www.fastforwardonline.com Stran - 1 -

Kako postati možganom prijazen trener

Začnite z mislijo, da je vsak človek drugačen

Pam Welsby

BREZPLAČNI e-priročnik

www.fastforwardonline.com Stran - 2 -

Managing in Times of Change

5 Steps in Successfully

Managing Changes

Pam Welsby CEO and Founder

Kako postati možganom prijazen trener

(angl. How to be a Brain Friendly Trainer) je naslov

mednarodno certificiranega programa za usposabljanje

trenerjev, ki ga je oblikovala Stella Collins iz

britanskega podjetja Stellar Learning. Program temelji

na načelih t.i. pospešenega učenja, ki ga je zasnoval

Georgi Lozanov in nato naprej razvijal Colin Rose,

prvotno pa so ga uporabljali pri učenju jezikov. Danes

metodo pospešenega učenja na najrazličnejših

področjih uporablja več tisoč ljudi, ki delajo v

izobraževanju, z njo pa poučujejo vse, od malčkov do

odraslih.

V današnjem poslovnem okolju, ki se naglo spreminja,

postaja pravi način učenja vedno bolj pomembna

življenjska veščina, s katero se lahko hitro prilagajamo

spreminjajočemu se okolju in obvladujemo sami sebe

ter svojo poklicno pot tudi v prihodnosti. Za tiste, ki

delamo kot trenerji ali smo aktivni na področju

človeških virov, lahko znanje o tem, kako uvesti

pospešeno učenje na podlagi razvojnih programov,

prihrani čas in denar v naših organizacijah, izboljša

učinkovitost oziroma učenje in tako olajša uvedbo

sprememb za vse zaposlene. Pričujoč članek se

osredotoča na načela, ki so temelj pospešenega učenja,

govori pa tudi o Stelli in njenih delavnicah ter

praktičnemu pristopu k možganom prijaznemu učenju,

ki je ponazorjen s primeri.

Možganom prijazno učenje je pravzaprav sodobno

poimenovanje nečesa, kar je bolj znano kot pospešeno

učenje – najnaprednejše metode poučevanja in učenja,

ki je danes v rabi. Je popoln sistem za izboljšanje

hitrosti in učinkovitosti učnega procesa. Dokazano je,

da lahko z načeli pospešenega učenja izboljšamo

učinkovitost učenja in hkrati prihranimo čas in denar.

Na kratko o možganom prijaznem

učenju

Univerza v Sofii:

V 31 šolskih dneh se je moralo 416 učencev ob

45-minutni učni uri, ki so se je udeležili vsak dan,

naučiti 1600 besed v francoščini.

Od tega se jih je 12 % pravilno naučilo od 50 do

85 % besed.

88 % si je bilo sposobnih priklicati v spomin več

kot 86 % besed.

To pomeni, da so se v 45 minutah naučili

približno 61 besed.

Za primerjavo lahko podamo podatek

ponudnika jezikovnih tečajev Berlitz, kjer si po

njihovih izkušnjah po 30 urah učenja udeleženci

zapomnijo 200 besed.

Don Schuster, profesor psihologije na Iowa

State University:

»Metoda omogoča vsaj 300 % boljše in hitrejše

učenje.«

UNESCO, tehnologija izobraževanja:

»Metoda omogoča učencem, da si v zgolj 20

dneh zapomnijo in ohranijo znanje, ki bi ga

drugače prejeli v dveh letih obiskovanja tečaja.«

Georgi Lozanov

(22. julij 1926, Sofia, Bolgarija – 6. maj

2012, Sliven, Bolgarija) velja za začetnika metode

pospešenega učenja. Lozanov je bil predavatelj in

psihiater, ki je razvil sugestopedijo – teorijo učenja

oziroma poučevanja, ki temelji na spoznanjih, do

katerih je na začetku 60. let prejšnjega stoletja

prišel na področju sugestije. Njegova teorija in

praksa sta v zahodnem svetu sprožili in odprli pot

znanstvenemu gibanju, na čelu katerega je bil Colin

Rose, pionir v praktični uporabi metode pri učencih,

učiteljih in tistih, ki so se učili jezikov. Kljub temu

velja poudariti, da metoda ni delo enega samega

človeka. K tej edinstveni poti do učenja in

predstavljanja novih podatkov je pripomoglo na

desetine univerz, raziskovalnih psihologov in

poklicnih predavateljev.

www.fastforwardonline.com Stran - 3 -

Očitno je, da imamo ljudje različna

telesa. Zelo čudno bi bilo, če bi

trgovine z oblačili ponujale samo eno

konfekcijsko številko, ali če bi v fitnes

centrih lahko dosegli le eno stopnjo

fizične pripravljenosti. Kljub temu

pogosto predvidevamo, da so si možgani

pri vseh ljudeh podobni. Seveda to ni res.

Kljub temu, da se rodimo z večino nevroni

v možganih (še vedno ni trdnih dokazov o tem, ali

se po rojstvu možganske celice delijo naprej ali ne),

imamo ob rojstvu le malo dendritičnih vezi. Stopnja

inteligence je odvisna od števila vzpostavljenih vezi, število

teh vezi pa od vrste izkušenj, ki jih ima posameznik. Čeprav je

obdobje do šestega leta starosti v razvoju človeka posebno

pomembno, tudi po njem možgani ohranijo nekaj

sposobnosti prilagajanja.

Zaradi takih razlik v razvoju ima vsak človek različno

zasnovano inteligenco. Howard Gardner jo je razdelil na

sedem različnih tipov. Vsak človek ima do določene stopnje

vsakega od teh tipov inteligence, toda večina ljudi kaže

boljši razvoj le na določenih področjih. Pomemben zaključek,

do katerega pridemo, je ta, da se ljudje učimo na različne

načine. Prav tako ima vsak posameznik edinstven slog

učenja, ki ga je treba spoštovati.

O pospešenem učenju

Druga zmota: Čustva in razum

so med seboj ločeni

V vsakdanjem življenju čustveno doje-

manje pogosto ločujemo od

razumskega, kot da bi šlo za dva

ločena procesa. Ta dihotomija se do

neke mere odraža v strukturi naših

možganov. Limbični sistem obvladuje

čustva, korteks pa je zadolžen za razum.

Kljub temu pa ti dve funkciji ne potekata

ločeno ena od druge. Ravno nasprotno –

ko sta ločeni, je naša sposobnost učenja in

normalnega življenja resno ogrožena. Do

učinkovitega učenja pride, ko se tako čustva kot

razum prepletajo, kar pomeni, da se moramo v procesu

učenja naučiti združiti oboje, če želimo, da se bomo več naučili

in si tudi več zapomnili.

Tretja zmota: Telo in um sta med seboj ločena

podzavesten del naših možganov

Številne veščine, ki zahtevajo visoko usposobljenost,

na primer udejstvovanje v športih, igranje na glasbila,

slepo tipkanje ali celo govorjenje, opravljamo z

majhno ali celo nično stopnjo zavestnega ravnanja. To

imenujemo podzavestne sposobnosti.

To pomeni, da je fiziologija ravno tako pomembna kot

psihologija. Hrana, ki jo zaužijemo, vpliva na proces učenja.

Če jemo, na primer, beljakovinsko bogato hrano, se bo

povišala raven določenih živčnih prenašalcev, ki so

navsezadnje ravno tako zgrajeni iz beljakovin, kar bo

posledično povečalo našo sposobnost učenja. In ker so naši

možgani in telo del enega sistema, lahko fizična aktivnost

vpliva na umske procese ravno tako kot lahko slednji vplivajo

na fizično aktivnost, oboje pa se dogaja s spremembo stanja

in spodbujanjem povezav v možganih.

Na učenje vpliva tudi naraven ritem telesa. Zdi se, da

obstajajo 90-minutni cikli, v katerih se izmenjujeta stanje

pozornosti leve polovice možganov in stanje zasanjanosti

njihove desne polovice. V vsakem od ciklov pride izmenično

najbolj do izraza eno od obeh stanj.

In ne nazadnje igra ključno vlogo pri učenju tudi spanje,

katerega naloga še vedno ni povsem pojasnjena. Obstajajo

dokazi, da hipokampus takrat, ko spimo, poskrbi, da se

naučeno znanje zasidra v možganih.

Ali ni res, da čustva najprej doživimo v možganih, ki nato

pošljejo signal našemu telesu, da se začne tresti od strahu,

žareti od ponosa itd.? Ali pa je ravno obratno in ljudje čustva

doživljamo le, ko somatosenzorični korteks v naših možganih

zazna, da se nekaj dogaja z našim telesom?

V smislu vzročnosti sta vprašanji popolnoma smiselni, saj

bodisi možgani povzročijo občutek, ki se odrazi na telesu,

bodisi se sprememba na telesu odraža kot občutek v

možganih. A razmišljanje v smislu vzročnosti postane

odvečno, ko razmišljamo o delovanju možganov, ravno tako,

kot je popolnoma brezpredmetno spraševati se, če zemlja

potuje po svoji orbiti zaradi sonca ali obratno. Namesto tega

je produktivneje razmišljati v smislu sistema, torej sonca in

okrog njega krožečih planetov osončja, džungle, ki je

sestavni del ekosistema, ali možganov in telesa, ki skupaj

tvorita celega človeka. Spremembe v katerem koli delu

sistema vplivajo tudi na njegove druge dele.

Prva zmota: Vse se odvija na zavestni ravni

Četrta zmota: Možgani pri ljudeh

so si bolj ali manj podobni

Ljudje funkcioniramo na podlagi veščin, znanja in prepričanj,

do katerih imamo malo ali skoraj nobenega zavestnega

pristopa. Ko se, na primer, dotaknete vročega štedilnika,

boste roko umaknili še preden se boste zares zavedli, da je

štedilnik vroč. Ko vozite avto, boste v primeru počasnejšega

prometa samodejno pohodili zavore, še preden se boste

zavedli, da ste to naredili. Številne veščine, ki zahtevajo

visoko usposobljenost, na primer udejstvovanje v športih,

igranje na glasbila, slepo tipkanje ali celo govorjenje,

opravljamo z majhno ali celo nično stopnjo zavestnega

ravnanja. To imenujemo podzavestne sposobnosti.

Ljudje se lahko naučimo, kako spodbuditi podzavestne

sposobnosti in jih prenesti v del naših možganov, kjer

domuje zavest, ter si tako priklicati podatke hitreje in lažje

kot bi jih lahko priklicala naša zavest.

www.fastforwardonline.com Stran - 4 -

Peta zmota: Možgani so kot računalnik

Računalnik

Skladišči podatke kot niz ničel in enic.

Informacije so bodisi skladiščene v

računalniku bodisi jih tam sploh ni.

Vmesnega stanja ni.

Skladiščenje novih informacij ni odvisno od

obstoječih podatkov.

Ni pomembno, kje so shranjeni podatki.

Računalniški spomin je enoten.

Računalniku lahko zmanjka spomina.

Naši možgani

Skladiščijo podatke v vzorcu delujočih nevronov.

Močnejši kot je vzorec bliskanja nevronov, boljši je spomin

oziroma občutek prepričanosti v znanje.

Intenzivnost bliskanja nevronov, ki jih sprožijo novi podatki, je

odvisna od povezave med obstoječimi informacijami.

Različne vrste informacij se skladiščijo v različnih delih možganov.

Na primer, oblika, barva in gibanje mimo vozečega avtobusa se

shranijo v različnih delih možganov.

Leva in desna polovica možganov opravljata različne naloge, zato

naši možgani delujejo na veliko različnih načinov.

Učna zmogljivost možganov je tako rekoč neomejena.

V zadnjem času je postal računalnik prevladujoča prispodoba za razumevanje delovanja možganov. Toda človeški

možgani se od računalnika vseeno razlikujejo po številnih pomembnih lastnostih.

Avtorica in opis programa

Stella Collins

je diplomirala iz psihologije in nato magistrirala iz komunikacij ter pridobila

obširne tehnične izkušnje na področju informatike. Tako je dobila dobro

teoretično podlago za uporabo praktičnih rešitev pri učenju.

»Podjetje Stellar Learning sem ustanovila leta 2001 z namenom, da bi podjetjem pomagala, da se jim naložba v

učenje zaposlenih povrne z maksimalnimi rezultati, in sicer z močjo inovacij, ustvarjalnosti in aktivne udeležbe

pri učenju. Moj slog je tak, da poskušam informacijam in učenju s kar največjim zanosom vdihniti življenjskost in

zabavnost, saj je bilo to področje v preteklosti obravnavano na dolgočasen in težko razumljiv način. Z mešanico

ustvarjalnosti in pragmatizma pomagam poiskati praktične in izvedljive rešitve, začinjene s kančkom humorja.

Pripravljena sem na vsak izziv! Tudi vas bom opremila z navdušenjem in samozavestjo, ki sta potrebna za

uresničenje vseh idej, ki se jih bomo domislili.«

www.fastforwardonline.com Stran - 5 -

Ko sem leta 2011 spoznala Stello Collins, mi je

razkrila tudi svojo zavzetost za možganom prijazno

učenje. Vanj se je tako rekoč zaljubila in skupaj s

kolegico Ann Grindod sta začeli slediti načelom

pospešenega učenja, ki sta jih združili z uporabnim

znanjem s področja nevroznanosti, in ustvarili

program, ki ga je potrdil Institute of Training and

Occupational Learning in ki prek načel pospešenega

učenja izobražuje trenerje o tem, kako prav ta

načela umestiti v lastne programe. Program je

postal znan pod imenom 'Kako postati možganom

prijazen trener'.

Stello sem prosila, da mi pove več o možganom

prijaznem učenju ter kaj natanko je tako posebnega

pri tem programu.

Kaj so vsi ti 'nenavadni pripomočki', ki so

povezani z možganom prijaznim učenjem?

»Obstaja zelo smiselna znanstvena podlaga za to, da

»možganom prijazni« trenerji uporabljajo barve,

pripomočke, različne asociacije, igrače, glasbo in

humorne vložke, so pozorni na okolje in spodbujanje,

redno preverjajo, ali je posameznik pridobil želeno

znanje itd. Če se poglobite v naše delo, lahko kaj hitro

ugotovite, zakaj to počnemo, in razumete, zakaj je

program drugačen od drugih. Takrat lahko točno

veste, kaj morate odgovoriti, če vam kdo reče, da »je

zadeva videti tako kot v šoli.«

Živimo v času, ko smo vsi preplavljeni z

informacijami. Kako naj svoje učence opremim z

znanjem, ki »se jih bo prijelo«?

»Trajno znanje je eden od temeljnih kamnov

učinkovitega prenosa znanja in edini način

spodbujanja sprememb pri delovanju posameznikov in

cele organizacije. S tem, ko možgane nenehno

»spominjamo« na naučeno in spodbujamo učence, da

sprejmejo informacije take, kot so jim namenjene, brez

naprezanja, z veseljem in po naravni poti, lahko

dosežemo do 100 % ohranjanje pridobljenega znanja s

trajnimi rezultati tako za posameznike kot cele

organizacije.«

Kako se spopadati s »težavnimi« učenci?

»Že takoj na začetku bi radi razbili mit o »težavnih«

učencih, saj je to izraz, ki ga sami nikoli ne

uporabljamo, zato ne preseneča, da takih učencev

sploh nimamo.

Tehnika možganom prijaznega učenja vas opremi z

znanjem o tem, da ima vsak posameznik edinstven

način, s katerim se najlažje uči in potem pridobljeno

znanje tudi izkorišča. Med programom boste deležni

interaktivnega prikaza tehnike možganom prijaznega

učenja, uporabljene na primeru tehničnih podatkov, in

se seznanili s tem, kako ta tehnika deluje pri različnih

učnih slogih.«

Ali je učinkovit učni proces mogoče izvajati brez

uporabe programa Power Point?

»Tisti, ki so se že udeležili katerega od naših tečajev,

vedo, da orodja Power Point ne uporabljamo vedno,

kar je našim udeležencem seveda v veliko olajšanje.

Vendar pa besedila, napisana v tem programu, v

izkušenih rokah postanejo učinkovito orodje, posebno

če ob pregledu naučenega dodamo še glasbo. Na

dogodku vam bomo pokazali, kako uporabljati Power

Point na nezapleten način, pa vendar tako, da bo

imelo vaše sporočilo velik učinek.«

Na delavnici 'Kako postati možganom prijazen trener'

www.fastforwardonline.com Stran - 6 -

Korak Kaj moramo o tem vedeti trenerji

Umska pripravljenost na učenje

Kako se počutimo v lastni koži in kakšno mnenje imamo o sebi kot o trenerju in

učni temi ter sposobnosti za učenje prav gotovo vpliva na naš uspeh.

Naša naloga je, da pripravimo ljudi na učenje, jim pokažemo prednosti, ki jih

bodo s tem dobili, in vzpostavimo pri njih samozavest, s katero bodo lažje

dosegli rezultat in se ob tem hkrati zabavali.

Zaradi tega je pomembno, da jim te stvari povemo še preden se začnejo učiti, s čimer ustvarimo pravo okolje za učenje, jih spodbujamo in jim omogočimo, da se počutijo sproščeno, varno in udobno ter pri njih vzpostavimo zaupanje in ohranimo njihovo motivacijo tako med učenjem kot po končanem programu, da bodo z veseljem delali vaje in uporabljali svoje znanje v praksi.

Sprejemanje novih informacij

Edini način sprejemanja informacij je skozi naše čute. Več čutov uporabljamo,

boljša bo učna izkušnja in lažje si bomo zapomnili snov in uporabljali pridobljeno

znanje.

Naša naloga je, da skozi učno izkušnjo poiščemo kreativne načine za

spodbujanje vseh petih čutov.

Pri tem je treba uporabljati listno tablo, diapozitive in posterje, s katerimi bodo udeleženci doživeli močno vizualno izkušnjo, kar bo spodbudilo razpravo, izmenjavo mnenj ter razlago, izvajati fizične vaje, ki vključujejo ustrezno gibanje, ter vprašati, kako so udeleženci zadovoljni s pridobljenim znanjem. Prav tako moramo najti način, kako v učno okolje vnesti vonje in okuse, ki lahko služijo kot dobra podlaga za spomin, tj. pijača, prigrizki, aromaterapija, dišeči flomastri itd.

Razumevanje pridobljenega znanja

S tem korakom pokažemo, da spoštujemo edinstvenost vsakega učenca, saj

vsakemu od njih omogočimo, da se uči v skladu z lastnim učnim slogom,

vrednotami in motivacijo ter pri tem uporablja svojo edinstveno inteligenco ter

izkušnje.

Naša naloga je, da ustvarimo različne možnosti za tako učenje in jih

spodbujamo, da odkrijejo tiste, ki so zanje najboljše.

Tak način dela zahteva veliko ustvarjalnosti in prilagodljivosti pri praktičnem, skupinskem in individualnem delu za vsakega posameznika in popolno osredotočenost na učenca namesto nase in na učno snov, kar pomeni, da se je treba resnično posvetiti posamezniku.

Trajno pridobljeno znanje

Ob prenatrpanih vsakodnevnih urnikih je treba poskrbeti, da si bodo udeleženci

zapomnili snov, saj nečesa, kar se le megleno spomnijo, ne morejo nikoli

uporabiti.

Teorija možganom prijaznega učenja s ponazoritvijo na primerih

Načelo pospešenega učenja, ki ga upoštevajo po vsem svetu, delimo na šest korakov. Vsak od njih je

pomemben del mozaika, s katerim dosegamo učne rezultate, ki jih prinaša možganom prijazno učenje v

smislu učinkovitejšega pridobivanja znanja ob prihrankih pri času in denarju.

1

2

2

3

4

www.fastforwardonline.com Stran - 7 -

Naša naloga je, da načelo trajnega znanja upoštevamo pri izvedbi usposabljanja,

tako da si bodo udeleženci zapomnili učno snov in si jo kadarkoli priklicali v

spomin.

Tako delo zahteva čustveno vpletenost pri procesu učenja, povezovanje novega s starim, spodbujanje vseh čutov, uporabo barv, gibov in zvokov itd. za ustvarjanje trajnega znanja.

Preverjanje, ali so udeleženci zares pridobili znanje

Na tej točki se morate zavedati, da znate in zmorete narediti nekaj novega in

drugačnega. To zavedanje je izjemnega pomena za vzpostavitev samozaupanja

in motivacije, s katero nam bo uspelo uporabiti pridobljeno znanje.

Naša naloga je, da vsakega udeleženca usposobimo, da bo prepoznal trenutek,

ko se stvari v glavi postavijo na svoje mesto in ko začne razumeti uporabnost

pridobljenega znanja, nato pa mu lahko pomagamo tudi s praktičnimi vajami.

To pomeni, da ga bomo morali z vajami in ponazoritvami usposobiti za uporabo novih veščin, s katerimi bo pridobil resnično predstavo o novem znanju in ga prenesel v prakso.

Prenos znanja v dolgoročen spomin in njegova uporaba v praksi

Če naučenega ne uporabimo v praksi, nam novo znanje in veščine gotovo ne

bodo kaj dosti koristile. Bistvo učenja so navsezadnje spremembe, zato

moramo pri zadnjem koraku poskrbeti, da bo do njih tudi prišlo.

Naša naloga je, da pri udeležencih osvežimo znanje in jih spomnimo na naučeno

snov in spodbudimo, da jo ponovijo ter nato čim prej uporabijo, tako da bo hitro

postala del njih in njihovih novih navad. Ko je to opravljeno, udeleženci pogosto

celo pozabijo, da so kar koli spremenili, saj nov način vedenja postane nekaj

povsem običajnega in preide v njihovo podzavest.

To dosežemo s ponavljanjem gradiva med samim učenjem in vajami za

osvežitev znanja in njegove uporabe v praksi. To pomeni, da moramo po

opravljenem tečaju vzpostaviti trden proces komuniciranja z udeleženci za

nadaljnjo osvežitev znanja, pošiljanje opomnikov in podporo pri uporabi

naučenega.

5

6

Poiščite kreativne

načine, s katerimi

boste skozi učno

izkušnjo spodbujali

vseh pet čutov.

www.fastforwardonline.com Stran - 8 -

Stella, ki izvaja omenjeni program več kot pet let, se je medtem naučila veliko o tem, kako na

lastnem primeru najbolje pokazati uporabo orodij in tehnik, ki jih deli z udeleženci.

Kaj je najpomembneje pri tem, da pomagamo ljudem pridobiti ter ohranjati novo znanje in

veščine?

»Del odgovora na to vprašanje se vrti okoli ključne teme, in sicer motivacije (oziroma t.i. stanja).

Udeleženci delavnice iz prve roke izvejo, kako motiviramo učence, da se učijo pred in med dogodkom in

ohranijo pridobljeno znanje še dolgo po njem. Pri tem gre za zamisli, ki jih bomo z veseljem delili z vami,

da jih boste lahko uporabljali že takoj po tečaju. Sami uporabljamo več kot 40 »aktivatorjev spomina«

za ponoven kasnejši priklic naučenega, ki vam jih bomo predstavili na delavnici.«

Nekaj od tega znanja že imam, vendar ga ne uporabljam ves čas. Me lahko naučite še kaj

drugega?

»Če ga ne uporabljamo, naše znanje pomeni zgolj podatke. Na tej delavnici se boste naučili, kaj morate vedeti o možganih, kako uporabljati dobro preizkušen proces za uporabo pridobljenega znanja in kako uporabiti ustvarjalnost v vsaki situaciji. Poleg tega boste dobili tudi vnaprej oblikovane sheme za kasnejšo uporabo. Odšli boste z jasno podobo o tem, kaj lahko storite s pridobljenim znanjem in kako ga lahko dosledno uporabljate tudi v prihodnosti.«

V svoji organizaciji sem zadolžena za izobraževanje in razvoj. Kako lahko v naše izobraževalne

programe vnesem nov veter, izboljšam delo v podjetju in vzpostavim spremembe, ki bodo

učinkovite tudi na dolgi rok?

»Udeležba na našem programu, ki vključuje tridnevno delavnico, je najboljši način za aktivno predstavo o tem, kaj lahko spremenimo v učnem procesu! Z našo podporo boste pridobljeno znanje uporabljali pri svojem poslovanju, s tečaja pa boste odšli z novim zagonom za ustvarjanje in nadzorovanje trajnostnih sprememb pri učnih potrebah posameznikov in cele organizacije.«

Če potrebujete več nasvetov o možganom prijaznem učenju in kako ga vpeljati v prakso, se obrnite na avtorico članka Pam Welsby na pam@fastforwardonline.com ali pokličite Ano Barić, vodjo razvoja poslovanja na +386 40 600 779 oziroma ji pišite na ana@fastforwardonline.com.

Delavnica in rezultati

www.fastforwardonline.com Stran - 9 -