»kačji jeziki« so v resnici fosili zob morskih psov
TRANSCRIPT
Delo Slovenske novice Delo in dom Polet Pogledi Zaposlitev Nepremičnine Vozila Oglasi e-Trafika Prijava
petek, 04.01.2013
TweetTweet 4 0
sre, 19.09.2012, 09:00
»Kačji jeziki« so v resnici fosili zob morskihpsovFosile na Kranjskem je raziskoval že Valvasor, a nekatera njihova najdišča so še vedno izrednozanimiva in potrebna temeljite raziskave.
Matija Križnar
Zob miocenskega morskega psa iz okolice Zagorja s svojimi zobnimi koreninami spominja nakačji jezik; zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar
Podobne vsebine, ki jih zdaj berejo drugi
Ta članek trenutno bere2
Kateri je letošnji novi okus ArgetaExclusive?
4 okusi
Znanost
Novice Gospodarstvo Šport Kultura Družba Mnenja D zgodbe Tudi ti Vpiši iskani niz
Priporoči 0
Pri raziskovanju zgodovine naravoslovja naSlovenskem ne moremo mimo Janeza VajkardaValvasorja. V svoji Slavi vojvodine Kranjske seje posvetil veliko naravnim znamenitostim, odživali, rastlin do naravnih pojavov. Prav tako seje ustavil pri geoloških pojavih in seveda tudimineralih.
Enako navdušeno je raziskoval nekatere fosile inob prebiranju njegovih besedil ne moremospregledati niti »paleontološkega« znanja,čeprav je bilo to takrat še v povojih. Glede nanjegova popotovanja po tujih deželah, predvsempo Italiji, Franciji, Malti in celo severni Afriki,lahko sklepamo, da se je tudi tam srečeval sfosili. Janez Vajkard Valvasor se je s fosili verjetno spoznal že zelo kmalu, saj po njegovih zapisih lahkosklepamo, da jih je nabiral in zbiral predvsem v okolici Medije, Izlak in Moravč. Prav v teh krajih jepreživel del svojega življenja in zagotovo je poznal vsak potok in vzpetino.
Najbolj znani so njegovi zapisi o fosilnih zobeh morskih psov, ki jih je takrat poimenoval še »kačjijeziki« ali »kamniti jeziki«. Našel jih je predvsem v okolici Kandrš in Mlinš, kjer jih je mogoče najti šedanes. Pri opisih zob navaja tudi težo nekaterih »kamnitih jezikov« in tako lahko danes predvidevamo,da je imel v rokah ostanke zob vrste Carcharocles megalodon. Ti zobje res spominjajo na jezik,medtem ko so Valvasorjevi »kačji jeziki« verjetno ostanki manjših zob drugih vrst morskih psov.Nekoliko skrivnostna so »kačja očesa«, kot jih opisuje Valvasor. Glede na opis bi to lahko bili ostankizob miocenskih rib kostnic, ki na prvi pogled spominjajo na očesa, sicer jih zasavski knapi imenujejo
Čudoviti preplet uma in strojaRadovan Kozmos, Znanost ob 09:00
Bolnica, ki že dolgo ne morenadzorovati svojega telesa, seje naučila uporabljati umetnoroko s svojimi možgani.
Javno visoko šolstvo še nikoli ni bilotako enotnoJasna Kontler Salamon, Znanost ob 09:00
Na Delovi aktualni okrogli mizi so rektorji in predsednik ŠOSspregovorili o razmerah vjavnem visokem šolstvu, oprotestih, ...
Od učbenikov do monografijeDarko Ogrin, Znanost ob 09:00
Nova monografija Slovenija innjene pokrajine je celostenprikaz prostorske podobedržave.
Napredno senčenje reliefa za topografskekarteTomaž Podobnikar, Znanost ob 09:00
Nova metoda analitičnegasenčenja, tako imenovaniindeks večsmerne vidnosti, jemed drugim uporabna tudi zaizboljšavo ...
Umrla je prof. dr. Marija KosecI. K., Znanost ob 11:15
Bila je ena izmednajuspešnejših in prodornejših
slovenskih raziskovalk.
Družba Znanost »Kačji jeziki« so v resnici fosili zob morskih psov
Piano omogoča neomejen dostop do vseh vsebin. Že od 1,99 EUR dalje - VEČ INFORMACIJ PRIJAVA
Kako uporabljatipregledovalnik
Tiskane izdajeVideo
DanesČlankiTisk
DanesČlankiTisk
VčerajČlankiTisk
VčerajČlankiTisk
ArhivČlanki
O podjetju
Delo, d. d.Dunajska 51509 LjubljanaKontakt
Rubrike
NoviceGospodarstvoŠportKulturaDružbaMnenjaD zgodbe
Tiskane izdaje
DeloSobotno deloSobotna prilogaNedeloOnaDelo in domPoletVikendOdprta kuhinjaPogledi
Storitve
NaročanjeOglaševanjeMali oglasiOsmrtniceZahvale
Spletna mesta
Slovenske novicePoletPoglediDelo in DomZaposlitevNepremičnineVozilaOglasiDelo, d.d.e-Trafika
TweetTweet 4 0
Pogoji komentiranja na spletnih straneh delo.si
KOMENTIRAJ ČLANEK
PRIJAVI SE
Spoštovani komentatorji!
Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjevzahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!
kar »fosilne borovnice«.
Dragoceni opisi fosilnih najdb
Valvasor se je potikal tudi po okolici Drtije in Moravč, kjer je našel različne fosilne ostrige in drugemiocenske školjke. To potrjujejo še danes pogoste najdbe fosilov prav pri Drtiji, kjer je nekoč staldvorec Belnek, last rodbine Valvasorjev. Enako je v bližini Moravč Valvasor nabiral »ahate«, ki jih jeopisoval kot mehke, če so mokri in v velikih količinah. Podobne »ahate« še danes najdemo predvsemv opuščenih peskokopih pri Moravčah in Drtiji, le da jim rečemo onkoidi, res pa s svojim videzomspominjajo na ahate. Ti se pojavljajo v debelejših plasteh in lečah in so zelo pogosti.
Prav tako je Valvasor fosile nabiral na Dolenjskem, kar ne preseneča, saj je njegova druga ženaizvirala iz rodbine v okolici Šentjerneja. Opisi nekaterih fosilov, kot jih podaja Valvasor, dajejo slutiti, daje nabiral miocenske mehkužce v okolici Šmarjete, Bele Cerkve in Šentjerneja. Posebno izstopaomemba polžjih hišic, velikih kot prst; predvidevamo, da gre za ostanke polžev vrste Protomacarniolica, in tudi najdišče pri Šmarjeti se ujema s tem. Pri Šentjerneju je Valvasor nabiral miocenskemehkužce predvsem med Orehovico in naseljem Volavče, le lučaj oddaljenih od Gracarjevega turna ingradu Vrhovo, ki sta bila v posesti Valvasorjeve druge žene.
Od verjetne zbirke ni ostalo nič
Valvasor je fosile zbiral še drugod po tedanji deželi Kranjski, na primer v okolici Podnarta in bržkonetudi v tujini. Na žalost se od teh okamnelih ostankov oziroma njegove zbirke (ki jo je verjetno imel) niohranilo nič, najbrž jo je doletela usoda preostale Valvasorjeve zapuščine. Kljub temu so nekateri opisifosilov in njihovih najdišč na Kranjskem še vedno zelo zanimivi in potrebni temeljite raziskave, saj jemed njimi kar nekaj neznank.
Očitno se je razvoj paleontologije (čeprav ne kot znanosti) na slovenskih tleh začel že v 17. stoletju.Glavno vlogo so igrali mnogi kasnejši naravoslovci (tudi ljubiteljski), od Scopolija, Hacqueta, Freyerjado Robiča, in med institucijami tudi takratni muzej v Ljubljani. Zagotovo se ni zgodovina slovenskepaleontologije začela šele z ustanovitvijo Državnega geološkega zavoda na Dunaju in nekaterihdrugih ustanov v takratni Avstro-Ogrski. Te ustanove so le nadaljevale delo na trdnih temeljih, ki so jihza seboj pustili neutrudni naravoslovci preteklih stoletij, ki si nedvomno zaslužijo več pozornosti.
Mag. Matija Križnar, Prirodoslovni muzej Slovenije
Priporoči 0
Tožilske teorije zaroteRavnanje tožilke v aferi bulmastifi je,milo rečeno, nenavadno.
Jure Predanič, kronika
Tudi ti, KulturaJanša zahteva glave, ki jih ne bodobil.
Peter Kolšek, kultura
Kitajska ni dalečSlovenski trg dela postaja safari, kjerje odprt lov na ljudi, ki si denar služijoz delom.
Erika Repovž, gospodarstvo
Mnenja in blogi
Delo Plus
Milena Zupanič, foto Jure ErženZdaj je čas, ko je treba povezati ljudi in
uskladiti ciljeEkonomist dr. Andrej Baričič, o tem kdo je državo vzelza talca.
Jožica Grgič, kulturaUmetniška dela, ki so zaznamovala preteklo letoKljub posameznim rekordnim cenam prodaja trguumetnin na splošno ni bila ...
Matjaž Ropret, InfotehNetbooki so se poslovili, morda se bodo tudiprenosni glasbeni predvajalnikiŠe Acer in Asus nehala izdelovati poceni maleprenosnike, s prenosnimi glasbenimi predvajalniki pavztraja le ...
Bralci so prebrali tudi
Lonely Planet uvrstil Slove nijomed naj 10 destinacij leta 2013Naša dežela je pravi paradiž za ljubiteljeaktivnosti v naravi. Več
Smrt trojnega agentaNekdanji agent KGB Aleksander Litvinenkoje domnevno delal tudi za Britance inŠpance. Več
Kriza proti rent nikomEkonomski komentator Sobotne prilogeDragiša Bošković je naredil inventuro leta2012. Več
En evro za NLBKolateralne žrtve utapljanja NLB v izgubahsmo mi vsi. Več
Delo.si © Delo, d.d. 2011. Vse pravice pridržane. Uredništva Pogosta vprašanja Pogoji uporabe