kaj pomeni, če je knjiga "v obdelavi"?
DESCRIPTION
Dokumentarna razstava Damjane Vovk in mag. Branke Badovinac (NUK), ki prikazuje knjižničarski postopek pridobivanja in obdelave gradiva. Prvič je bila predstavljena v obliki panojev na Strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v Mariboru 2009. Fotografije je prispeval Milan Štupar, NUKTRANSCRIPT
KAJ POMENI, KAJ POMENI, ČČE JE KNJIGAE JE KNJIGA
““v obdelaviv obdelavi””??
DOKUMENTARNI PRIKAZ DOKUMENTARNI PRIKAZ KNJIKNJIŽŽNINIČČARSKEGA POSTOPKAARSKEGA POSTOPKA
RAZSTAVA NA STROKOVNEM POSVETOVANJU
ZVEZE BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE (ZBDS), MARIBOR 2009
zasnova: Damjana Vovk in Branka Badovinac
fotografija: Milan Štupar
gradivo pridobimo
z darovi
z nakupomz zakonom o obveznem izvodu
z zameno
Knjižnični delavci, zadolženi za nabavo gradiva, na različne načine
pridobivajo knjige, časopise, cd-je, dvd-je in ostalo knjižnično gradivo.
Gradivo najprej prispe v ekspedit knjižnice, kjer ga razvrstijo in usmerijo za
obdelavo ali ga pošljejo kateri od knjižnic v zameno za drugo gradivo.
opremimo
Knjižnice lahko prejmejo več izvodov istega naslova knjige. Vsak izvod se opremi s točno
določenimi številkami in podatki, katerih namen je identifikacija posameznega izvoda za
potrebe poslovanja knjižnice in za delo z uporabniki. Na izvod se zabeleži način nabave, z
žigom pa se označi, da je gradivo last knjižnice. Izvod dobi inventarno številko, ki
predstavlja zaporedno številko pridobitve knjige za fond knjižnice. Dodeli se mu tudi
signaturo. Ta oznaka pove v katerem prostoru in na kateri polici v knjižnici stoji gradivo.
Gradivo se lahko opremi še z drugimi oznakami (npr. s številkami za izposojo, izpisanimi s
črtnimi kodami). V nekaterih knjižnicah zaradi zaščite knjige zavijejo v prozorno folijo.
inventarna številka
signatura
način nabave
žig
katalogiziramo
Uporabnik in knjižničar najdeta knjigo s pomočjo knjižničnega kataloga. Vsak naslov
gradiva ima v katalogu svoj zapis (podatki o gradivu in dostopnosti). Podatki o
gradivu (npr. avtor, naslov, leto izdaje, založnik itn.) se popišejo po natančnih
navodilih in jasno določenih pravilih. Zato knjižničarji, ki v katalog vpisujejo te
podatke - katalogizatorji, pri svojem delu uporabljajo številne priročnike. Včasih so
katalogizatorji zapisovali podatke na listke, ki so jih zlagali v posebej izdelane
predale. Danes je listkovni katalog v večini knjižnic nadomestil računalniški
katalog.
Po končani formalni obdelavi knjižničarji dopolnijo zapis gradiva s podatki o njegovi
vsebini. Pri tem morajo slediti pravilom za vsebinsko obdelavo in biti dosledni pri
izbiri izrazov in oznak, saj le na tak način lahko zagotovijo najdljivost gradiva.
Knjižničarji vsebino opišejo na dva načina: s številkami – s klasifikacijskimi
oznakami, in z besedami – s predmetnimi oznakami. Klasifikacijsko oznako, ki
praviloma označuje vsebino s številkami, lahko tudi s črkami ali simboli, določijo s
pomočjo klasifikacijskih sistemov, kot je npr. Univerzalna decimalna klasifikacija
(UDK). Predmetne oznake knjižničarji prosto določijo ali jih poiščejo v različnih
geslovnikih.
opredelimo vsebino
postavimo na police
Knjiga je lahko shranjena v skladišču ali postavljena v prosti pristop. V
prostem pristopu uporabnik samostojno poišče knjigo tako, da brska med
gradivom na polici ali pa v knjižničnem katalogu najprej poišče njegovo
signaturo in z njeno pomočjo najde gradivo na polici. V skladišče uporabnik
nima dostopa, zato mora gradivo najprej naročiti pri knjižničarju ali preko
računalniškega kataloga.