvejan koreninski
sistem. Paprike sodijo med najbolj občut-
ljive vrtnine na nizke temperature, čiliji pa
potrebujejo še več toplote. Zato sadik na
prosto nikoli ne presajamo pred 15. ali 20.
majem, v rastlinjak pa mogoče mesec dni
prej. Nega in vse ostalo je enako kakor pri
papriki. Poglavitno poletno opravilo je na-
makanje, saj čili, tako kakor vse plodovke,
potrebuje veliko vode.
Tudi cvetlice so lahkozelenjavaZelo zanimivo je, kako je človek kategori-
ziral rastline v različne skupine. Tipičen pri-
mer so prav kapucinke (Tropaeolum
majus). K nam so prišle kot cvetlice enole-
tnice. Dokler nas ni Jelena de Belder po-
učila, da so užitni njeni cvetovi. Danes
vemo, da so užitne cele: jemo cvetove,
liste, plodove, ki jih vložimo v kis ali sla-
nico. Imajo prijeten, ostro-pikanten okus.
Uporabljamo jih kot začimbo namesto
kaper.
Sladko postane pekočeSorte čilija iz družine Capsicum
anuum se lahko križajo tudi s slad-
kimi paprikami. Vsi, ki si sami pride-
lujete seme, zato teh sort ne
pridelujte v bližini sladke paprike in
sladkih feferonov. Če ne gre dru-
gače, potem potrgajte prve cvetove
ostrih sort in poberite seme s prvih
plodov sladkih.
Recept za vloženekapucinke: 1 kg sladkorja, 1 l belega vinskega
kisa, 200 g soli zavremo in s tem pre-
lijemo plodove kapucink.
Sorta Jalapeno je
nekoliko ostrejši čili
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:54 PM Page 16
Pikantne križniceV tej skupini imamo veliko vrtnin. Mese-
čne redkvice poznamo in ljubimo že
dolgo. Nekoliko manj časa je pri nas po-
znana rukola. Je samo prva med azijskimi
križnicami, ki smo jih spoznali in vzljubili.
Vsem je skupno to, da so to rastline, ki jih
pridelujemo samo zgodaj spomladi in
pozno jeseni. Sejemo jih lahko že precej
zgodaj, v rastlinjake celo januarja in vse do
aprila. Zunaj na prostem pa je marca obi-
čajno že dovolj toplo za njihovo setev. Na
Primorskem so lahko seveda še zgodnejše.
Ponovna setev jeseni je nekje v septem-
bru. Redkvico lahko posejemo, če ni pre-
vroče, že v sredini avgusta, zadnje setve pa
so možne še v začetku oktobra, glede na
zime, ki jih imamo v zadnjih letih, lahko
setev redkvice in azijskih križnic z nekaj
tveganja potegnemo še vse do zadnje
tretjine oktobra na prostem, v rastlinjaku
pa še dalj.
Velika prednost te skupine je to, da hitro,
že mesec dni po setvi pobiramo pridelek,
slabost pa, da tisti, ki jih imamo zelo radi,
poleti ne moremo uživati v njihovem ne-
koliko posebnem, pikantnem okusu, če se
ne sprijaznimo s tem, da so listi polni lu-
knjic. V poletni vročini se redkvica ne ode-
beli, kar zacveti, rukola in njene ostale
azijske sorodnice pa hitro poženejo v cvet.
Lahko pa jih sejemo v lončke v senci in se-
veda lističe uživamo povsem mlade.
Na vrtu ali v rastlinjaku ne gnojimo pose-
bej za njih, saj bi v tem primeru izgubili nji-
hovo pikantnost. Za setev na balkonih in
terasah pa izberemo plitve posode, ku-
pljen substrat pa pomešamo s peskom. Na
gredice jih posejemo v vrste 20 cm nara-
zen, lahko pa jih sejemo kar med vrste so-
late. Zagotovo pa med solato sejemo
mesečno redkvico, saj jo poberemo prej
kakor ta prostor potrebuje solata. Mese-
čna redkvica lahko pomaga tudi pri kalje-
nju korenčka. V tem primeru posejemo
seme korenčka tako kakor ste navajeni.
Nato v isto vrsto na redko posejete še red-
kvico.
Rukola ali rukvicaPod tem imenom se pri nas prodaja seme
dveh rastlinskih vrst. Prva ima gladek listni
rob, morda bolj grobo listno, a širšo listno
17julij 2015
Divja rukola je
pikantnejša od vrtne
Kapucinka je dobra soseda jajčevcem,
paradižnikom in bučam
Azijske listnate rastline so
vir vitaminov in mineralov
površino in zelo hitro raste. Primerna je
predvsem za spomladanske setve in setve
v posode pozimi na okenske police.
Druga, ki ji rečemo tudi divja rukola, naši
botaniki pa vztrajajo, da gre za tankolistni
(zidni) dvoredec, ima nazobčan listni rob,
ožje liste, vendar jo lahko večkrat obrezu-
jemo, predvsem pa je njena prednost ta,
da odlično prezimi. Zato jo v oktobru ali
celo novembru posejte v vsakem rastli-
njaku in jo seveda v njem pustite čez zimo.
Sejete jo lahko kar med vrste zimske so-
late.
Miša Pušenjak
Vse, kar rabijo ta hipPravilen razvoj plodov zagotovimo z dognojevanjem s
specialnim organskim gnojilom bio plantella nutrivit za paradižnik in druge
plodovke. Tako zagotovimo sočne,
zdrave plodove, polne vitaminov
in drugih učinkovin pri čilijih in
ostalih plodovkah. Proti
gosenicam, ušem, tripsom ter
ostalim
mehkokožnim
škodljivcem je
najbolj učinkovita
preventiva v obliki
pripravka bio
plantella thymi, ki
vsebuje ekstrakt
timijana ter brina.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:54 PM Page 17
18
Ekološko vrtnarjenje
www.klubgaia.si
Limonska trava (Cymbopogon sp.) je tropska začimbnica, ki
ima močno aromo po limoni in jo lahko uporabimo za čaj,
omake in juhe ali kot začimbnico v različnih začimbnih me-
šanicah. Najbolj jo cenijo v azijskih jedeh.
Limonska trava je doma v Indiji, vendar bo zelo dobro rasla
tudi v naših vrtovih ali na terasah in balkonih. Zraste, odvisno
od rastnih razmer, do višine 1 metra. Je občutljiva na mraz,
zato na prostem ne bo prezimila.
Limonska trava je trava, ki se močno šopasto razrašča in obli-
kuje aromatične, dolge, svetlo zelene liste, ki rastejo iz rahlo
odebeljenega stebla. Za začimbo v Aziji uporabljajo ta ode-
beljeni del stebla, vendar so zelo aromatični tudi listi. Čaj pa
se kuha predvsem iz listov. Čaj ni samo okusen, je tudi zdra-
vilen, saj limonska trava umirja razdražen želodec in lajša ka-
šelj. Iz limonske trave izdelujejo tudi olje (katerega najdemo
v milih, svečah, šamponih, …). Ta olja imajo velik pomen tudi
v homeopatski medicini.
VzgojaLahko si posejemo seme limonske trave v lončke
že spomladi. Ni enostavna za kalitev. Pred-
vsem potrebuje visoko temperaturo:
25°C-30°C in ravno dovolj vlage. Kali pa
15 do 21 dni. Ko pa kali, je zelo eno-
stavna za vzgojo in izredno dekorati-
vna.
Če si je nismo uspeli vzgojiti iz semena, si kupimo sadiko in
jo posadimo. V literaturi piše, da si jo vzgojimo tudi iz pota-
knjencev. Liste odrežemo in jih damo v kozarec vode. V enem
do dveh tednih bodo is spodnjih delov listov (v vodi) pognale
korenine. Te rastlinice nato presadimo v zelenjavni vrt ali v
lonec na teraso. Zelo je občutljiva na mraz, zato jo na prosto
presadimo sredi maja, ko ni več nevarnosti zmrzali.
Najbolje raste na zelo sončni legiV vrtu ji namenimo veliko prostora, saj bo ob rednem zaliva-
nju zelo bujno rastla. Med rastlinami naj bo okoli 100 cm. Po-
trebuje rahla in prepustna tla. Hvaležna nam bo za gnojenje
s plantella organikom. Če pa si jo presadimo v lonec, kot po-
samezno rastlino ali v kombinaciji z ostalimi cvetlicami ali za-
čimbnicami, jo redno gnojimo in seveda zalivamo. V loncu ne
bo tako velika, ker nima dovolj prostora za razvoj močnega
koreninskega sistema.
Kot vemo, limonska trava odganja mrčes, zato je škodljivci ne
napadejo. Tudi mačke jo imajo rade, tako da bodimo pozorni
na njihovo prisotnost.
Liste začnemo trgati ali rezati, ko rastlina zraste
30 cm. Če želimo uporabiti celo steblo z listi,
ga spodaj odrežemo z ostrim nožem. Pa-
zimo, da posamezna stebla ne poškodu-
jemo. Liste uporabljamo vse poletje
sveže, lahko pa si jih tudi posušimo.
Uporabljamo jo za čaje in kot začimbo
tudi za meso ali ribo. Ker je zelo aroma-
tična, jo je hitro dovolj.
UporabaNajlepše bo limonska trava rasla v zelenjav-
nem vrtu, pa tudi v okrasnem loncu, ki ga čez
zimo postavimo v hladen, svetel prostor. Ima
svež vonj in okus po limoni z navdihom vrtnice (vse-
buje eterično olje citral).
Uporaba: kot sveža, mleta ali suha začimba za čaje, juhe in
kari praške. Dodajamo lahko tudi perutnini, ribam in morskim
sadežem. Služi nam za izdelavo potpurija. Uporabljajo jo tudi
v kozmetični industriji. Dišeče sveče s limonsko travo odga-
njajo mrčes.
Kristina Škrbec
Limonska travaZadnje čase veliko slišimo in beremo o limonski travi in njenih dobrodejnih učinkih.Najdemo jo v čajih, začimbnih mešanicah (npr. kari), svečah, ki odganjajo komarje,šamponih, milih in še kaj bi se našlo. In ne boste verjeli, lahko si jo vzgojimo sami, izsemena ali pa si kupimo sadiko in si jo posadimo v zelenjavni vrt, okrasni vrt ali v okrasnilonec, ki ga postavimo na teraso ali balkon.
Foto
: spl
et
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:54 PM Page 18
Zvestoba se splača, Gaia jopoplača: Nataša Cvelbar, Škocjan
• Ingrid Čotar Padovan, Nova Gorica • Ivanka Matek, Žalec
• Tatjana Firer, Dobrna • Ljudmila Trs, Slovenska Bistrica
• Ivan Lešnik, Maribor • Irena Povhe, Kisovec • Živana
Šetina, Begunje pri Cerknici • Martina Brecelj, Medvode
• Marija Rigler, Ljubljana
Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjimnovincem: Ivanka Sitar, Dobrovo v Brdih
Gaina velika nagradna križanka - nagrada: 10xmajica Plantella in gnojilo Plantella cvet. Rešitev:
Za najlepše cvetenje vaših rož • Jože Ivič, Pristava
• Ivanka Černigoj, Križe • Helena Leban, Tolmin • Ivanka
Breznikar, Domžale • Majda Laznik, Dobovec • Majda
Gorup, Košana • Darinka Sila, Lokev • Blaž Vizlar, Leskovec
pri Krškem • Ivana Kampijut, Bizeljsko • Cvetka Turk,
Dobrna
Gaina nagradna križanka - nagrada: 10x Effectuniverzalni insekticid. Rešitev: Dom brez nadležnega
mrčesa • Jožica Valjavec, Domžale • Janez Lovše, Dvor
• Jerica Krištof, Zg. Polskava • Desa Gerjol, Ljubljana
• Katarina Pakrac, Ljubljana • Vida Gole, Brestanica
• Janez Barle, Domžale • Pavla Žibert, Domžale
• Ana Teršar, Vrhnika • Terezija Peganc, Laško
Klubske strani
19
Gaina predavanjain delavniceV Klubu Gaia smo vam pripravili zanimiva inpoučna predavanja in delavnice. Informacijesprejemamo na brezplačni številki 080 81 22ali po e-pošti: [email protected].
Brezplačen piknik za vasPripelji prijatelja ali znanca in se poteguj za letošnji
jesenski piknik Kluba Gaia. Nagradili bomo 3 srečneže,
ki bodo pripeljali po 3 nove člane.
Ponudba velja do 15. avgusta 2015.
Žrebanje bo 17. avgusta 2015.Srečna nagrajenka, ki je razširila Gainočlanstvo iz prejšnje edicije je Marija Pergar,
Murska Sobota, ki bo prejela izlet vvrednosti 140 EUR.
NOVO
JulijŽALEC, Velika Pirešica, Stara OŠ, 17. julij ob 17. uri, delavnica,Igor Škerbot Sveže in pravočasno pobrani pridelki zelenjave in poletna oskrba v vrtu
AvgustŽALEC, Velika Pirešica, Stara OŠ, 21. avgust ob 17. uri, delavnica,Igor Škerbot Vrt ob zaključku poletja in prehodu v izzive jeseni
SeptemberVRHNIKA, vrt v Bistri, 3. september ob 17. uri, delavnica,Vanes Husić Jesenska dela na vrtuŽALEC, Velika Pirešica, Stara OŠ, 4. september ob 17. uri, delavnica,Iztok Uršič Obiranje sadja
julij 2015
Preobrazba revije GaiaGaia bo s septembrom 2015 doživela preobrazbo.
Objavljali bomo več novih idej, enostavnih in
praktičnih napotkov ter novih vsebin, da bo delo v
vrtu za vas še lažje in veselje do vrtnarjenja še večje.
Kaj vi pogrešate v reviji ?
Sporočite nam na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2,
1360 Vrhnika ali [email protected]. Vse koristne ideje
bomo tudi nagradili.
��� ���
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:54 PM Page 19
Gaina julijska križanka
Klubske strani
20
GESLO (rešitev):
www.klubgaia.si
Med
vse
mi,
ki b
oste
do
30. j
ulija
na
naš n
aslo
v Kl
ub G
aia,
Sin
ja G
oric
a 2,
136
0 Vr
hnik
a, p
osla
li pr
aviln
e re
šitve
, bom
o iz
žreb
ali 1
0 sr
ečne
žev,
ki j
impo
poš
ti po
šljem
o iz
delk
e bl
agov
ne z
nam
ke B
io p
lant
ella
. Im
ena
sreč
neže
v bo
mo
obja
vili
v se
ptem
brsk
i šte
vilk
i rev
ije.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:54 PM Page 20
Klubske strani
21julij 2015
Vabimo vas na tradicionalni piknik članov kluba Gaia v so-
boto, 29. 8. 2015, v kamp Turizem Benetič na robu Vinice, tik
ob reki Kolpi. Pripravili bomo dobrodošlico po belokranjsko
z domačo enolončnico.
Vstopna mesta za avtobusni prevoz: Murska Sobota, Maribor,
Ptuj, Slovenj Gradec,Velenje, Celje, Laško, Krško, Brežice, Novo
mesto, Koper, Nova Gorica, Postojna, Kranj, Ljubljana.
Prihod na prireditveni prostor ob cca 10. uri.
Za doplačilo si bomo ogledali: • rojstno hišo Otona Župan-
čiča v Vinici, • pokrajinski park Lahinja, • pridelavo naravnih
zelišč in domače obrti, • staro mestno jedro Črnomlja s pokuš-
njo belokranjskih vin in še kaj …
Po povratku na prireditveni prostor nas bo pričakal domači
ansambel. Sledi dobro kosilo ob reki Kolpi, ob slabem vre-
menu pa pod streho.
Ob zabavnem ansamblu se bomo zabavali, plesali in peli do
18.30, ko se bomo odpravili proti domu.
Cena z organiziranim prevozom po osebi: 46 eurCena programa z lastnim prevozom: 25 eurCena vključuje: prijavo, avtobusni prevoz (najmanj 35 oseb),
najem prireditvenega prostora, dobrodošlica, topla malica,
kosilo, zabavni ansambel, organizacija in vodstvo.
Cena izleta s avtobusom iz Novega mesta 40 eur.
Rok za prijavo je 21. 8. 2015.
Izpolnjeno prijavnico, s pripisom Gain piknik, pošljite na naslov: Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana.
Za več informacij pokličite telefonsko številko 01/242 00 00 ali 01/242 00 01, lahko tudi zastopnika Stojana Rusa
na 041/458 973, pošljete pa lahko tudi elektronsko pismo na [email protected].
Tradicionalni Gain piknik v ViniciBela krajina, 29. 8. 2015
Prijavnica za tradicionalni Gain piknik, sobota, 29. avgust 2015Ime in priimek prijavljenca:
Naslov (pošta, poštna številka):
Telefon:
Poleg sebe prijavljam še: ____________ odraslih oseb in/ali __________ otrok
Avtobusni prevoz: da ne
Iz kraja:
�
O rodni dom … siromaku si grad … Vesel sem, da mi je tekla zibka v Beli krajini…
(Oton Župančič)
Lani smo se sladkali s
slastno domačo lubenico.
Bela krajina nas že čaka.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:57 PM Page 21
Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri
Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015. Ne velja za izdelke v akciji!
–20
%
Bio plantella vrt1 L
Øt. kosov: ________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
Plantella cvet3 L
Øt. kosov: ________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%"
Glodacid plus mehka vaba500 g
Øt. kosov: ________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
•
"
Neopermin100 g
Øt. kosov: ________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
•
"
Bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje
1 kg
Øt. kosov: ________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
•
"
Plantella cvet1 L
Øt. kosov: ________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
Øt. kosov: ________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri
Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015. Ne velja za izdelke v akciji!
–20
%
Neopermin300 g ali 1 kg
Øt. kosov: ________ Kateri: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
"
Effect univerzalni insekticid –aerosol • 400 ml
Øt. kosov: ________ Kateri: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
"
Ratimor mehka vaba250 g ali 500 gr
Øt. kosov: ________ Kateri: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
Plantella balkonia45 L, 60 L ali 70 L
Øt. kosov: ________ Katera: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!
kartica ugodnosti
SLO
Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo vizbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 15. 7. do 16. 8. 2015.NOVOST:
PLANTELLA CVET • 1 L
Tekoœe gnojilo za vse vrste cvetoœihbalkonskih, sobnih,okenskih in vrtnihrastlin. Z dodanimivitamini, algami inaktivatorji cvetenja.
-20%
" "
BIO PLANTELLA THYMI500 ml
Popolnoma naravnosredstvo na osnovitimijana in brina. Rastline krepi in odganja økodljivce.
BIO PLANTELLA FLORA KENYATOX VERDE • 500 ml
Insekticid v obliki koncentrata in pripravljeneraztopine iz naravnegapiretrina za zatiranje listnihuøi, resokrilcev inrastlinjakovega øœitkarja naokrasnih rastlinah in prostem.
-20%
Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posameznekuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelkapredloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene vglavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezenkuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah.
Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jihuporabite za izbrani izdelek.
Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na praznoœrto. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenegadatuma na kuponœku.
Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia
V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.
•
"
BIO PLANTELLA VRT • 1 L
Naravno organsko gnojilo iz ekstraktamorskih alg, ki rastlineoskrbujejo z vsemiglavnimi hranili vustreznem razmerju, s œimer krepi njen koreninski sistem.
EFFECT UNIVERZALNIINSEKTICID Z RAZPRØILKO500 ml
Insekticid s kontaktnimin podaljøanim delo-vanjem, namenjenzatiranju vseh vrst leteœega inplazeœega mrœesa.
-20%
-20%
" -20%
–20
%
"
Bio plantella vrt1 L ali 3 L
Øt. kosov: ________ Kateri: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
Plantella cvet1 L ali 3 L
Øt. kosov: ________ Kateri: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
Plantella univerzalna vrtna zemlja
50 L
Øt. kosov: ________ Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 7. do 15. 8. 2015.
–20
%
""""
Bio plantella thymi500 ml ""
•
"
Biocid uporabljajtevarno. Pred uporabo vedno preberite etiketoin podatke o proizvodu.
V prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj,
KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, , KZ Braslovœe,
, KZC Cerklje, KGZ Sloga Kranj,
KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:57 PM Page 22
23julij 2015
Preprečimoškodo
V vinogradih zatiramo
ameriškega škržatka, ki je
prenašalec zlate trsne rumenice.
Na ekološki način škropimo s
sredstvom bio plantella
kenyatox verde, ki uniči tudi
plodovo vinsko mušico.
–20
%–2
0 %
Ekološko vrtnarjenje
Varstvo vinske trte, okolju prijazni pripravki
tuje uporabo bakrenih pripravkov, med-
tem ko za oidij žveplene pripravke, ki so v
Sloveniji registrirani za ekološko pridelavo
grozdja. Predvsem je pri uporabi bakra
treba paziti, da se na leto ne prekorači do-
voljenih 6 kg čistega Cu na hektar, saj pre-
velike dodanega bakra povzročajo
manjšo številčnost in aktivnost makro in
mikrofavne v tleh.
Rumene lepljive ploščeV vinogradih veliko škode povzročata pa-
sasti in križasti grozdni sukač, katerih šte-
vilčnost se spremlja in delno zmanjša z
uporabo feromonskih vab. Proti škržat-
kom, ki delajo poškodbe na listih, nekateri
od njih celo prenašajo povzročitelja
trtne rumenice, pa se lahko namešča
rumene lepljive plošče. V zadnjih
letih pa se tudi v vinogradništvu vse
več govori o plodovi vinski mušici,
proti kateri se lahko uporabljajo
vabe, mešanice iz vinskega kisa in
rdečega vina (1:1), v drobno prelu-
knjanih plastenkah, nameščenih na
trtah na vsakih 200 m razdalje. Najbolj pa
je učinkovita preventiva, zato naj vino-
gradnik popazi, da v vinogradu nima na-
gnitega grozdja, tudi po tleh ne, saj prav
vonj po kisu (ciku) privablja omenjene
mušice. Varstvo vinske trte z okolju prijaz-
nimi pripravki je zagotovo zapleteno vsa-
koletno opravilo, ki zahteva veliko znanja,
izkušnje in ažurnost, saj je lahko vsaka na-
paka usodna za rast in rodnost vinske trte.
prof. dr. Denis Rusjan
Biotehniška fakulteta
Univerze v Ljubljani
–20
%
Zaradi vse večjega ozaveščanja kmetijcev in tudi potrošnikov o vplivu uporabefitofarmacevtskih sredstev (FFS) na okolje in zdravje človeka, se marsikateri vinogradnikpreusmerja k uporabi okolju prijaznih pripravkov pri varstvu vinske trte. Tovrstne prakse,predvsem prepoved uporabe topnih mineralnih gnojil, herbicidov in sintetičnih FFS sotemelj ekološke in biodinamične pridelave grozdja in vina.
Baker proti peronospori vinske trte.
Gniloba, ki privablja plodovo vinsko
mušico.
Pripravki, ki so dovoljeni v ekološki pride-
lavi, so baker (Cu), kisla glina, žveplo (S),
kalijev hidrogenkarbonat, kremenčeva ki-
slina, olje oljne ogrščice, alge in biotični
pripravki, med katere lahko prištejemo še
bakterijo Bacillus thuringiensis, ki jo upo-
rabljamo kot biološki pesticid. Okolju pri-
jazni FFS pogosto ne učinkujejo
neposredno na bolezni in škodljivce,
ampak posredno preko izboljšanja kondi-
cije ali povečanja tolerantnosti trte ali pa
s tvorbo celičnih pregrad, ki preprečujejo
okužbe. Tovrstni pripravki pogosto vsebu-
jejo snovi, ki delujejo v rastlini kot si-
gnalne snovi, ki pospešujejo tvorbo
fitoaleksinov ter PR proteinov, ki v rastlini
delujejo antimikrobno, pa tudi številne
minerale, ki vplivajo na odebelitev celi-
čnih sten povrhnjice lista. Med najbolj
uporabljenimi pripravki za krepitev rastlin
in povečanje rodovitnosti tal se koristijo
pripravki z oznakami 500, 501, 502, 503,
504, 505, 506, 507 in 508. Najbolj znan pri-
pravek kot naravni pesticid proti pršicam
in ušem, pa tudi polžem in nekaterim dru-
gim škodljivim žuželkam na trti so pre-
vrelke iz kopriv, vratiča in pripravek iz
pelinovih listov. Ekstrakt koprive se pri-
pravi tako, da se 1 kg svežih kopriv na-
maka v 10 litrov vode, po vretju se
pridobljeno tekočino razredči v vodi v raz-
merju 1:10, tako je ta pripravljena za škro-
pljenje kot tudi gnojenje vinske trte. Za
pripravo prevrelke iz vratiča ali pelina pa
se okrog 500 g svežih rastlinskih delov na-
maka v 10 litrov vode do konca penjenja,
pridobljeno prevrelko pa se nato pred
škropljenjem razredči v vodi v razmerju
1:3. Proti peronospori vinske trte se sve-
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:57 PM Page 23
24 www.klubgaia.si
Poletna oskrba in rez jagodičevjaVečina jagodičastih sadnih rastlin zori zgodaj spomladi aliv začetku poletja. Nekaj izjem, kot so: aronija, goji jagode,dvakrat rodne maline ali večkrat rodne jagode zorijo vpoletnem in jesenskem času, vse do prvih jesenskih pozeb.Zaradi zgodnjega obdobja dozorevanja jagodičja večinodel v nasadih opravimo v prvi polovici leta. To pa nepomeni, da lahko na rastline v preostanku leta pozabimo.
V zimsko-spomladanskem delu leta pri ve-
čini rastlin opravimo vzgojno (pri mladih
rastlinah) ali gojitveno rez (pri odraslih
rastlinah), pletev in gnojenje rastlin. V poz-
nejšem obdobju se vse do obiranja posve-
timo spremljanju bolezni in škodljivcev ter
ustreznemu varstvu na ekološki, integri-
ran ali konvencionalen način. V pozno po-
letnem času je pri večini jagodičastih
rastlin zelo močna rast poganjkov iz tal in
poganjkov na rodnih vejah. Sočasno se v
rastlinah že začenjajo razvijati rodni brsti
za drugo leto. Zaradi tako pomembnih
sprememb rastlina v tem obdobju potre-
kateremu sledi sušenje poganjka. Hranila
iz korenin bodo na voljo letošnjim mladim
poganjkom, ki običajno bujno izraščajo od
vsepovsod in so živo zelene barve. To je
čas, da stare poganjke odrežemo do tal,
buje zelo veliko hranil, vode in ustreznega
varstva.
Poletje je čas za sajenjejagodPo obiranju jagod v prvi rodnosti nasad
redno zalivamo, da se rastline ne izsušijo.
V toplem poletju so za jagode najbolj ne-
varni: pršice, resarji in pepelasta plesen.
Rastline pred temi škodljivimi dejavniki
ustrezno ubranimo s sredstvi na osnovi
žvepla, lahko pa uporabimo tudi druge
kemične pripravke. Rez listov izvedemo le,
če so rastline napadene od prej naštetih
bolezni ali škodljivcev. V domačem vrtu se
pogosto zgodi, da so jagode v jesenskem
času močno pegaste, zato jih je treba
ustrezno zaščititi.
Če imamo v vrtu jagode na isti gredici že
več let, je poleti pravi čas za zasaditev
nove gredice. V začetku avgusta tla preko-
pljemo in prekrijemo s folijo. V sadilna
mesta sredi avgusta posadimo poganjke
iz živic. Prednost dajemo že dobro ukore-
ninjenim rastlinicam, kljub temu da se
dobro razvijejo tudi rastline, ki imajo
komaj nakazane koreninske zasnove. Po
sajenju moramo gredico temeljito zalivati,
dokler se rastline dovolj dobro ne ukore-
ninijo.
Poletna rez malin Po obiranju zadnjih plodov enkrat rodnih
malin so listi na rodnih poganjkih obi-
čajno rumenkaste barve. Začel se je pro-
ces prehajanja hranil v koreninski sistem,
Ekološko vrtnarjenje
Izraščanje zalistnikov na letošnjih
poganjkih robide
Zalistnike prikrajšamo na dva to tri
brste
V grmih rdečega ribeza poganjki bujno
izraščajo (zgoraj). Odstranjevanje
odvečnih poganjkov izvajamo do
jeseni (spodaj)
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:58 PM Page 24
Redčenje aronijeGrmi aronije v dobrih rastnih razmerah v
poletnem času nujno potrebujejo redče-
nje preštevilnih poganjkov. Redčenje izva-
jamo z izrezovanje poganjkov do tal.
Darinka Koron
25julij 2015
Obnovimo jagodičevje Po obiranju in rezi jagodičevja v poletnih
mesecih poskrbimo za vitalnost rastline z
uporabo vitaminskega in aminokislinskega kompleksa bio plantella vita.
Tako zmanjšamo šok rastline po rezi in večamo njeno
odpornost na sušni stres. Poleti deževne nevihte močno
ohladijo ozračje in naredijo dobre pogoje za razvoj
bolezni. Pomembno je, da jih po vsakem dežju in po rezi
rastline, ko so posebno občutljive, poškropimo z
naravnim pripravkom iz njivske preslice bio plantella
natur-fr za manjše nasade s pršilko 500 ml, za večje pa
uporabimo pripravek iz koncentrata, 50 ml, kjer
zmešamo 10 ml z 10 l vode.
odrezan les pa odnesemo iz nasada in za-
radi varovanja pred boleznimi tudi se-
žgemo. Sočasno z rezjo starih poganjkov
lahko v malinovem nasadu opravimo red-
čenje odvečnih poganjkov. Med posamez-
nimi poganjki naj bi bilo namreč od 8 do
12 cm razdalje. V malinah, tako kot pri dru-
gih rastlinah, je to obdobje okužb s sušico
in rjo ter napadov škodljivcev (uši, pršice),
zato moramo napadene rastline ustrezni
varovati. Pri dvakrat rodnih malinah, ki zo-
rijo od julija do pozeb, v tem obdobju iz-
vajamo redčenje pregostih poganjkov,
varstvo in zalivanje.
Krajšanje robidV primerjavi z večino jagodičastih rastlin
začnejo robide zoreti zelo pozno. Za brez-
trnate robide vseh sort velja, da so izredno
rodne in da rodni potencial presega spo-
sobnosti koreninskega sistema, da bi pre-
hranil ves potencialni pridelek. Prav zato
je treba rastlini pomagati.
Da bi ostalo več hranil za plodove, je po-
trebno ves odvečen les odstraniti. V polet-
nem času namreč iz listnih brstov novih
talnih poganjkov močno izraščajo zalist-
niki (stranski poganjki), ki v nekaj tednih
zrastejo več kot meter. Tako dolgi poganjki
so moteči za pridelovalca, senčijo plodove
in jemljejo hrano poganjkom, odbranim
za prihodnje rodno leto. Poganjke prikraj-
šamo na dva do pet brstov.
Redčenje talnih poganjkov Po obiranju je običajno najmanj dela z ri-
bezi in kosmuljami. V glavnem izvajamo
redno oskrbo pred boleznimi in škodljivci
ter skrbimo za to, da nasade oz. grme, ki
niso sajeni na zastirko (agrotekstil) ne pre-
rastejo pleveli. Običajno plevele zatremo
s herbicidi, košnjo, plitvim okopavanjem
… Glede na gojitveno obliko ribeza izva-
jamo redčenje poganjkov. V grmovnati
obliki manj, pri drevesasti obliki ali gojenju
ob žici pa več. Pri poganjkih npr. rdečega
ribeza ob opori izvajamo prikrajševanje
pokončno rastočih poganjkov ob glav-
nem poganjku. S tem ‘osvobodimo’ vrh in
omogočimo rast visokega vretenastega
grma.
Ameriške borovnicezalivamoNajpogostejša napaka, ki jo pridelovalci
ameriških borovnic v domačem vrtu ali v
posodah naredijo v poletnem času, je
neustrezno zalivanje. Rastišče ameriških
borovnic (in brusnic) je lahko z veliko šote
ali druge organske snovi. Taka tla imajo
veliko sposobnost vezanja vlage, vendar
se ob visokih temperaturah tako močno
izsušijo, da jih je skoraj nemogoče pono-
vno navlažiti. Šota se tako izsuši, da po-
bere vlago celo iz drobnih, vlaknastih
korenin ameriške borovnice. Ob visokih
temperaturah pa je možen propad rastline
tudi zaradi drugih razlogov. Nekateri pri-
delovalci z zalivanjem pretiravajo. Ker so
zaradi previsokih temperatur listne reže
zaprte, rastlina vode ne sprejema preko
korenin in te zaradi preobilice vlage od-
mrejo. Zmernost in pravi občutek sta pri
tem najbolj potrebna. Pri borovnicah v
tem obdobju, razen redčenja talnih po-
ganjkov, ne izvajamo rezi. Izjema so le pre-
obložene rodne vejice brez listov, katerim
moramo nujno odstraniti vsaj del plodov,
da s tem ohranimo rodno vejo.
Rez goji jagodGoji jagoda je izredno bujno rastoča rast-
lina, ki s talnimi poganjki in dolgimi stran-
skimi poganjki povsem prekrije rastni
prostor. Zaradi prevelikega prirasta je pri
goji jagodah v poletnem času nujno po-
trebna zelena rez in redčenje preštevilnih
poganjkov, kar daje rastlini zračnost, ki je
za dober pridelek nujno potrebna.
Na dobrih tleh pri ameriških
borovnicah talni poganjki bujno
izraščajo (zgoraj). Odstranjevanje
poganjkov izvajamo v vseh obdobjih
intenzivne rasti (spodaj).
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:58 PM Page 25
druge načine zadrževanja na prostem. V
svoji okolici bolj ali manj nezavedno za-
znavamo razne vonjave, nekatere rast-
line pa imajo vonj tako izrazit, da v nas
prebudijo posebno zanimanje in asocia-
cije. Večina sredozemskih rastlin bo v ce-
linskem podnebju v drugih delih leta
potrebovala posebno nego: gojenje v
loncih in zavarovan prostor za prezimo-
vanje. Če hočemo uživati v vonjavah pra-
vega poletja, so te rastline za poletno
vzdušje naših sončnih teras in
balkonov preprosto ne-
pogrešljive. Nekateri
ljubitelji celo tve-
gajo in na primer
rožmarin posa-
dijo kar na vrt.
Kakšno zimo
preživi, spet
drugo ne, a če
našteta dejstva
vzamemo v zakup,
lahko v vonju sredozem-
skih rastlin uživamo tudi v ob-
jemu domačega vrta.
Drugi poleti dišeči grmiNekateri rastlinski vonji so močni in
drzni, drugi pa so bolj nežni in ostajajo
skriti, dokler se jim ne približamo. Samo
Ekološko vrtnarjenje
Dišečipoletnigrmi
26 www.klubgaia.si
V polnosti lahkodoživimo le tisti vrt, kivsaj malo diši. S poletjemavtomatično povezujemo:vonj sadja, morja, sivke,agrumov, rožmarina,borovcev in zelišč, todakako in s katerimirastlinami lahko v svoj vrtvnesemo več vonjav?
Sredozemske rastlinePoletje je čas, ko naše misli pogosto
uhajajo proti morju ali pa se od-
pravimo na dopust, kjer je ve-
liko časa za sprehode in
Vonj zelišč in vrtnic ob terasi članice
Marije Trošt.
tako se lahko potopimo v njihov vonj. Iz-
brane sorte vrtnic z nežnimi sladkobnimi
vonji cvetijo tudi čez poletje, a atraktiv-
nih dišečih grmovnic je od konca junija
vse manj. Če v svoj vrt ne želite vnašati
prej omenjenih sredozemskih lepotic,
vam bodo morda všeč drugi dišeči grmi.
V nadaljevanju bomo podrobneje opisali
le enega izmed njih, nekaj koristnih po-
datkov preostalih po našem izboru pa
najdete v tabeli.
Nepravi jasminNepravi jasmin (Philadelphus x virginalis)
je večji listopaden grm, ki ga posadimo v
vrt. Zacveti že v začetku poletja in močno
diši po jasminu. Odporen je na razne bo-
lezni, za gojenje tudi ni posebno zahte-
ven, zato ga veliko sadimo v mestnem in
tudi podeželskem okolju. Določimo mu
sončno mesto, saj bo imel v senci le malo
cvetov in neurejeno rast. Rez vsaki dve
leti opravimo po cvetenju, in sicer izrezu-
jemo cele stare veje in tako grmu pre-
svetlimo krošnjo. Če si želimo res bujno
vsakoletno cvetenje, vso rastlino po
cvetenju porežemo na tretjino njene vi-
šine. Beli cvetovi so veliki dobra dva cen-
timetra in združeni v skupine, sicer pa se
grm zelo dobro obnese kot prosto ra-
stoča živa meja, sajen v skupine in tudi
posamezno. Rado se zgodi, da ga napa-
dejo uši, zato je v tem primeru priporoč-
ljivo škropljenje z bio plantella aktiv-r.
Nepravi jasmin – zgodaj cvetoče vrste
in sorte (na primer: P. coronarius)
zacvetijo že konec maja, pozno
cvetoče (P. ‘Lemoinei’, P. ‘Schneesturm’,
P. ‘Virginal’ = P. x virginalis) pa tudi še
v juliju.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:58 PM Page 26
Ime rastline Poletni vonj Gojenje Zanimivosti
Ra
stlin
e iz
to
ple
jših
kra
jev
in S
red
oze
mlja
Sivka - Lavandula sp.spominja na počitnice
(cela rastlina)lahko sadimo v vrt sorta 'Edelweis' cveti belo
Rožmarin -
Rosmarinus officinalis
za več energije, zbranost
(listi)posodovka uporaben v kuhinji
Mirta - Myrtus communis skrivnosten (listi in cvetovi) posodovka užitni plodovi
Datura, okrasni kristavec,
angelska trobenta -
Brugmansia sp.
po vaniliji (cvetovi) posodovka
barva cvetov: bela (Brugmansia
x candida), rumena (B. aurea),
rožnata (B. suaveolens)
Limonovec - Cytrus sp. osvežujoč (cvetovi, plod) posodovka užitni plodovi
Zvezdasti jasmin -
Trachelospermum
jasminoides
zelo močno po jasminu
(cvet)posodovka
lepo se ujame z vonjem vseh
citrusov
Dru
ge
diš
eče
grm
ov
nic
e
Nepravi jasmin -
Philadelphus x virginalispo jasminu (cvetovi)
samostojno ali
v skupinahrazne sorte
Metuljnik - Buddleja davidii po medu (socvetja) ekološki vrt v vrt privablja metulje
Trilistni limonovec -
Poncirus trofoliataosvežujoč (plod)
za neprehodne žive
meje ali samostojno
močni trni, poleti že dozorevajo
mali neužitni plodovi z vonjem
po limoni
dotaknemo, morda v roki pomečkamo
kak list in jih povohamo. Ni boljše proti-
stresne terapije, kajne?
Dišeče grmovnice lahko kombiniramo z
zelišči in drugimi poleti cvetočimi rastli-
nami, ki sicer ne oddajajo posebnega
vonja. Vse rastline sredozemskega zna-
čaja se zelo lepo ujamejo: s tamarisko
(Tamarix ramosissima), rumenolistnim
(Cotinus coggygria ‘Golden Spirit’) ali
rdečelistnim rujem (C. coggygria ‘Royal
Purple’). Čeprav te grmovnice ne dišijo,
bodo na pogled zanimive prav vse do je-
seni. Za nekoliko manj sredozemski videz
priporočamo kombiniranje z lespedezo
(Lespedeza thunbergii), ki zacveti konec
poletja. Vse omenjene dišeče rastline po-
letja nam bodo zelo hvaležne, če jih ob
vremenskih neprilikah ali drugih stresnih
situacijah (presajanje, suša, menjava le-
tnih časov) večkrat poškropimo z bio
plantella super-f. Tako bomo zanje dobro
poskrbeli in zato še dolgo brezskrbno
uživali v lepoti njihovih poletnih vonjav.
Kristina Ravnjak
Oglejte si še značilnosti ostalih dišečih
rastlin v tabeli.
Uresničimo sanje o dišečemvrtuCvetoč in dišeč vrt privablja metulje in
čebele, ki v vrt prinašajo več življenja. Di-
šeče rastline še posebej radi sadimo ob
terasi oziroma tam, kjer se največ zadržu-
jemo. Izbiramo zavetne lege, kjer se vonj
lahko dovolj skoncentrira, da ga za-
znamo. Če imamo dišeče rastline na do-
segu roke, se jih lahko kdaj pa kdaj tudi
27
Sivka ob vrtni hiški članice Morene Kocjančič.
Vam je ljubši vonj vrtnice ali kovačnika? Če ju zasadimo
skupaj, dobimo posebno mešanico poletnih vonjav.
julij 2015
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:58 PM Page 27
28 www.klubgaia.si
Gaia na obisku
Mala terasa, spodaj Ljubljana
Napotili sva se v
Merkurjev vrtni
center, kjer sva
izbrali rastline za
zasaditev. Po načrtu
ogrodje ob robu
terase tvorijo trajne,
manjše grmovnice,
notranji del, kjer je
lažja menjava rastlin
kar s terase, pa je
namenjen
uporabnim
rastlinam in
dišavnicam. Za
nujne primere pri
manjših odrgninah
ali opeklinah bo
imela na vrtu mačji
rep ali medicus,
katerega listi imajo
zdravilni sok.
V načrt sva vključili tudi drevo iz časa
dinozavrov Ginko biloba, sorte ‘Mariken’
na deblu , ki raste počasi in ostane ves
čas majhno. Tanja je izbrala sadiko, ki
ima obliko srčka, zato ga je
poimenovala Zaljubljeni ginko.
Najprej smo z mrežo zakrili odtočne cevi in korito prekrili
s flisom. Za drenažo smo nasuli nekaj centimetrov
glinopora in tudi tega enako pokrili, da ostane zračno.
Stranice smo obložili z volnenim filcem, ki bo preprečil
izsuševanje robov grede. Sadili smo v plantella
univerzalno vrtno zemljo, kateri smo dodali plantella
organik. Izdelke za rast in oskrbo je sponzoriralo
podjetje Unichem. Korito je dolgo preko 6 metrov in
široko 75 cm. Nahaja se na odprti južni strani s
pogledom na Ljubljanski grad. Lega je izpostavljena, a je
korito dovolj globoko tudi za rast manjših grmičkov.
Tanja Žagar je prejela ob 33. rojstnem dnevu od Kluba Gaia prav posebno darilo. Strokovnjaki KlubaGaia smo visoko nad Ljubljano svetovali, zasadili ter ozelenili teraso njenega stanovanja. Tanjinonavdušenje nad vrtnarjenjem je prišlo spontano ob srečanju strastnih vrtnarskih navdušencev vRabcu, naših Gaianov. Klub Gaia in Unichem sta se odzvala in stopila v akcijo.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:58 PM Page 28
Zasajena greda je bogata z dišavnicami, plodovkami in
cvetlicami v ognjenih barvah. Za polepšanje sten ob robovih
gredice bodo poskrbeli goli jasmin in kovačnik. Dišeče mete,
citronska verbena, citronski timijan, origano, bazilika, olivna
zel, rožmarin in žajbelj bodo vselej pri roki za kuhanje in
napitke, čeprav visoko nad tlemi.
29
Če želite, da se naši strokovnjaki o vašem
vrtu in rastlinah pogovorijo tudi z vami,
nas pokličite na brezplačno številko
Enkrat na mesec se z nami na obisk k članom odpravi tudi nacionalna
televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem
programu RTV SLO, oddaje Na vrtu. Najbolj poučne in zanimive
primere vrtov naših članov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na
vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na spletni strani.
BREZPLAŒNI NASVETI NA
Že pred sajenjem smo zemljo zalili, potem pa še temeljito po
sajenju. Tudi rastline smo pred sajenjem namakali, kar je nujno pri
poletnem sajenju. Za okrepitev smo posajene rastline zalili tudi z
vitaminskim kompleksom bio plantella vita. Skladno skici smo
najprej posadili oddaljene trajne rastline, potem pa je Tanja
sama posadila dišavnice in zelenjavo, ki bo bliže terasi, na
dosegu rok. Da preprečimo izhlapevanje vode in polepšamo
gredico smo prostor med rastlinami zastrli z vulkanskim
peskom – lapillo, ki je lahek in praktičen za uporabo.
Tanjo sem poučila o oskrbi rastlin in uporabi izdelkov
bio plantella: enkrat tedensko bo z bio plantella vrtom
gnojila papriko, andsko jagodo, čili in paradižnik,
občasno pa tudi ostale rastline. Zalivanje bo odvisno od
vremenskih razmer, vsekakor 2-3x tedensko.
Po končanem delu sva nazdravili ob rojstnem dnevu in
skupnem sodelovanju z osvežujočim napitkom iz vode,
verbene in mete. Za dodatno življenjsko moč bo sedaj na vrtu
imela pravo domačo lekarno in vir energije. Tanja se že veseli, da
bo zelene prijateljice lahko dotikala in uživala v njihovem vonju,
zaužila bo češnjev paradižnik, gozdne jagode ali cvet kapucinke
in pripravljala osvežilne napitke. V spodbudo za rast bo zelenim
prijateljicam tudi zapela kakšno svojo pesem. Akcijo sajenja si
lahko ogledate v oddajah Na vrtu v juliju in septembra
v Dobro jutro.
Loreta Vlahović
julij 2015
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:58 PM Page 29
Oblikovanje vrta
30 www.klubgaia.si
LepoteProvansePričakovanje vsakegapotnika v Provanso konecjunija so cvetoča polja sivkein sončnic. A narava stvarikroji po svoje in včasih nipričakovanega zaradineustreznega vremena. Mismo na potovanju imelisrečo, da je vse bilo vpolnem cvetenju.posadijo, da se ukoreninijo. Pozimi in zgo-
daj spomladi ukoreninjene potaknjence
posadijo na stalna mesta in jih povaljajo,
da se dobro primejo prsti. V začetni fazi
rasti je zelo pomembno, da imajo mlade
rastline dovolj vlage v tleh.
Najboljše je opraviti žetev cvetov, ko je od-
prtih okrog 70 % cvetov sivke. Proizvodnja
se je zelo modernizirala, zato obiranje ali
žetev v poletnem času opravljajo strojno
tako, da sivko balirajo v velike okrogle
bale. Celotne bale polagajo v kotle z vodo,
ki jih segrevajo. Rastlinska olja se skupaj z
vodo izločajo v obliki pare. Po ohladitvi
olja ostanejo na vrhu v obliki tenkega sloja
in se ločijo od vode. Iz 1 ha površine lavan-
dina pridobijo cca 100 l esencialnega olja.
Življenjska doba rastlin je do 10 let.
SončniceDruga rastlina, ki daje poseben čar pokra-
jini, so prostrana polja sončnic. Večinoma
gojijo nižje sorte s črnimi semeni za prido-
bivanje olja, vendar se lahko uporabljajo
tudi za barvila. Sončnice na provansalskih
poljih zacvetijo že na višini pod 1 m.
Sončnice so v Evropo prinešene iz Ame-
rike leta 1500. Tehnično je cvet sončnice
sestavljen iz 1000 do 3000 mini cvetov in
daje tudi toliko semen. Cvet sončnice se
vedno obrača proti soncu, kar imenujemo
heliotropizem in je izrazito opazno, če se
Tipična pokrajina s polji sončnic
Ulične svetilke krasijo sezonske zasaditve
SivkaŽe naravno očarljivo pokrajino konec ju-
nija še polepšajo in odišavijo ogromna
polja sivke, ki se izmenjujejo s polji žit. Za-
radi odličnih pogojev za rast in cvetenje je
sivka v tem področju vodilna rastlina za
proizvodnjo v predelovalne namene. Iz
nje delajo olje, ki se uporablja predvsem v
kozmetični industriji za: parfume,mila, di-
šave in kreme. Seveda je nepogrešljiva za
odganjanje mrčesa, kot dodatek začim-
bam, za čaje in med.
Preko 50000 hektarjev lavandinih polj je v
lasti 2000 posameznikov ali družin. V Pro-
vansi gojijo tri sorte sivke. V manjšem ob-
segu gojijo navadno sivko Lavandula
angustifolia, ki je zelo aromatična, raste
pokončno in tvori manjše cvetne klase. Na
suhih pobočjih najdemo tudi portugalsko
sivko Lavandula latifolia Aspic, ki se od na-
vadne sivke razlikuje po večjih listih in ima
več klasov na eni veji. Močno diši po kafri
in je uporabna predvsem v medicini in
aromaterapiji. Najbolj razširjen je križanec
z intenzivno modro- vijoličastimi cvetovi
lavandina (Lavandula intermedia var ‘Pro-
vence’). Rastlina je zelo bujne kroglaste
rasti, obilno cveti in tvori velike cvetne
klase, zato na hektar posadijo skoraj polo-
vico manj sadik kot navadne sivke. Sivko
razmnožujejo z lesnimi potaknjenci, veli-
kimi 10 do 12 cm, ki jih režejo pred začet-
kom nove rasti februarja ali marca in
peljemo mimo istega polja večkrat v istem
dnevu. Z barvo in vonjem odlično priva-
bljajo čebele, zato so zelo koristna rastlina
v vsakem vrtu.
Trta in sadjeProvansa je poznana tudi kot vinorodna
pokrajina. Vsak vinogradnik z izborom in
kombinacijo med 11 sortami grozdja
proizvaja svojo vrsto vina, vendar za bla-
govno znamko zaščitenih vin mora biti
grozdje iz natančno določenega območja.
Vinska trta raste samostojno kot mini dre-
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:58 PM Page 30
V tem času so tako sončnice kot sivka najlepše, pravi
ljubitelji pa zagotovo ne morejo mimo čudovitih cvetov brez fotografskega
aparata v rokah. Če sami njihove lepote še niste ovekovečili, vam ponujamo
dodatno spodbudo, da to storite čim prej. Izbrali bomo tiste fotografije, kjer bo
vidno, da so posajene v domačem vrtu ali koritu in so lep okras ali hrana
čebelam. Fotografije pošljite na naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika
ali na e-naslov: [email protected] do 3. 8. 2015. Tri najlepše bomo nagradili z
membranskim gnojilom plantella formula 365 za okrasne rastline.
vesce, kar omogoča enostavno oskrbo v
dosegu rok in strojev. Polja vinogradov so
dobesedno obložena s kamni, kar je nara-
vna zaščita pred izhlapevanjem vode. Pa-
davin je na tem področju malo, a zaradi
naravnih danosti prsti in kamnin rastline
ne trpijo suše. V območju Aix de Provance
je 300 privatnih vinogradov , ki na površini
300.000 ha proizvedejo okrog 60 % rdečih
vin, 35 roze in le 5 % belih vin.
Ob poti smo lahko občudovali tudi nasade
jabolk, pri katerih je zanimivo, da imajo
upognjene vrhove. Ko so drevesa dosegla
uporabno višino, so na ta način umirili rast
in rastlino usmerili v večjo rodnost.
Posebna popestritev je živalski svet pokra-
jine Camargue v dolini reke Rhone. Zaradi
prostranih močvirnatih površin je ob-
močje bogato z raznovrstnimi ptiči, med
katerimi so tudi plamenci ali flamingo.
Prosto v naravi se pasejo temno rjava go-
veda in prekrasni beli konji.
Tako romantičnoIn za konec zanimivost glede cvetja. Vrtovi
so zelo naravni, enostavni, od dreves so
najbolj opazna: prava cipresa, oljka in gra-
natno jabolko. Sezonskega cvetja v poso-
dah in koritih ob hišah in na balkonih je
bore malo. Zato pa so s pisanimi zasadit-
vami okrašene: ulične svetilke, mostovi,
javni objekti in lokali. Večina zasaditev je z
raznobarvnimi drobnocvetnimi rastli-
nami, kot pikica na i pa se največkrat nad
vsemi bohoti rožnata gavra.
Vonj Provanse bo z nami še dolgo, tudi za-
hvaljujoč provansalskim začimbam, kate-
rih mešanica je nepogrešljiva sestavina
skoraj vseh njihovih jedi. Če želite doživeti
prave lepote Provanse, je najboljši čas za
obisk konec junija in julij.
Loreta Vlahović
RECEPT: Ratatuj v pečici (ratatuille)Tipična okusna in pisana provansal-
ska jed iz poletne zelenjave, ki se
največkrat pripravlja v ponvi, kjer
vsako sestavino posebej pope-
čemo, na koncu zmešamo in kra-
tek čas kuhamo. Predstavljam
različico priprave v pečici. Čas pri-
prave 1ura 20 minut
Sestavine:
• 3 veliki paradižniki • 3 bučke
• 2 jajčevca • 2 papriki • 2 srednje
veliki čebuli • 4 – 6 strokov česna •
olivno olje • sol • poper • šopek sveže bazilike
Priprava: Operite zelenjavo in narežite na kolesca približno enake velikosti. Jaj-
čevce položite v cedilo in posolite ter počakajte 20 minut, da se odcedijo. Zele-
njavo izmenično zložite v namaščen pekač, dodajte olje posolite in poprajte.
Pecite 40 minut v vnaprej ogreti pečici na 210 °C. Pečeni ratatui prelijte z meša-
nico olivnega olja, žličke sladkorja in nasekljanim listom bazilike. Serviramo toplo
ali hladno.
julij 2015 31
Tako cveti Lavandin
Domače sončnice in sivke
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:59 PM Page 31
Ker hitro rastejo, neporaščeno površino zaščitijo pred
vremenskimi vplivi. Ko jih pokosimo, pa prst obogatijo
s hranili. Nekatere s svojimi globokimi koreninami rahl-
jajo tla, druge izločajo snovi, ki odganjajo talne
ogorčice, tretje bogatijo tla z dušikom. Večina je tudi
medovitih.
Najpogostejše rastline za zelenognojenjeRastline za zeleno gnojenje morajo rasti na vsakih tleh,
saj jih pogosto sejemo na površinah, kjer so tla revna in utrujena. Facelija
v cvetenju polepša vrt in privablja čebele, izločki njenih korenin pa od-
ganjajo talne ogorčice. Ajda za seboj pusti čisto gredico in je odlična čebelja paša. Oljna redkev z gostimi in globokimi kore-
ninami rahlja in zrači tla ter preprečuje razvoj talnih ogorčic, prav tako bela gorjušica. Tla bogatita z dušikom neprezimna
perzijska detelja in prezimna inkarnatka. Lucerna uspeva tudi na sušnih področjih in z velikim pridelkom zelene mase iz-
boljšuje rodovitnost tal. Mešanica za zeleno gnojenje Biovrt vsebuje seme rastlin v različnih kombinacjah ter predstavlja kom-
pletno zeleno gnojilo.
Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana, www.kalia.si
Zelenjavni vrt
Naravno gnojenje v domačem vrtuDehteča facelija, inkarnatka živahnih barv in rožnato-belo cvetoča ajda na prvi pogledmorda ne sodijo na domači zelenjavni vrtiček. Pa vendar je dobro, da jih v vrtu sejemovsako leto, saj so med drugim koristne tudi kot zeleno gnojilo.
32 www.klubgaia.si
Fotografije z vrta
Dragi člani, fotografije nam do konca septembra 2015 pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti [email protected] (pri tem pazite na
primerno kakovost fotografij za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke in mobi številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno
podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in plodov.
V letu 2015 imate možnost sodelovati s svojimi vrtnarskimi fotografijami v 10 rubrikah:
1 NAJ okrasna zasaditev,
2 NAJ kombinacija z vrtninami,
zelišči in cvetjem,
3 NAJ balkonska zasaditev,
4 NAJ rodno drevo ali grm,
5 NAJ atraktivna zelenica,
6 NAJ bogastvo pridelkov z vrta,
7 NAJ otroška pomoč v vrtu,
8 NAJ delovna družina v vrtu,
9 NAJlepši cvet,
10 NAJ nenavaden plod.
Sodelujte v natečaju: Naj naj dosežek naših članov – vemo, da pridno vrtnarite, zatovam dobra letina zagotovo ne uide. Predlagamo, da s seboj v vrt vzamete tudi svojfotoaparat in posnamete nekaj privlačnih ali zanimivih slik.
Marija Perko
in vnuk Lucas, RakekIrena Vrbnik, Trbovlje
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:59 PM Page 32
Hišnik Slavko Lončar je naredil ogrodje
»hotela za žuželke«, učenci pa so prinesli
material iz narave: storže, trstike, votle pa-
lice, slamo za privabljanje koristnih žuželk...
Poleg vrta smo uredili sadovnjak. Učenci iz-
birnega predmeta Sodobno kmetijstvo so
predlansko jesen zasadili: jablane, češnje,
hruško; vrhniški župan g. Jaklin pa je sim-
bolično zasadil jablano - beličnik. Za sadov-
njak skrbimo na ekološki način. Jeseni smo
drevesa pognojili s kompostom, njihova
debla premazali z apnom in jih tako pripra-
vili na zimo. Že četrto leto smo vključeni v
projekt Šolski ekovrtovi pod okriljem Inšti-
tuta za trajnostni razvoj. Ta nam nudi pred-
vsem izobraževanje mentorjev in
strokovno podporo pri načrtovanju vrta,
enako kot strokovnjaki Kluba Gaia in pod-
jetje Unichem z izdelki za eko vrt Bio Plan-
tella.
Vrt kot učilnicaZ vrtom se največ ukvarjajo učenci vrtnar-
sko – čebelarskega krožka, ki ga vodiva uči-
teljici Andreja Šajn in Sonja Rihar. Skrbiva,
da je vrt vse leto urejen. Vsak teden se nam
pridružijo učenci oddelkov z OVI. Vodi jih
Mojca Jereb Šifrer. Ker je vrt hkrati učilnica
na prostem, nekateri učitelji izvajajo pouk
kar na samem vrtu. Vse sadike pridelamo
sami, na kar smo zelo ponosni. Ker želimo,
da učenci spoznajo celoten razvojni krog
življenja rastlin, pustimo, da rastline seme-
nijo. V zimskem času se ukvarjamo z ureja-
njem semen in oblikovanjem semenskih
zbirk. Veliko semen in sadik učenci odne-
sejo domov in posadijo na domače vrtove.
Vrtnarstvo je priljubljenoVsako pomlad mentorice organiziramo pri-
reditev »Izmenjava semen in sadik«. Va-
bljeni so učenci, starši in vsi občani, ki so
pripravljeni zamenjati semena, se pogovo-
riti in izmenjati izkušnje z gojenjem rastlin.
Prireditev je vsako leto bolj obiskana. Veliko
zelenjave uporabljamo pri pouku gospo-
dinjstva za pripravo jedi, večino zelenjave
pa pojedo učenci kar na samem vrtu; tudi
zelenjavo, ki se je navadno na krožnikih izo-
gibajo. Učenci so nad delom v vrtu navdu-
šeni. Zelo radi: sadijo, plevejo, okopavajo,
grabijo travo v sadovnjaku in zalivajo. Za
učence, ki obiskujejo krožek, imamo men-
torice same pohvalne besede.Na vrtu de-
lamo na ekološki način; posejemo samo
domača ali ekološka semena, kolobarimo,
pred škodljivci pa se branimo z ekološkimi
sredstvi, ki jih pripravljamo sami (jajčne lu-
pine, koprivov, presličin pripravek). Vse od-
padke kompostiramo; po potrebi gnojimo
s Plantella organikom, gredice pa v vročih
dneh zastiramo s slamo. Za kvalitetno delo
nam je Inštitut za trajnostni razvoj podelil
»Znak šolski ekovrtovi«.
Od lanskega leta dalje je na šolskem vrtu
čebelnjak, ki nam je letos nudil prvi pride-
lek. Zanj skrbi hišnik, ki je pravi čebelar.
Sredi junija smo v šolskem razredu prvič to-
čili med. Iz zelišč smo že pripravili melisino-
metin sirup, drobnjak smo porabili za
izdelavo namaza, cvetove slezenovca pa
bomo uporabili za izdelavo mila.
Sonja Rihar,
Mentorica vrtnarskega krožka
OŠ Ivana Cankarja Vrhnika
julij 2015 33
Mladi vrtnar
Eko vrtnarji tudi čebelarijo
Otroci sodelujejo na čebelarskih delavnicah
Pohodne poti smo posuli
z grobim peskom.
Cvetlična gredica
Učenci z mentorjem
vedno radi delajo
Na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, smo predlani zadaj za vrtcem, tik ob Ljubljanici zgradilivrt z dvignjenimi gredicami. Poleg imamo še sadni vrt in nov čebelnjak s 4 panji, ki nam jeletos že posladkal šolsko leto.
Hotel za žuželke
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:59 PM Page 33
Marsikdo toži, da ne more prebaviti mleka in mlečnih izdelkov, zato
se jih izogiba. Težava je v njegovem neurejenem želodcu, ki ni spo-
soben prebaviti mlečnih beljakovin. Toda med mlečnimi izdelki naj-
demo take z lažje prebavljivimi beljakovinami, kot so navadna sveža
skuta ter albuminska ali sirotkina skuta. Navadna
skuta je pridobljena neposredno iz mleka in je
po beljakovinski sestavi pravzaprav sveži mehki
sir z veliko vode, saj jo sestavlja kazein. Albu-
minska skuta pa je pridobljena s segrevanjem
sirotke (90 do 95 stopinj ), ki ostane v kotlu po
pobranem sirnem zrnu pri postopku izdelave
sira. V tem primeru gre beljakovina kazein v
sir, v albuminski skuti pa ostaneta globulin in
albumin. Zakaj je skuta lažje prebavljiva kot
mleko, siri in nekateri drugi mlečni izdelki?
Ker ima med vsemi osmimi esencialnimi
aminokislinami, torej takimi, ki jih telo ne
more samo izdelati in jih moramo zaužiti s
hrano, še zlasti veliko levcina. Ta aminoki-
slina izredno močno poveča prebavljivost
mlečnih beljakovin. Posebno lahko pre-
bavljiva je albuminska ali sirarska skuta, ker
ima manj maščob kot navadna in še večji delež levcina. Skuta je
dobra tudi za hujšanje, še posebej če jo kombiniramo z ribami (lo-
sosom in sardinami), s slivami, ribezom, orehi, jajčnim rumenjakom,
papriko in peteršiljem. Poleg tega vsebuje sestavine za boljše delo-
vanje jeter in ledvic. Več kot polovica vse suhe snovi v albuminski
skuti so sirotkine beljakovine, le dobra petina je maščob, vse drugo
so minerali in laktoza.
Več preberite v poletni številki Vzajemnosti
Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvičetrtek v mesecu. V enainštiridesetih letih je postala za -
nesljiva spremljevalka sta rejših ljudi, sajverodostoj no piš e o pokojninskih temah inraz no vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in po telefonuod govarja na pokojninska in premo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra šanja s področjadelovnega prava, socialne varnosti,zdravstvenega varstva, skrbi za starejše inosebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki ozdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo vzrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Pravtako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsakmesec objavlja kakšen prijeten ter cenovnougoden izlet ali letovanje po meri starejših. Nemanjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcevročnih del in nagradnih iger. Za druženje svojihbralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prekkaterih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.
Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahkouveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si.
Naročam revijoPriimek in ime __________________________________________
Leto rojstva ____________________________________________
Ulica in hišna številka ____________________________________
______________________________________________________
Kraj in poštna številka ___________________________________
Telefon _______________________________________________
Datum ________________________________________________
Podpis ________________________________________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.
! !
Skuta in sirotka – najboljša vira beljakovin
Revija Vzajemnost predstavlja
Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu,sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnihpraznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.Naročite mu jo lahko za pol leta (12,60 evra) ali za celo leto(cena s popustom je 23 evrov).Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemuobdarovancu. Mi pamu bomo vsak mesecpošiljali Vzajemnost –vaše darilo.
Vzajemnost je lepo darilo
Odrasel človek potrebuje povprečno do dva grama beljakovin na kilogram telesne teže. Seveda zaživljenje in delo potrebujemo tudi energijo iz ogljikovih hidratov in maščob. Skuta, albuminska skutain sirotka so med najboljšimi viri živalskih beljakovin in nekoliko tudi maščob.
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:59 PM Page 34
Bioc
id u
pora
blja
jte v
arno
. Pre
d up
orab
o ve
dno
preb
erite
etik
eto
in p
odat
ke o
pro
izvo
du.
julij 2015 35
Muhe so povzročite-
ljice bolezni in po-
sredni prenašalci
patogenih organiz-
mov. Med hujše bole-
zni, ki jih prenašajo,
sodijo: griža, kolera,
tuberkuloza in tifus.
Poznamo več vrst
muh. Največkrat se
srečamo s hišno in
hlevsko muho. Hišna
muha meri v dolžino
do sedem milimetrov,
je črne do sive barve. Ta
insekt se je zelo dobro prilagodil življenju s človekom. Z ra-
zliko od hlevske muhe ustni aparat hišne muhe nima bodala,
tako da zanjo niso značilni boleči piki.
Hrana jih privabiV vročih poletnih dneh moramo vzdrževati higieno, pri čemer
odstranimo potencialna razmnoževalna mesta in vire hrane.
Najprej poskušajmo ta nadležni mrčes zvabiti v razne pasti in
odstraniti mehansko:
1. Prazni litrski plastenki odrežimo tretjino zgornjega dela, ki
ga nato obrnemo narobe in ga vstavimo v spodnjega, nato
pa robove zlepimo s prosojnim lepilnim trakom. Plastenko
nato napolnimo z vodo in dodamo 4 žlice jabolčnega soka,
ki bo pritegnil muhe, in žlico tekočega mila, ki bo prepre-
čilo, da bi muha lahko poletela ven iz plastenke.
2. Pred vrata in okna obesimo prozorne PVC vrečke, na pol na-
polnjene z vodo, katerih odsev prihajajoče muhe zmede in
dezorientira. Menda deluje.
3. Eden enostavnejših načinov, kako se znebiti muh je, da po
stanovanju nastavimo klinčke oziroma nageljnove žbice.
Nekaj jih stresimo v majhno bombažno vrečko, v kakršnih
je običajno sivka, ali pa jih zavijemo v papirnato brisačko.
Zavitek nato obesimo ob vrata in okna oziroma tja, kjer
muhe najlažje vstopijo v notranjost. Nageljnove žbice za-
bodemo v jabolko (20 do 30 klinčkov), ki ga nato name-
stimo na okensko ali druge police.
Muhe ne sodijo v naš dom
Dom brez mrgolazni
Tudi letos so vroči dnevi prinesli neželene muhe.Že od nekdaj velja, da se zadržujejo tam, kjer je dosti hrane ali pa nesnage, kar sevedaraznašajo in s tem širijo okužbe. Zato se jedobro poučiti, kako se jih najlaže znebimo, sicerpovzročajo mnoge nevšečnosti in celo bolezni.
Zanesljivi ukrepiČe se kljub ukrepom še pojavljajo, je najbolje, da se poslužu-
jemo sredstev za njihovo zatiranje. Med izborom izdelkov, ki
so namenjeni izključno zatiranju muh, so effect muholovec v
roli, effect veliki muholovec in effect hišni muholovec z
medom. Prva dva izdelka sta namenjena uporabi v večjih pro-
storih, kot so: hlevi, skladišča s hrano in rastlinjaki, medtem
ko je effect hišni muholovec z medom namenjen manjšim
prostorom, kot so: kleti, shrambe, stanovanja. Vsem trem iz-
delkom je skupno, da ne vsebujejo insekticidne aktivne snovi.
Hišno muho najlaže zatiramo z effect hišnim muholovcem z
medom ali z effect univerzalnim insekticidom (z razpršilko), s
katerim obdelamo površine, kjer se zadržujejo muhe. Enkra-
ten nanos sredstva zagotavlja (poleg dolgotrajne zaščite) tudi
takojšen učinek. Uporabimo lahko tudi dozo v aerosolu, ki s
posebno sodobno formulo dveh aktivnih snovi povzroči ta-
kojšnje uničenje mrčesa in ohrani naš prostor še dolgo brez
insektov.
Hlevske muhe so nekoliko manjše od hišnih. Za njihovo zati-
ranje se poleg prej omenjenih muholovcev poslužujemo še
effect koncentrata – univerzalnega insekticida, ki ga redčimo
z vodo in je primeren za škropljenje večjih površin, na katerih
se zadržujejo muhe in vsi drugi insekti (fasade, okna, vhodi,
tla ipd.).
Mira Arh
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:59 PM Page 35
36 www.klubgaia.si
Rutarska lipa
Slovenski naravni biseri
Eden najbolj prepoznavnih simbolov vasi Rut incelotne Baške grape je prav gotovo lipa, ki stoji predgotsko župnijsko cerkvijo sv. Lamberta, 671 metrovnad morjem. Hkrati je ta tudi ena najstarejših innajmogočnejših slovenskih lip, ki naj bi jo poustnem izročilu zasadili v času protestantizma vzačetku 16. stoletja, po nekaterih podatkih pacelo že prej. A ker je že dolgo votla, jinatančnejše starosti ni mogoče določiti,zato ocenjujejo, da je stara med petstoin osemsto leti.Sredi maja smo v naselju Koritnica v dolini reke
Bače zavili proti gručasti vasi, ki jo 350 metrov
višje v nekakšnem polamfiteatru obkrožajo strma
pobočja Rodice, Suhe Rodice, Raskovca in Mata-
jurskega vrha. Nastala je v času tirolske kolonizacije
v 13. stoletju, ko je trinajst vasi tvorilo posebno upra-
vno enoto – rihtarijo z rihtarjem (županom in sodnikom)
na čelu, ki je pod vaško lipo v Rutu (tedanji Nemški Koritnici)
razsojal o sporih med krajani.
Njen obseg je 830 cm, visoka pa je 25 mRutarska lipa se ponaša z izjemnimi dimenzijami, saj je njen
obseg v prsni višini 830 centimetrov, visoka pa je 25 metrov.
Kot nam je povedal dober poznavalec preteklosti krajev v
Baški grapi Cveto Zgaga, je bila lipa pred približno 150 leti
višja od zvonika cerkve, a je bila v požaru leta 1844 močno
ožgana, zato so jo domačini v bojazni, da se ne bi zrušila na
bližnje domačije, odžagali nekaj metrov nad zemljo. Takrat je
drevo pokazalo vso svojo življenjsko moč in se znova obraslo.
Podobno si je opomogla tudi letos, saj
jo je lani močan veter precej polomil,
tako da so jo morali gozdarji obžagati.
Deblo je v višini kakih štirih metrov votlo, kar je
med narodnoosvobodilnim bojem rešilo domačina, ki sta se
pred fašisti skrila v njegovo notranjost in se tako izognila in-
ternaciji. Danes se njeno votlo deblo od znotraj debeli in
krepi, odprtina pri tleh pa se zarašča, kar pomeni, da je drevo
še vedno dokaj vitalno.
Lipa (Tilia platyphyllos) je listopadno drevo, ki je na polsenčnih
mestih v vlažnih predelih z milejšim podnebjem razširjeno po
vsej Sloveniji, pri čemer je velikokrat gojena. V gozdnih sesto-
jih je njena krošnja vitka, medtem ko posamič stoječa drevesa
razvijejo široko in vejnato krošnjo. Pecljati listi s srčastim lis-
tnim dnom so kratko koničasti in imajo ostro nazobčan rob.
Lipovo cvetje, ki ima več zdravilnih lastnosti, raste v socvetjih
s po dva do pet rumenkastimi, intenzivno dišečimi cvetovi na
skupnem peclju, zraščenim z ozkim, rumenim podpornim li-
stom.
Na daleč je lipa zelo podobna svojemu sorodniku lipovcu, od
katerega se loči predvsem po naslednjih znakih: listni peclji
so pri lipi dlakavi, pri lipovcu goli; listi lipe so dolgi tudi do 17
centimetrov, listi lipovca pa ne presežejo 10 centimetrov; plo-
dovi – majhni kroglasti oreški – so pri lipi čvrsti, medtem ko
so pri lipovcu nežni in jih s prsti zlahka stisnemo; dlačice v ko-
tičkih listnih žil na spodnji strani listne ploskve so pri lipi bel-
kasti in pri lipovcu rjavkasti.
Leta 1990 je Občina Tolmin lipo v Rutu zavarovala kot naravno
znamenitost, leta 2004 pa je bila razglašena za naravno vred-
noto državnega pomena.
Boris Dolničar Obseg debla je 830 centimetrov
Ostro nazobčan
rob listov
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:59 PM Page 36
Klubske strani
37julij 2015
PARADIŽNIKOVA SOLATAZ LUBENICOZa 2 osebi:
• 200 g lubenice
• 200 g rumenih češnjevih paradižnikov
• pest rumenih rozin
• limonov sok
• 10 žlic olivnega olja
• 2 žlici medu
• sol in poper
• cimetova bazilika
Lubenico narežemo na kocke, velikosti
2 x 2 cm, paradižnike prerežemo na pol
ali pa pustimo kar cele, ter dodamo ro-
zine. Za preliv temeljito premešamo: li-
monov sok, olivno olje in med ter na
drobno narezano cimetovo baziliko
(lahko tudi navadno). Polijemo pa lube-
nicah in paradižniku, premešamo in po
želji še solimo in popramo. Tekne dobro
ohlajeno.
BUČKE S FETO IN METOZa dva:• 2 bučki
• 200 g fete
• 2 inka kumari
• 100 g čvrstega jogurta
• 2 žlici sojine omake
• švicarska meta
• 2 žlici sezamovega semena
Bučki narežemo na tanke rezine, ju
popečemo in takoj damo ohlajat;
najbolje na rešetko. Ne nalagamo
eno na drugo, da se lahko hitro ohladijo ker s tem ohranijo hrustljavost. Spečemo
lahko tudi na žaru. Feto narežemo na kocke, pomešamo z jogurtom in narezanimi
listi mete. Ohlajene bučkine rezine naložimo na krožnik, jim dodamo na kolesca
narezani inka kumari in prelijemo s sojino omako ter prepraženimi sezamovimi se-
meni. Feto z meto in jogurtom naložimo kot prilogo. Zraven pa kos polnozrnatega
kruha in osvežilna jed za vroče dni je pripravljena.
MALINOVO PECIVO BREZ PEČICETesto: • 1 skodelica suhih marelic • 1 skodelica indijskih oreščkov
Malinova krema: • 1 dcl vode • 2 g želatine) • 100 g sladkorja • 350 g malin
Bela krema: • 300 g sira maskarpone • 200 g grškega jogurta • 300 ml sladke
smetane • 2 g agar agar (ali želatino)
Za *testo* namočimo suhe marelice in indijske oreščke za vsaj dve uri. Temeljito
odcedimo in zmeljemo najprej vsako posebej, potem pa obe masi premešamo in
razgrnemo na s peki papirjem obloženo posodo, velikosti 30 x 20 cm. Pomagamo
si z nožem, kot da bi mazali nadev za potico. Za malinovo kremo zmešamo vodo in
agar agar v visoki posodi, saj moramo ostale sestavine dodajati zraven. Pristavimo
na štedilnik, zavremo in med stalnim mešanjem kuhamo eno minuto, malo ohla-
dimo in dodamo sladkor ter polovico malin in obdelamo s paličnim mešalnikom v
gladko maso. Vlijemo na *testo* in lepo poravnamo. Gor še naložimo preostale ma-
line. Za belo kremo od sladke smetane odvzamemo par žlic in jo zmešamo z agar
agarjem, pristavimo na
štedilnik, zavremo in
med stalnim mešanjem
kuhamo eno minuto ter
malo ohladimo. Do-
damo maskarpone,
grški jogurt in ostalo
stepeno sladko sme-
tano. Še enkrat teme-
ljito premešamo in
vlijemo na maline in
lepo poravnamo. Nad-
vse osvežilna sladica za
vroče poletne dni, pa še
pečice ne potrebujemo
za pripravo.
Anka Alt
Članica Kluba Gaia
Gaini poletni recepti
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:59 PM Page 37
Koledar del
38 www.klubgaia.si
Po
da
tki s
o v
zeti
z d
ovo
ljen
jem
av
tori
ce iz
Se
tve
ne
ga
ko
led
arj
a M
ari
e T
hu
n z
a le
to 2
01
5, k
i ga
v S
love
niji
izd
aja
v n
esk
rajš
an
i ob
liki Z
alo
žba
Ajd
a, t
el.:
01
/75
4 0
7 4
3.
Lege
nda:
ko
reni
na,
cvet
, lis
t, pl
od,
neug
odno
, pr
esaj
anje
.
Zelenjavni vrtPomembno opravilo v vročih poletnih dneh je rahljanje tal. Po vsakem dežju ali
namakanju prekopljemo zemljo takoj, ko je povrhnjica dovolj suha. Z rahljanjem
površine zadržimo vlago v zemlji.
Druga polovica julija je čas za sejanje kitajskega zelja, ki sodi med rastline, ki se
najbolj bujno razvijajo v kratkih dnevih in dolgih nočeh, zato je jesenska vrtnina. Pred
sejanjem gredico pripravimo z organskim gnojilom bio plantella nutrivit za solato,
zelje, cvetačo...
Da pridelamo velike in sočne plodove jajčevcev, jih je potrebno temeljito dognojiti,
saj tako zagotovimo hranila za razvoj plodov. Okoli rastlin v zemljo dodamo organsko
gnojilo bio plantella nutrivit za paradižnik in druge plodovke.
Poletne vročine lahko prinesejo nenadne vremenske spremembe v obliki toče, ki
močno poškoduje rastline. Takoj ko je mogoče, rastline poškropimo z vitaminskim in
aminokislinskim kompleksom bio plantella vita v koncentraciji 30 ml na 10 litrov
vode. Ponovimo čez 3 dni.
Motovilec za jesensko porabo sejemo konec julija, tako ga bomo nabirali v drugi
polovici oktobra, saj ni občutljiv na mraz. Za rast potrebuje dobro sončno lego.
Sejemo ga v vrste 10 do 15 cm narazen v zelo plitve jarke, da seme hitro vzklije.
Poletne plohe lahko spustijo dnevno temperaturo na 20 do 25 °C, kar omogoča hiter
razvoj bolezni, kot so: paradižnikova plesen, paradižnikova pegavost, kumarna plesen
in druge. Zato ne opustimo rednega škropljenja proti boleznim z naravnim
pripravkom bio plantella natur-f na osnovi njivske preslice.
Zelenjavo pred napadom polžev zaščitimo tako, da naredimo obrobo okoli rastlin z
bio plantella gelom proti polžem, ki jim prepreči prihod do naših vrtnin.
Baziliko nabiramo sproti za sušenje. Največ aromatičnih
snovi bo v rastlini, ko ta začne cveteti. Porezan grm še
enkrat odžene, če ga dobro pognojimo z univerzalnim
organskim gnojilom bio plantella nutrivit univerzal.
Meto porežemo v drugi polovici julija, saj tako lahko
računamo v jeseni še z enim pridelkom.
SadovnjakČas sajenja novih jagod je druga polovica julija. Če smo puščali vitice in iz njih vzgojili
nove rastline jagod, je najbolje, da uporabimo rastline, ki smo jih vzgojili na novo v
enoletnem nasadu. Pred sajenjem temeljito pognojimo gredo z organskim gnojilom
bio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje. Prav tako pognojimo star nasad. V
mislih vedno imejmo, da je potrebno nasad jagod zamenjati na 3 ali 4 leta.
Redno menjamo pasove okoli debla dreves, ki smo jih
naredili z bio plantella lepljivim trakom. Tako sigurno
preprečimo škodljivcem, kot so: mravlje, gosenice, pedici,
dostop do krošnje.
Še vedno je nevarnost jablanove pepelovke in škrlupa v
sadovnjakih, zato redno pregledujemo drevesa in v primeru
napada bolezni škropimo s pripravkom vivera chorus 50 wg,
in sicer 2 ml na 10 l vode.
V oljčnike obesimo bio plantella rumene lepljive plošče za
kontrolo škodljivca oljčne muhe. S fitofarmacevtskimi sredstvi začnemo ukrepati, ko
ujamemo 2 muhi/vabo/teden.
V primeru večjih padavin je treba v oljčnikih redno pregledovati rastline zaradi
možnih bolezni pavje oko in oljkova siva pegavost. Če ju opazimo, takoj tretiramo z
bakrovim pripravkom vivera cuprablau-z, in sicer 30 g na 10 l vode.
O gnojenju sadnega drevja si preberite v vročih idejah na strani 10.
15
�
17181920212223
�
252627282930�
123456
�
89
10111213
�
15
do 15.00 od 15.00 in
do 11.00 od 12.00
do 10.00 od 11.00 do 15.00 od 16.00
do 15.00 od 16.00
do 9.00 od 10.00
do 18.00 od 19.00
do 18.00 od 19.00
do 11.00 od 12.00
od 9.00
do 9.00 in od 13.00
do 14.00 od 15.00
do 13.00 od 14.00
do 18.00 od 19.00
do 11.00 od 12.00
JulijS
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
AvgustS
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
18h
5h
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:59 PM Page 38
Vrtna trataV času poletnih vročin trato kosimo na višino
4 do 5 cm. Če jo nižje pokosimo, pride do
sočnih ožganin. Da bo bolj odporna proti
vročinskemu stresu, jo enkrat tedensko
poškropimo z vitaminskim pripravkom bio
plantella vita.
Občasen dež v poletnem času je idealen za
dognojevanje s hitro topljivim plantella
specialnim gnojilom za vse vrste trav.
Sobne rastlineFilodendrone in ostale velike zelene sobne
rastline je treba v vročih poletnih mesecih
redno zalivati ter enkrat tedensko gnojiti s
plantella listom. Pomanjkanje hranil
prepoznamo po rumenenju in rjavenju listov.
V suhih dnevih so pogosti napadi pršic na
rastlinah. Rastline poškropimo z naravnim
sredstvom bio plantella aktiv-r. Dosledni
smo posebej pri spodnji strani listov.
Okrasni vrtV primeru padavin se hitro iz zemlje pojavijo polži, ki
napadejo rastline. Pred dežjem okoli rastlin na podstavek
potresemo vabo za polže plantella arion+, ki jih
učinkovito uniči. Prav tako je sredstvo zelo obstojno na
dežju.
Vrtnice pognojimo v primeru dežja ali pa jih pred
gnojenjem dobro zalijemo in pognojimo s plantella
specialnim gnojilom za vrtnice, ki ima unikatno kristalno
sestavo za hitro topnost v vodi.
V tem času cepimo vrtnice s tehniko okulacije. Cepiče narežemo pred
samim cepljenjem. Nad cepljenim mestom divjaka ne odrežemo, saj se
drugače cepič utopi v soku rastline.
Čas je za rez živih mej, pri čemer pazimo, da ne porežemo preveč v živo,
saj se lahko v poletni vročini začnejo sušiti.
Okoli hiše in med tlakovci enostavno odstranimo plevel tako, da ga
poškropimo s sredstvom plantella total-r.
O živih mejah iz iglavcev si preberite več v rubriki Strokovnjak svetuje na
strani 11.
Avgust je čas za presajanje in sajenje vseh iglavcev. Pazimo, da
obdržimo čim večjo koreninsko grudo in da ne poškodujemo korenin. V
sadilni jami zemljo zmešamo s plantella specialno zemljo za
rododendrone, ki ima kisel pH. Z zemljo jo zmešamo v razmerju 1:1.
�
TrtaProti peronospori vinske trte škropimo s
sredstvom vivera ridomil gold mz pepite.
Potrebno je redno pregledovanje trte, da
takoj opazimo bolezenske znake. Posebej
smo pozorni v obdobju večjih padavin.
V primeru obilnih padavin lahko pride do
pojava grozdne gnilobe. Škropimo s
pripravkom vivera switch 62,5 wg, in sicer 10
g na 10 l vode.
V vinogradih obvezno zatiranje ameriškega
škržatka, ki je prenašalec zlate trsne
rumenice. Na ekološki način škropimo s
sredstvom bio plantella kenyatox verde.
Bledenje listov vinske trte ali kloroze so znak
pomanjkanja železa, zato jo dognojimo z
železovimi kelati plantella sequestren Fe-
kelati.
39
Okenske in balkonske rastlineZa bujno cvetenje balkonsko cvetje redno tedensko dognojujemo s
tekočim gnojilom plantella cvet. Odcvetele cvetove redno
odstranjujemo. Gnojilo plantella cvet vsebuje vitamine in aktivatorje
cvetenja, ki spodbujajo rast novih nastavkov za cvetove.
Za enostavno dognojevanje balkonskih rož uporabimo plantella tabs
gnojilo za balkonsko cvetje, 1 tableto raztopimo v 10 litru vode.
Za vzdrževanje lepih in cvetočih rastlin na grobovih je treba poskrbeti za
redno zalivanje in dognojevanje. Najbolj enostavno je uporabiti
plantella tabs gnojilo za cvetoče rastline, saj 1 tableto raztopimo v 1 litru
vode.
Surfinije, petunije in milijon zvončki so pogoste zasaditve balkonov, a
potrebujejo za lepo rast redno gnojenje s plantella specialnim gnojilom
za surfinije.
Za kontrolo škodljivega ščitkarja na balkonskem cvetju, med rastline
postavimo bio plantella rumene lepljive ploščice, ki so v obliki
metulja in čisto neopazne. Če opazimo škodljivca takoj
škropimo s pripravkom bio plantella flora
kenyatox verde. V primeru močnega napada pa
s pripravkom vivera karate zeon v koncentraciji
2 ml na 10 litrov vode.
Na pelargonijah pogosto opazimo bledico
listov, ki nam pove, da rastlini manjka železa.
Za hitro in učinkovito delovanje jih zalijemo
s plantella tekočim železom v koncentraciji
35 ml na 2,5 litra vode.
julij 2015
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:59 PM Page 39
Proti muham in komarjem, ki nam kratijo nočni spanec in povzročajo neprijetne srbečice, uporabimo Effect Univerzalni insekticid vaerosolu. Os in sršenov, ki nas vznemirjajo, se učinkovito in brez truda znebimo z Effect insekticidom proti osam in sršenom, na izbiropa imamo tudi številna druga Effect specialna sredstva proti muham, moljem, mravljam in ostalim neželenim gostom. Brezskrbne poletnedni nam učinkovit Effect zagotovi!
Gaia julij 2015 9A.qxp 7/8/15 4:59 PM Page 40