Marec 2009

Kazalo

51 Po izkušnje na Norveško

1

UredništvoFranci Bogataj,

glavni in odgovorni urednikbogataj@freising.si

Klavdija Škrbo Karabegović,novinarka

Kristina Strnad, lektorica

Peter Okorn, vodja oglasnega trženja041/ 233 350

6

6

7

8

10

12

13

14

14

15

16

18

22

24

24

26

28

46

44

40

39

38

37

30

Najprej dom za starejše, potem stanovanja

Pritožba kolesarjev

Klopčič se zelo počasi odvija

Hofer in Mercator že imata gradbeno dovoljenje

Delajo po načelu moči argumentov

Nevarno ali varno?

Pasijonski večer v Freisingu

V spomin na Franceta Prešerna

Koncerti, zbornik, prenovljena spletna stran

Škofj eloški lokostrelci spet posegali po najvišjih mestih

Bivalna skupnost bo odprta še letos

Javni Razpis

Pomoč zapuščenim ali poškodovanim živalim

Srečanje častnega odbora Škofj eloškega pasjona

Eko(loški) oratorij

Žirovske novice

Novice iz občine Gorenja vas-Poljane

Novice iz Selške doline

Glasba je moje življenje

Povabili smo na kavo

Zlate papige

»Freeride« v Indiji

Prireditve v marcu

Podelitev športnih priznanj Zavoda za šport in Športne zveze ...

42 Pogled v nebo

Loški utrip - glasilo, ki izhaja napodročju občin:Škofja Loka, Železniki,Gorenja vas-Poljane, Žiri,delno Kranj.Izhaja od avgusta 1996.

Naklada: 13.200 izvodov.Izhaja mesečno, gospodinjstva gaprejemajo brezplačno.

Glavni in odgovorni urednik:Franci Bogataj

Naslov uredništva:p. p. 129, 4220 Škofja Lokatel: 04/51 55-880,faks: 04/51 55-888

Izdaja:FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,4220 Škofja Loka

Elektronski naslov uredništva:bogataj@freising.siPrispevke sprejemamo na elektron-ski naslov do 20. v mesecu. Do 15. v mesecu je potrebno rezervirati prostor. Najavo kulturnih priredi-tev sprejemamo do 25. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne vrača-mo, če to ni izrecno naročeno! Dig. fot: H. M.

Oblikovanje oglasov:DECOP d.o.o., Železniki (510 16 20)Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniki DOS-a!

Monika Strel,novinarka

50

48 34. Pokal Loka

Od dreves do balvanov

Marec 2009

2 3

Pritožba kolesarjevNaš bralec nas je opozoril, da so pri urejanju uvoza v novo trgovino Mlinotest prekinili kolesarsko stezo,

s čimer naj bi steza postala nevarna.»Na Kidričevi cesti so odprli

novo trgovino Mlinotest in nare-dili nov uvoz v trgovino. Ob tem so nesramno prekinili kolesarsko stezo z 20 centimetrov visokimi robniki, otočkom in prometnim znakom na sredi kolesarske steze. To dvosmerno kolesarsko stezo zelo veliko uporabljamo, saj vodi iz mesta na železniško postajo, zdaj pa je zaradi robnikov postala nevarna. Zanima me, kdo ima tak odnos do kolesarjev in je izdal takšno gradbeno dovoljenje,« se sprašuje bralec.

Miloš Bajt iz občine Škofja Loka nam je odgovoril: »Ob iz-gradnji novega priključka v Mli-notest smo od investitorja zara-di varnosti kolesarjev zahtevali deviacijo dvosmerne kolesarske steze za dolžino osebnega vozila in prepoved levega zavijanja na omenjenem priključku. Investitor

pa bo moral izvesti še asfaltno prevleko in nekoliko zmanjšati deviacijo kolesarske steze.«

Obrnili smo se tudi na samo podjetje in direktor Mlinotesta, d. d., Pekarna Peks Škofja Loka Ivan Vodopivec nam je pove-dal: »Za potrebe nove trgovine Mlinotest je bil zgrajen nov cestni priključek, ki omogoča zavijanje desno–desno. Za omenjeni pri-ključek je bil narejen projekt za izvedbo. Na zahtevo škofjeloške občine je bil zaradi povečanja var-nosti za kolesarje in zmanjšanja konfliktnih situacij na Kidričevi cesti projektiran zamik kolesarske steze proti trgovini Mlinotest. Žal zaradi zime ta del kolesarske steze še ni narejen. Ko bodo vremenske razmere dopuščale, bo tudi ta del kolesarske steze korektno zaklju-čen s poglobljenimi robniki ter talnimi in vertikalnimi oznakami.

Informacija, da ločilni otok leži na kolesarski stezi, ni korektna, saj bo kolesarska steza po novem potekala bolj severno, priključek

pa bo narejen varneje in bo one-mogočal konfliktne situacije.«

Klavdija Škrbo Karabegović

V Mlinotestu obljubljajo, da bo kolesarska steza korektno zaklju-čena, ko bodo vremenske razmere dopuščale.

Najprej dom za starejše, potem stanovanjaSvetniki zahtevajo od investitorja, da v zahodnem delu vojašnice najprej zgradi dom za starejše občane, nato pa območje večstanovanjske gradnje – Bojijo se, da na koncu doma ne bi bilo – Župan umaknil odločanje o sklepu in

pozval investitorja, naj ponovno pripravi gradivo z zagotovilom, da bo najprej gradil dom – Prva obravnava odloka o ureditvi cestnega prometa – Zaključni račun proračuna za leto 2007

Pobudo za pripravo in spre-jem občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za zahodni del vojašnice je podalo podjetje Liko, d. d., Liboje. OPPN predvideva gradnjo doma starej-ših občanov, varovanih stanovanj in večstanovanjskega naselja, ki predstavlja zaključek blokovske pozidave na severni strani mesta pod vznožjem Kamnitnika. Na vzhodni strani ureditvenega ob-močja predvideva izvedbo parka kot zaključek povezovalne osi med mestnim jedrom in Kamnitnikom. OPPN predvideva izgradnjo doma za približno 150 oskrbovancev in okoli 30 oskrbovanih stanovanj, nadalje objekt s 30 oskrbovani-mi stanovanji in šest objektov s približno 240 stanovanji.

Predstavnik investitorjev je ob predstavitvi OPPN poudaril, da bodo, upoštevaje ekonomsko sliko, najprej morali zgraditi sta-

novanjski del, šele nato pa dom za starejše občane. V debati, ki je sledila, so se svetniki strinjali, da je treba zaščititi javni interes in da je v faznosti treba opredeliti, da se najprej zgradi dom in pridobi koncesija, nato oz. paralelno pa stanovanjsko območje. Svetniki so se spraševali, kaj bo, če investitor še vrsto let ne pridobi koncesije, če odprodaja stanovanj ne bo ta-kšna, kot je planirana ipd. Strinjali so se tudi, da gre za zelo drago-cen prostor in da občinski svet ne more prevzeti odgovornosti, da na koncu tam doma ne bi bilo.

»Natančno sem poslušal raz-pravo in sem v dilemi, kaj naj sto-rim, ali naj prosim investitorja, naj premisli in pride ponovno na občinski svet z zagotovili, da bo najprej gradil dom starejših ob-čanov, ali pa dam OPPN na glaso-vanje. Menim, da je bolj pametna prva odločitev, investitor je sedaj

seznanjen z našimi željami in ve, da je dom vstopnica za gradnjo,« je povedal župan Igor Draksler in tako odločil, da svetniki tokrat ne bodo sprejemali osnutek OPPN.

Sledila je prva obravnava pre-dloga odloka o ureditvi cestnega prometa, s katerim se na območju občine Škofja Loka določi prome-tna ureditev, postopek in način dela medobčinskega inšpektorata in redarstva pri nadzoru nad usta-vljenimi, parkiranimi in zapuščeni-mi vozili, pa tudi delovanje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svetniki so načeloma v prvem branju podprli omenjeni odlok, vendar so izrazili pomislek, da ne rešuje osnovnega problema, in sicer pomanjkanja parkirišč, ter da ni primerno izdajati kazni, če hkrati občani nimajo kje parki-rati. Odlok je bil sprejet v prvem branju s petnajstimi glasovi za in tremi proti.

Pri zadnji točki, prvi obravnavi odloka o zaključnem računu pro-računa za leto 2007, ni bilo večjih pripomb, svetniki so le opozorili, da se napake, na katere je nadzorni odbor opozoril že leta 2006, pona-vljajo tudi v letu 2007, in da je treba priporočila nadzornega odbora upoštevati. Slednji je sicer opo-zoril na nekatere pomanjkljivosti, vendar – kot so zapisali v končnem poročilu: »Nadzorni odbor je opra-vil pregled zaključnega računa … in ugotovil, da so vsi pregledani dokumenti in poslovni dogod-ki skladni z veljavnimi predpisi. Ugotovljene pomanjkljivosti niso pomembneje vplivale na rezultate poslovanja.«

Svetniki so sprejeli še dodatni sklep, da se teme iz predstavljene-ga končnega poročila nadzornega odbora uvrstijo na dnevni red ene od sej občinskega sveta do 30. junija 2009. K. Š. K.

Nadaljevanje 20. redne seje občinskega sveta občine Škofja Loka

Marec 2009

2 3

Klobčič se zelo počasi odvijaKlobčič v zvezi s poljansko obvoznico se počasi, a vendarle odvija. V pripravi je razpis za izbiro izvajalca gradbenih del

za predor pod Stenom, izvedeno je bilo že javno odpiranje ponudb za prvo fazo obvoznice, gradbeno dovoljenje za drugo in četrto podetapo prve faze je postalo dokončno, kmalu pa naj bi bila izdana tudi odločba

o razlastitvi zemljišča v lasti Jožeta Hartmana.

Direkcija RS za ceste pripravlja razpis za izbiro izvajalca gradbenih del za predor pod Stenom. Gre za finančno in strokovno najzahtev-nejši del investicije. Izvedeno je bilo javno odpiranje ponudb za izvedbo gradbenih del na prvi fazi obvoznice, in sicer od obstoječega križišča v Starem Dvoru do vhoda v predor. Prispelo je pet ponudb, vendar izbor v tem trenutku še ni izveden.

Novembra lani je bilo izdano gradbeno dovoljenje za prvo fazo poljanske obvoznice od križišča z Ljubljansko cesto do predora z izjemo manjšega odseka, na kate-rem zemljišče še ni bilo pridoblje-no, vendar sta bili na omenjeno gradbeno dovoljenje podani dve pritožbi. Ministrstvo za okolje in prostor je v letošnjem letu obe pri-tožbi zavrnilo, s čimer je gradbeno dovoljenje postalo dokončno.

Največ polemike in vroče krvi pa je bilo na tretji podetapi prve faze obvoznice, na kateri občina in država za svoj projekt potrebujeta še nepridobljeni del zemljišča, ki je v lasti Jožeta Hartmana.

»Ker se z lastnikom žal nismo uspeli dogovoriti, smo že 12. junija 2006 na državno pravobranilstvo vložili zahtevo za razlastitev. V zdajšnjem postopku je ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo Hart-manovo pritožbo glede uvedbe razlastitvenega postopka in od-ločilo v korist Republike Slovenije. 18. septembra lani pa je bil s strani Jožeta Hartmana naknadno spro-žen še upravni spor glede uvedbe razlastitvenega postopka. Uprav-no sodišče RS je s sodbo z dne 13. januarja 2009 njegovo pritožbo zavrnilo in dalo prav Republiki Slo-veniji in s tem tudi občini. Občina Škofja Loka sedaj pričakuje, da bo

upravna enota na podlagi vsega povedanega takoj izdala odločbo o razlastitvi,« je povedal župan občine Škofja Loka Igor Draksler.

V vmesnem času je občina Ško-fja Loka naročila idejno zasnovo v skladu z zahtevami civilne ini-ciative. Naj spomnimo, v skladu z zahtevami ter predlogi civilne iniciative in Jožeta Hartmana je, da se opusti načrtovano krožišče na Suhi in cesta na nasipu ter izvede 120 metrov daljši viadukt in opusti urejanje kolesarskega in peš pro-meta ob obvoznici. Idejna zasnova je bila izdelana 20. januarja.

»Vendar so se kljub sprejetemu dogovoru člani civilne iniciative pritožili na gradbeno dovoljenje, svojo zavezo za prodajo zemljišča pa so podali šele potem, ko se že vedeli za odločbo upravnega so-dišča o razlastitvi. Sprememba, ki jo pogojuje civilna iniciativa in na

katero bi mi tudi pristali, če bi oni spoštovali svoj del dogovora, ob optimalnem poteku vseh postop-kov zahteva kar 32 mesecev časa, ob čemer pa še vedno nimamo zagotovil, da bo projekt uspešno zaključen, ker mora prestati javno obravnavo, ponovno je treba pri-dobiti vsa soglasja, vprašanje pa je tudi, ali bi kasneje sploh še lahko koristili evropska in državna pro-računska sredstva, ki so sedaj že zagotovljena. Naš namen je bil dober in iskren, a zaradi neupo-števanja dogovora in zaradi dej-stva o razlastitvi bo sedaj razplet drugačen,« je še povedal Draksler.

Klavdija Škrbo Karabegović

Marec 2009

4 5

Hofer in Merkur že imata gradbeno dovoljenje

Tempo investicij bodo prilagodili novi finančni situaciji – Bo imela prednost nova knjižnica ali nov vrtec? – S Sloven-skimi železnicami tečejo dogovori glede parkirišča ob železniški postaji – Tako Hofer kot Merkur sta že pridobila grad-

beno dovoljenje – Klub 6 pričel delovati v novi sestavi – Bodo ponovno zaživele škofjeloške poletne prireditve?

Pričela se je pomladna gradbena sezona. Katere večje investicije lahko pričakujemo v tem času?

Gospodarska kriza se seli tudi v javni sektor, predvsem se kriza pri-čakuje na področju javnih financ. Manj zaposlitev namreč pomeni

Pogovor z županom občine Škofja Loka Igorjem Drakslerjem

manj dohodnine in posledično manj dohodka v občinskem pro-računu. Po drugi strani lahko pri-čakujemo manj investicij in posle-dično manj sredstev v občinskem proračunu iz naslova komunalnih vlaganj, ki jih je občina že zgradila. Nadalje se kriza kaže pri plače-vanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vse našteto moramo upoštevati, vendar se bo

občina trudila čim bolje izpolnje-vati vse obveznosti. Seveda bo treba dinamiko investicij in obnov cest ter ostalih občinskih projektov prilagoditi novemu finančnemu stanju.

Nadaljujete z rekonstrukcijo tre-tje faze ceste Podlubnik–Klančar, medtem pa še vedno ni zaklju-čena druga faza, in sicer uvoz v Podlubnik II. ter obračališče za avtobuse. Kdaj se bo izvedlo tudi to?

Finančno je bila druga faza že zaključena, zato se bo omenjeni uvoz v Podlubnik II. in obračali-šče za avtobuse izvedlo skupaj s tretjo fazo, v kateri bo v okviru gradbenih del urejena voziščna konstrukcija, odvodnjavanje ter komunalni vodi in prometna opre-ma, izvedeni pa bodo še potrebni zadrževalni bazeni. Celotna in-vesticija naj bi bila zaključena do občinskega praznika, 30. junija.

Na 20. redni seji občinskega sveta občine Škofja Loka se je pri drugi obravnavi odloka o od-vajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode ter izvajanju posebnih storitev razvila ostra debata. Zakaj je bilo sprejemanje

tega odloka potrebno in v kakšni povezavi je s projektom Urejanje porečja Sore?

Ko se bomo lotili tudi fizične izvedbe projekta Urejanje pore-čja Sore, bo to v Škofji Loki tako finančno kot gradbeno in tehnič-no največja investicija. Da lahko s tem projektom kandidiramo za evropska sredstva, je treba izpol-niti nekaj zahtevnih ciljev, med njimi tudi tega, da na osrednji komunalni čistilni napravi ni več kot 30 odstotkov odpadnih voda iz industrije. Da bo občina to lahko zagotovila, bo morala postaviti ustrezen monitoring vseh voda, ki prihajajo v javno kanalizacij-sko omrežje, zagotoviti merilna mesta, ugotoviti kakovost voda in tako dalje.

Po koncu obnove komunalne infrastrukture bo občina Škofja Loka deležna kontrole o izpol-njevanju ciljev, ki jih želimo za-gotoviti. Občina Škofja Loka bo torej morala postaviti pogoje v skladu s predpisano zakonoda-jo in pričakujemo, da bodo večji onesnaževalci količino odpadnih voda lahko prilagodili ciljem, ki jih občina mora zagotoviti. Nekateri največji industrijski onesnaževalci pa bodo gotovo morali zgraditi

lastne čistilne naprave.

Upokojena knjižničarka Ana Florjančič je tako na vas kot na novinarje poslala pismo z naslovom Bo Škofja Loka kdaj dočakala novo knjižnico?, v ka-terem se sprašuje, zakaj si občina Radovljica lahko privošči novo knjižnico, občina Škofja Loka pa ne. Kakšen je vaš komentar?

Čeprav ima Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka v nekdanji vojašnici že zagotovljene svoje prostore, se moramo zavedati, da nove knjižnice ne bomo dobili brez tako imenovanega javno-zasebnega partnerstva. Na občini že pripravljamo dokumentacijo za takšno partnerstvo, o čemer se bo odločal občinski svet na eni od spomladanskih sej.

Rad bi poudaril, da je občina Škofja Loka pred več kot desetimi leti že imela pripravljen celovit načrt za umestitev knjižnice na Mestni trg, vendar je zadeva, žal, pri nekaterih takrat naletela na gluha ušesa.

Kaj bo v danih razmerah imelo prednost: nova knjižnica ali nov vrtec? Oboje namreč v Škofji Loki zelo potrebujemo.

Župan Igor Draksler

Večji onesnaževalci bodo morali poskrbeti za čistilne naprave. Knjižnica čaka na javno-zasebno partnerstvo.

Marec 2009

4 5

Res je, oboje krvavo potre-bujemo in upam, da nam ne bo treba izbirati, ampak da bomo v čim krajšem času lahko zgradili oboje. Če pa bo treba sprejemati takšno odločitev, bo o njej odločal občinski svet. Trenutno so sicer postopki za gradnjo knjižnice bolj daleč, če pa nam uspe v prosto-rih nekdanje vojašnice pridobiti prostor za gradnjo novega vrtca, lahko zelo hitro pričnemo tudi s tem.

Medtem ko sva v zadnjem inter-vjuju govorila o načrtu gradnje novega perona na železniški postaji na Trati, so nas bralci opozorili, da je trenutno stanje glede možnosti parkiranja ob železniški postaji nevzdržno, saj prostora praktično ni, dostikrat pa ne smejo uporabljati niti par-kirišča ob Jelovici.

Osnovna težava je, da delo-dajalci na Trati ne zagotavljajo parkirnih mest oziroma je le-teh premalo, tako da so avtomobili parkirani vsepovsod, na pločnikih, zelenicah ipd. Razumljivo je tudi, da podjetja na svojih zasebnih zemljiščih ne dovolijo parkiranja nezaposlenim.

Posledica naštetega je, da vsi tisti, ki pridejo z avtomobilom do železniške postaje in nato z vla-kom do službe, šole ipd., nimajo kje parkirati. Osnovni problem je velika utesnjenost železniške po-staje in cest na tem področju, zato smo že pred letom dni spodbudili Slovenske železnice za skupno reševanje teh težav. Sklenili smo dogovor, da bomo uredili parkiri-šče samo za uporabnike železnice, vendar glede na hitrost pogajanj s

Slovenskimi železnicami ni priča-kovati, da bodo zadeve rešene v zelo kratkem času, čeprav je idejna zasnova za parkirišče že pripra-vljena. No, mi jih bomo vsekakor priganjali še naprej.

Mercator je v Škofji Loki želel zgraditi veliko večji trgovski cen-ter, kot ga sedaj gradi ob Loški komunali. Zakaj mu to ni bilo omogočeno?

Kot je bilo že velikokrat po-vedano, občina investitorjem ne more zagotavljati zemljišč, saj jih, žal, nima na razpolago, ampak so jih dolžni pridobiti sami, prav tako kot občanom ne zagotavljamo zemljišč za individualno gradnjo. V skladu s svojo lastnino se je Mercator odločil za gradnjo ob Loški komunali. Sicer je Mercator želel zgraditi večji objekt tudi na sosednji parceli, ki je v lasti Loške komunale, za kar pa se ni uspel dogovoriti z Loško komunalo, ki je v privatni lasti. Mercator ima sicer v coni na Trati še veliko neizkori-ščenega prostora.

Kar zadeva druge trgovske centre, je gradbeno dovoljenje za gradnjo komunalne infrastrukture v celotni trgovsko-poslovni coni na Grencu pravnomočno. Trgo-vski podjetji Hofer in Merkur pa imata pridobljeni že tudi gradbeni dovoljenji za gradnjo trgovskega objekta.

Most pri sotočju Sor je saniran. Zakaj pri sanaciji niste obnovili tudi stare ograje, ki rjavi? Neka-tere občane moti tudi, da most ni prevozen z motornimi vozili.

Občina Škofja Loka mora go-spodarno ravnati s sredstvi davko-

plačevalcev, zato so bili pri sanaciji uporabljeni vsi elementi, ki se jih je še dalo uporabiti. Ograja je še vedno dobra in ni imelo smisla, da bi jo zamenjali. Most nikoli ni bil namenjen motornemu prometu in zato tudi ni dimenzioniran, ampak je namenjen izključno pešcem in kolesarjem.

Zakorakali smo v marec. Rečeno je bilo, da bodo do takrat zaklju-čena dela na športni dvorani ob OŠ Cvetka Golarja.

Dela na gradbišču športne dvo-rane na Trati ne potekajo v skladu s pričakovanji. Zadeva se kar na-prej zapleta, tako da dvomim, da bodo dela pravočasno končana. Pričakujem, da se bodo zavlekla še za nekaj mesecev, računam pa, da bodo otroci na Frankovem na-selju vsaj septembra po tridesetih letih obljub vendarle imeli novo telovadnico.

Ko ravno omenjava želje in po-trebe otrok, velja omeniti, da tudi otroci v starem mestnem jedru nimajo primernega otroškega igrišča.

Na območju ožjega območja starega mestnega jedra dejansko ni urejenih javnih otroških igrišč. Občinska uprava je že preverila do-ločene lokacije, kjer bi bilo možno postaviti igrala in urediti igrišče. Če bomo uspeli pridobiti primerno lo-kacijo, bo možno postaviti otroško igrišče še v letu 2009.

Še v januarju naj bi bil izveden razpis za javno-zasebno partner-stvo pri projektu Virmaše. Zakaj do razpisa še ni prišlo?

Občinski svet je sklenil, da mora občinska uprava seznaniti svetni-ke z investicijsko dokumentacijo. Torej bo javni razpis lahko izveden šele, ko bodo opravljeni vsi po-stopki na občinskem svetu.

Kdaj bo začel obratovati semafor na Lipici?

Na Direkciji RS za ceste so mi odgovorili, da morajo izvesti še nekatera inštalacijska zemeljska dela, kar pa bodo lahko storili zgo-daj pomladi. Takoj za tem bo začel obratovati tudi semafor.

Z letošnjim letom je v novi sestavi pričel delovati tako imenovani Klub 6. Kdo je v njem in kakšen je namen tega kluba?

V tem klubu je predsednik

državnega sveta, oba poslanca iz našega območja ter štirje žu-pani naše upravne enote. Glede na to, da je en župan hkrati tudi poslanec, nas je v tem klubu šest, od tod tudi ime. Naša srečanja so namenjena medsebojni ko-ordinaciji in projektom, ki so za škofjeloško ozemlje pomembni, saj smo v preteklosti ugotovili, da s skupnim in usklajenim delom lahko dosežemo veliko več. Na zadnjem skupnem sestanku smo se seznanili s projekti, ki so v okviru države še odprti, ter s tem, v kateri fazi se nahajajo, in se domenili za sestanek, ki bo še pred sprejetjem rebalansa državnega proračuna.

Že v tem mesecu bomo priča dolgo pričakovani ponovni upri-zoritvi Škofjeloškega pasijona. V tem duhu in glede na to, da se je ustanovil Zavod za kulturo, je prišlo do pobude, da bi se na obnovljenem Loškem gradu ob-novile tudi škofjeloške poletne prireditve, ki so se že odvijale v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Glede Škofjeloškega pasijona lahko rečem, da občudujem ener-gijo vseh, ki so na kakršen koli način vpeti v ta projekt. Prepričan sem, da bodo uprizoritve dobro obiskane in da bomo na ta način pokazali, kakšen biser skriva naša tisočletna lepotica.

Kar zadeva škofjeloške poletne prireditve, podpiramo pobudo, da se obnovijo z delovanjem Zavoda za kulturo Škofja Loka. Na Loškem odru tečejo vaje za ponovno upri-zoritev Coprniške krvave rihte v Loki, ki jo je po Visoški kroniki pri-redil in dramatiziral Ludvik Kaluža.

Decembra lani smo na Loški oder poslali dopis, v katerem smo med drugim zapisali, kako upamo, da se igra ne bo igrala samo na odru Loškega gledališča, ampak da jo bomo lahko uvrstili tudi na seznam škofjeloških po-letnih prireditev. Uprizoritev Co-prniške krvave rihte na Sotočju je v preteklosti ne samo poživila kulturni utrip Škofje Loke, ampak je v mesto pritegnila tudi mnogo gledalcev iz cele Slovenije in širše. Moram pa dodati, da se mi zdi izbrani datum premiere Coprniške krvave rihte milo rečeno precej nenavaden, saj sovpade ravno z začetkom letošnjih pasijonskih uprizoritev.

Klavdija Škrbo KarabegovićMercator in Hofer naj bi začela graditi trgovski center.

Marec 2009

6 7

Delajo po načelu moči argumentovV medijih se nemalokrat omenja nadzorni odbor občine Škofja Loka. Zadnji tak primer je bil na izredni seji škofje-loškega občinskega sveta, kjer je slednji priporočil nadzornemu odboru, naj temeljito preuči poslovanje občine s

Cestnim podjetjem Kranj. O tem, kaj je pravzaprav nadzorni odbor, kakšne so njegove naloge in pristojnosti, kakšna je razlika med njim in Računskim sodiščem Republike Slovenije in še o marsičem drugem, smo se

pogovarjali s predsednikom škofjeloškega nadzornega odbora Markom Vraničarjem.

Kaj je nadzorni odbor?Poleg občinskega sveta in

župana je nadzorni odbor eden od treh enakopravnih organov oblasti v občini. Nadzorni odbor torej ni delovno telo občinskega sveta, ampak je samostojen in neodvisni politični organ občine. Po našem statutu ga sestavlja pet članov, katerih struktura približno ustreza politični strukturi občin-skega sveta, in teh pet članov je zadolženih, da kot nadzorni odbor nadzorujejo predvsem zakonitost porabe proračunskih sredstev, ra-cionalnost porabe in namenskost porabe občinskega proračuna, najsi gre za občinsko upravo ali ka-kšnega drugega prejemnika pro-računskih sredstev (javni zavodi, javna podjetja ali druge ustanove, ki del ali ves svoj proračun polnijo iz občinskih sredstev).

Kdo imenuje člane nadzornega odbora in kdo jih lahko razreši?

Po lokalnih volitvah, ko občin-ski svet ustanovi svojo komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, slednja na osnovi strankarskih predlogov pripravi predlog kandidatne liste. Na pod-lagi predlaganih kandidatov ob-činski svetniki nato z večino glasov izvolijo pet članov, ki med seboj izvolijo predsednika in podpred-sednika nadzornega odbora. Člani morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.

Zmotno je mnenje, da lahko občinski svet razreši nadzorni odbor, ker ga je prav on imenoval. Po zakonu o lokalni samoupravi je nadzorni odbor tretji neodvisni organ oblasti v občini in ga ob-činski svet sicer imenuje, ne more pa ga razrešiti. Lahko pa razreši posameznega člana v naslednjih primerih ter izvede nadomestne volitve, in sicer če se član preseli v novo občino, če je opravilno nesposoben, če sam odstopi ali če umre. Občinski svet pa nima pravi-ce in možnosti razrešiti celotnega nadzornega odbora.

Kdo so člani nadzornega od-bora?

Nadzorni odbor v tem mandatu sestavljajo Marko Jožef Vrani-čar kot predsednik (DeSUS), mag. Darja Dobrec kot podpredse-dnica (NIT) ter člani Ana Čarman (NSi), Dejan Meterc (SD) in Mitja Bertoncelj kot predstavnik KS Škofja Loka – Mesto.

Čeprav smo iz izrazito različnih strank, do danes nadzorni odbor ni niti enkrat sprejel stališča s pregla-sovanjem. Vse sklepe smo vedno sprejemali soglasno, saj smo se že na začetku dogovorili, da bomo delali po načelu moči argumen-tov in ne argumenta moči. V tem mandatu smo imeli devetnajst sej in samo enkrat je bil odsoten en član, sicer pa nadzorni odbor vedno dela v polni zasedbi.

Katera je temeljna naloga nad-zornega odbora?

Vsako leto je ključna naloga izdelava končnega poročila o pre-gledu zaključnega računa prora-čuna za preteklo leto. Osnutek končnega poročila predstavimo županu, ki ima možnost, da pove, če se s čim ne strinja. Nato se na seji nadzornega odbora razpra-vlja o županovih pripombah in odloča, ali se jih upošteva ali ne. Ko je končno poročilo na tak način prvič usklajeno, se kot čistopis posreduje občinski upravi, ki ima pravico, da pove svoje stališče in pripravi odzivno poročilo. Na občinski svet gresta oba doku-

menta, naše končno poročilo z argumentiranimi ugotovitvami in priporočili, kako izboljšati ne-pravilnosti in pomanjkljivosti, ter odzivno poročilo občinske uprave, in sicer takrat, ko svetniki spreje-majo zaključni račun praviloma za preteklo proračunsko leto.

Poleg te glavne letne naloge pa si nadzorni odbor izbere še nekaj parcialnih pregledov pri prora-čunskih porabnikih. Tako smo v preteklosti pregledali delovanje in poslovanje krajevne skupnosti Trata ter Knjižnice Ivana Tavčar-ja Škofja Loka, letos pa bomo na osnovi priporočila občinskega sveta pregledali delovanje Zavo-da za šport Škofja Loka in način poslovanja občine s Cestnim pod-jetjem Kranj.

Kdo lahko nadzornemu odboru naloži delo?

Razen pregleda zaključnega računa, ki ga po zakonu mora nare-diti, nadzornemu odboru nihče ne more odrediti, kaj naj dela. Lahko mu sicer župan, občinski svet, in-stitucije ali občani priporočijo, kaj naj pregleda, nadzorni odbor pa nato na svoji seji presodi, ali bo tako priporočilo upošteval ali ne. Sicer pa si naloge oziroma dodatne parcialne preglede pri proračun-skih uporabnikih določimo sami.

Kakšna je razlika med Računskim sodiščem Republike Slovenije in

nadzornim odborom?Velikokrat se zgodi, da nas celo

svetniki enačijo z računskim so-diščem. Po neki osnovni funkciji imamo podobno dolžnost, to je pregledovanje zakonitosti, raci-onalnosti in namenskosti rabe – mi občinskega proračuna, oni pa predvsem državnega. Račun-sko sodišče je strokovni organ, v katerem so ljudje zaposleni za izvajanje kontrole, nadzorni odbor pa je predvsem politični organ in vsi razen mene, ki sem upokojen, so zaposleni drugje. Poleg tega ima računsko sodišče pravico do sankcij, če ugotovi napake pri po-slovanju preiskovanca, nadzorni odbor pa pristojnosti sankcij nima. Naloge nadzornega odbora so omejene s priporočili, lahko pa predstavimo različne poglede o določenem problemu v sredstvih javnega obveščanja. V primeru suma kaznivega dejanja pa ima nadzorni odbor pravico in dol-žnost, da pooblaščene državne organe o takem pojavu obvesti. Na srečo v naši dosedanji več kot dveletni praksi takega primera ni bilo.

Klavdija Škrbo Karabegović

Marko Vraničar

6 7

Za več informacij o terminih in prijavah pokličite natel.: 04/ 51 55 880 ali pišite na info@freising.si.

Izobraževalni center Freising d. o. o., Mestni trg 20, Ško� a Loka, www.freising.si

Ali veste, da lahko z masažnimi tehnikami povrnete organizem v naravno ravnovesje, odpravite stres in bolečino ter sprostite celo telo?

Na intenzivnem dvodnevnem tečaju se boste naučili vse tehnike in prijeme za izvajanje klasične masaže telesa. Tečaj poteka v majhnih skupinah do 10 tečajnikov, poudarek je na praktičnih vajah, ki potekajo v parih.

Tečaj klasične masaže telesa (Termin: 20 . in 21. marec)

NOVO! Tečaj re� eksne masaže stopal(Termin: maj)

Ali ste vedeli, da lahko z re� eksno masažo stopal olajšamo glavobol, nespečnost, stres, izčrpanost, bolečine v hrbtu in sprostimo celo telo?

Vsebina tečaja:Kaj je re� eksna masaža stopal in zakaj je uporabna, katere tegobe lahko odpravimo s to masažo, spoznavanje re� eksnih točk na stopalih, osnovne tehnike re� eksne masaže za domačo uporabo, demonstracija in praktični del – vaje. Tečajniki vadijo v parih (s seboj pripeljejo osebo, na kateri vadijo, zanjo je udeležba brezplačna), predznanje ni potrebno.

Delavnica o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi (Termin: 13. in 14. marec)

Kako si lahko z domačimi zelišči pomagate pri lajšanju zdravstvenih tegob in izboljšate vaše počutje?

Na delavnici se boste poučili o nabiranju, sušenju in shranjevanju zelišč ter njihovem zdravilnem učinkovanju. Na praktičnem delu se boste učili uporabiti zelišča za izdelavo različnih pripravkov na osnovi vode, olja in alkohola (poparek, prevretek, zeliščni čaj, tonik, osnova za kremo, kopel, dišeča sol, ...).

Tečaj ličenja za različne priložnosti (Termin: 18. marec)

Na delavnici se boste naučili o osnovni negi kože, trikov za optično oblikovanje obraza in korektur ter se naučili naličiti za vsak dan, za v službo in za bolj svečane priložnosti.

Šola zdravega hujšanja (Pričnemo 17. marca)

Delavnica izdelovanja vitraža (Za termin pokličite!)

Naučili se boste osnov tehnike vitraža in ti� any tehnike, tehnike rezanja in obdelave stekel, pripravo skic in izdelavo dva in tridimenzionalnega izdelka.

Delavnica o aromaterapiji in eteričnih oljih za domačo uporabo (Termin: april 2009 )

Ste utrujeni in pod stresom? Lahko si pomagate z aromaterapijo in eteričnimi olji!

Na delavnici boste spoznali aromaterapijo kot vedo, ter se poučili o izdelavi in učinkovanju eteričnih olj, postopke pridobivanja olj, ekstrakcijo, kombiniranje in razredčitev olj ter dodajanje olj v različne pripravke za domačo uporabo (masažna olja, ...).

Potekajo še zadnji vpisi v skupino! Za več informacij in prijavo pokličite!

Računalniški tečaji Računalniški tečaji Računalniški tečaji (Za termin pokličite!)(Za termin pokličite!)(Za termin pokličite!)

Excel začetni (20 ur) in Excel nadaljevalni (12 ur)

Tečaj računalniške obdelave digitalnih fotogra� j (Termin: 23. marec)

Naučili se boste osnove digitalnih in digitaliziranih fotogra� j, kako prenesti fotogra� jo iz digitalnega aparata na računalnik, kako obdelati in pripraviti fotogra� jo za vse vrste izpisov in namen, kako zapeči CD s fotogra� jami, retuširanje in korekcija barv, dodatno umetniško obdelavo fotogra� j.

NOVO! Tečaj - računalnik in sodobna tehnologija (Termin: 24. marec)

Nekaj naslovov: Kakšen računalnik potrebujem?, Shranjevanje podatkov in prenos z uporabo USB pomnilnika, “Pečenje” CD/DVD plošč, Kako se zavarujemo proti virusom?, Kako do interneta?, Uporabni nasveti pri elektronski pošti, Kako pretočimo podatke iz digitalnega fotoaparata na naš računalnik?, Vstavljanje slik med naš tekst, Kako oblikujemo tekst s fotogra� jami, Spoznajmo različne datoteke, Kako boljše uporabimo internet, Kaj so to PDF datoteke, ...

1. del; Osnove računalništva + Windows (10 ur; so� nancira CVŽU), 2. del; Word (20 ur). Celotni tečaj za samo 135 eur!

Računalništvo za upokojence:Osnove računalništva + Windows + Word

(Termin: april)

Računalništvo za upokojence:Internet in elektronska pošta (Termin: 19. in 20. marec)

1. del; Internet (so� nancira CVŽU), 2. del; Elektronska pošta Celotni tečaj za samo 59 eur.

NOVO! Tečaj digitalnega fotogra� ranja (Termin: 4. marec)

Osnove fotografske tehnike – digitalne, spoznavanje lastnosti fotokamer (svojih) in osnovnih nastavitvenih gumbov, spoznavanje zaslonke, občutljivosti ISO, čas osvetlitve, vodeno fotogra� ranje na terenu in nočno fotogra� ranje, pregled in komentar poslikanih fotogra� j.

Računalništvo za upokojence:Digitalno fotogra� ranje (Za termin pokličite!)

Marec 2009

8 9

Nevarno ali varno?Že vrsto let se govori, da bo na območju sedanje stavbe upravne enote in na sosednjem objektu (na t. i. Brifachovi hiši)

zraslo upravno središče, ki bo na enem mestu združevalo vse državne službe, ki delujejo v Škofji Loki. Lastniki želijo objekt čim prej prodati, a do odkupa s strani države še ni prišlo. V vmesnem času objekt propada in ker stoji neposre-dno ob državni cesti, ob kateri poteka peš promet za prebivalce Grajske poti in del prebivalcev Poljanske ceste, se je

občina že pred enim letom obrnila na Inšpektorat RS za okolje in prostor, ker menijo, da gre za nevarno gradnjo.

Na naše uredništvo se je obrnil tudi prebivalec Poljanske ceste: »Dohod je sedaj od upravne enote proti nam nemogoč, predvsem Brifachova hiša je v zelo slabem stanju, omet odpada, žlebovi ne držijo vode, ozek pločnik je zrušen in vsak dan se sprašujem, kako da na tem mestu ni več nesreč.«

Ko smo se obrnili na občino Škofja Loka, so nam odgovorili, da se težave dobro zavedajo in da so storili vse, kar je v njihovi zmožnosti, da zaščitijo občane.

Tako so že marca lani prvič pi-sali na Inšpektorat RS za okolje in prostor, območna enota Kranj, in med drugim zapisali: »Ker objekt stoji neposredno ob državni cesti, ob kateri poteka tudi peš promet predvsem za prebivalce Grajske poti in del prebivalcev Poljanske ceste, smatramo, da objekt pred-stavlja nevarno gradnjo v skladu z veljavnim zakonom o graditvi objektov, ki kot nevarno gradnjo definira tudi že grajeni objekt, ki ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico.«

Gradbena inšpektorica je nato maja leta 2008 na občino Škofja Loka poslala dopis, v katerem je zapisala, da je opravila inšpekcijski pregled ter ugotovila, da »je poda-na kršitev predpisov, nad katerimi izvajamo nadzor«. Zapisala je tudi, da so ji lastniki obljubili, da bodo v »zelo kratkem času pričeli s sanaci-jo tega dela objekta«. V dopisu je zapisan tudi izvajalec del.

Čez dva meseca so iz škofje-loške občine ponovno pisali na omenjeni inšpektorat: »Ugota-vljamo, da se s sanacijo objekta še ni pričelo ter da se stanje objekta v zadnjem času še naprej slabša. Potrebno je čimprejšnje saniranje objekta oz. ustrezno ukrepanje, da ne bo prišlo do kakšne poškodbe oz. nesreče. Prosimo vas, da po-novno opravite ogled na terenu oz. ustrezno ukrepate v skladu z zakonskimi pristojnostmi ter nas o tem pismeno obvestite.«

29 dedičev in en solastnikFebruarja letos smo nato iz na-

šega uredništva poklicali gradbe-no inšpektorico Vesno Hajdinjak, ki nas je napotila na službo za od-nose z javnostmi ministrstva za okolje in prostor. Prav tako smo poklicali predstavnika lastnikov, ki nam je prijazno odgovoril, da je kar 29 dedičev in en solastnik hiše ter da živijo ne samo v različnih krajih Slovenije, ampak tudi v tujini. »Tudi mi se zavedamo, da hiša ni v naj-boljšem stanju, vendar moramo priznati, da je hiša tu stala, ko so se po Škofji Loki vozile kočije, ne pa veliki tovornjaki s priklopni-ki, ki mimogrede odnesejo tudi nekaj žlebu. Po stiku z inšpektorico smo sanirali notranjost, za zunanja dela pa sem več kot pol leta iskal izvajalce, saj je cesta neposredni mejaš in bodo dela na objektu zelo otežena. Zaradi omenjenega smo morali naročiti tudi elaborat začasne prometne ureditve,« je povedal predstavnik lastnikov, ki je takoj naslednji dan z oranžno gradbiščno mrežo ogradil najne-varnejši del hiše ter obljubil, da se bodo sanacije lotili v spomla-danskih dneh. »Ne želimo, da bi se komu kaj zgodilo, zato bomo pristopili k sanaciji. Pri tem naj omenim, da je obnova pločnika v domeni občine, novega žleba pa ne nameravamo postavljati, saj ga bo kmalu kakšen tovornjak znova odtrgal. Kdo nam bo povrnil stroške? Upamo seveda, da bomo objekt kmalu prodali,« je še dodal.

Predstavnik lastnikov je opo-zoril, da nevarnosti ne predstavlja samo hiša, ampak predvsem ne-varen in neurejen promet na tem odseku, ter se sprašuje: »Razložili so mi, da je na tem delu promet urejen s samoregulativo. Kakšna samoregulativa? Vsi drvijo, z loške strani sploh ni znaka o omejitvi hitrosti, ki s strani Poljanske doline kaže 30 kilometrov na uro. Promet bi lahko nadziral semafor, vendar se zanj ne odločijo. Za varnost na tem delu sta odgovorni občina in Direkcija RS za ceste.«

V omenjenem elaboratu je

zapisano: »Obstoječi večstano-vanjski objekt je v slabem stanju. Z objekta odpada omet (na vozišče). Po zahtevi inšpektorja so obnovi-tvena dela na objektu nujna. Pred-videna je obnova fasade, menjava dela poškodovane strešne kritine, ureditev žlebov ter odtokov vode in snegolovi. Obnovitvena dela se bodo izvajala s pomočjo premič-nega gradbenega odra. Gradbena dela se bodo izvajala v soboto in nedeljo, ko je na omenjenem vozišču bistveno manj prometa, predvsem tovornega.«

Uradni odgovorTiskovna predstavnica na In-

špektoratu RS za okolje in prostor Helena Lovše Vrhovec pa nam je odgovorila: »V postopku gradbe-nega inšpektorja je ugotovljeno, da je stavba, ki leži tik ob prometni cesti, slabo vzdrževana. Stavba zaradi lege ob cesti ovira promet na cesti, predvsem hojo po ploč-niku. Hojo po pločniku dodatno otežujeta nevzdrževan pločnik in fasada stavbe ob pločniku. Stavba pa ne predstavlja nevarne gradnje v smislu določb zakona o gradi-tvi objektov, tako ni razlogov za izrek ukrepa gradbene inšpekcije. Zakon o graditvi objektov določa, da je nevarna gradnja objekt v gradnji ali že zgrajeni objekt, ki ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje

objekte oziroma njegovo okolico. Gradbeni inšpektor presoja nevar-nost v smislu varnosti konstrukcije in posameznih elementov objekta, če zaradi slabega stanja predsta-vljajo nevarnost porušitve in bi s tem ogrozili premoženje, zdravje in življenje ljudi … Obravnavana stavba teh pogojev ne izpolnju-je. Vprašanje varnosti pešcev na pločniku ob cesti urejajo predpisi s področja javnih cest in predpisi lokalne skupnosti s področja upo-rabe javnih površin.«

Kmalu zatem je sledil dopis s strani gradbene inšpektorice na škofjeloško občino, v katerem navaja, da je opravila razgovor z dvema neformalnima predstavni-koma solastnikov ter ugotovila, da ni podana kršitev predpisov, nad katerimi izvaja nadzor. »Zakonske podlage za konkreten ukrep v tej situaciji v naših postopkih ni – to je nevzdrževan objekt in ne neva-ren objekt. Glede na ugotovljeno sporočam, da bo ta inšpekcijski po-stopek ustavljen,« je še zapisano.

Tamkajšnji prebivalci, ki dnev-no uporabljajo pot ob Brifachovi hiši in med katerimi ne manjka otrok, so ne glede na to, ali pri-stojni organi trdi, da je objekt ne-varen ali nevzdrževan, prepričani, da opeka, ki pada s hiše, zanje predstavlja nevarnost. Zato morda lahko upamo, da bodo lastniki držali svoj del obljube. K. Š. K.

Lastniki naj bi se sanacije Brifachove hiše lotiliv pomladanskih dneh.

Marec 2009

8 9

Pasijonski večer v FreisinguV pričakovanju premierne uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2009 so na pobudo mag. Andreje Ravnihar Megušar,

svetovalke za mednarodno sodelovanje na občini Škofja Loka, in podpore nadžupana mesta FreisingDietra Thalhammerja gostje iz Škofje Loke februarja v Freisingu pripravili pasijonski večer.

V uvodnem nagovoru je v imenu župana Igorja Draksler-ja Anton Bogataj, član komisije za mednarodno sodelovanje in pobratenje, predstavil pomen Škofjeloškega pasijona kot izre-dne kulturne dediščine verskega in jezikovnega pomena. Kulturni program večera je oblikovala glas-bena skupina Capella Carniola pod vodstvom Janeza Jocifa s koncertom Stabat Mater. V nada-ljevanju je prof. dr. Metod Bene-dik v svojem referatu predstavil zgodovinska izhodišča Škofjelo-škega pasijona, fotografije posa-meznih prizorov iz zadnjih dveh uprizoritev pa škofjeloški fotograf Peter Pokorn. Predstavnica Pasi-jonske pisarne Špela Pegam in Borut Bajželj, podpredsednik ko-misije za mednarodno sodelova-nje in pobratenje, sta predstavila Pasijonsko hišo in organizacijski del Škofjeloškega pasijona 2009.

Še posebej sta opozorila na knjigo avtorja prof. dr. Metoda Benedi-ka, ki je izšla decembra 2008 pod naslovom Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Ane v Škofji Loki. Vlogo

škofjeloške kapucinske knjižni-ce je osvetlila Marta Gartner in spregovorila tudi o originalnem rokopisu Škofjeloškega pasijona, ki ga hranijo prav tam.

Gostitelji so bili izredno zado-voljni s programom in kakovostno predstavitvijo Škofjeloškega pa-sijona, o dogodku pa so poročali tudi predstavniki medijev. Glede na izkazan interes za Škofjeloški pasijon v vseh pobratenih mestih se na občini Škofja Loka nade-jajo dobrega obiska tudi v času uprizoritev. Tokratna predstavitev Škofjeloška pasijona v pobrateni občini Freising je bila v okviru pro-jekta Sejalec sofinancirana preko programa Leonardo da Vinci (VE-TPRO Projekti mobilnosti).

Klavdija Škrbo Karabegović

V Freisingu so poskrbeli za promocijo Škofjeloškega pasijona.Foto: Peter Pokorn

Kašča gostila Mira CerarjaRotary club Škofja Loka je konec februarja v Kašči gostil slovenske-ga olimpionika Mira Cerarja. Z njim se je pogovarjal Viktor Žakelj. Predstavil ga je kot športnika, odvetnika in človeka, ki je s svojo skromnostjo in trdim delom dosegel sam svetovni vrh. Iskrivi sogo-vornik, ki v letošnjem letu praznuje 70. rojstni dan, je zbranim orisal svojo življenjsko zgodbo, s katero pravi, da je zadovoljen.

Med gosti večera je bilo tudi mnogo škofjeloških športnih delavcev in aktivnih športnikov, katerim je bil Miro Cerar vseskozi vzornik.

F. B.

Marec 2009

1110

V spomin na Franceta PrešernaOsrednja občinska prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v novi dvorani OŠ Jela Janežiča,

kulturni program pa so pripravili učenci Glasbene šole Škofja Loka. Večer je bil lep primer kulturnega dialoga, umetniškega ustvarjanja in srčne kulture.

8. februarja se spominjamo največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna in njegovih pesmi, pisanih iz ljubezni, razoča-ranj, želja ..., pisanih za Slovence. Na osrednji občinski prireditvi v počastitev slovenskega kulturne-ga praznika smo se za kratek čas skozi glasbo in poezijo preselili v Prešernove čase.

Na začetku je nekaj besed povedal ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka Peter Kopač, ki je obenem poudaril, da letos šola praznuje 60. obletnico obstoja: »V veliko čast nam je, da je ob leto-šnjem slovenskem kulturnem pra-zniku kulturni program pripravila naša šola. Za ta svečani dogodek smo izbrali naše najboljše točke.«

Slavnostni govornik je bil župan Igor Draksler, ki je med drugim povedal: »Kulturno in umetniško udejstvovanje naših prednikov je bila tista ustvar-

jalna dejavnost, ki je ohranjalo slovenskost in slovenstvo tudi v najtežjih zgodovinskih časih. In Škofja Loka je mesto z dolgo in bogato kulturno tradicijo.« Župan se je omenil Brižinske spomenike, slovenske impresioniste in Škofje-loški pasijon ter zaključil: »Preden pa prepustimo besedo glasbi, bi rad poudaril, da danes prvič gostujemo v novi telovadnici OŠ Jela Janežiča, ki nas je resnično toplo sprejela in postaja pravo mesto druženja in srečevanja. Ko govorimo o kulturi, namreč ne mislimo le na umetniško ustvarja-nje. Ne, mislimo na tisto splošno, srčno kulturo, ko smo pripravljeni razumeti in sprejeti drugega. In drugačnega. V Loki si že dolga leta prizadevamo, gojimo tovrstno kulturo medsebojnega sobiva-nja ter vzajemnega sodelova-nja. Najlepši primer tovrstnega kulturnega sodelovanja je ravno

nocojšnji večer.«Nato je spregovorila glasba.

Program, ki je nastal pod vod-stvom prof. Saške Kolarič, so pripravili učenci Glasbene šole

Škofja Loka (dva kvarteta flavt, pi-halni in kitarski orkester, violinist-ki, saksofonistka, Otroci ritmov ter pevke in pevec oz. solistke in solist). K. Š. K.

Na osrednji občinski prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika so za kulturni program poskrbeli učenci

Glasbene šole Škofja Loka.

Koncerti, zbornik, prenovljena spletna stran 60 let Glasbene šole Škofja Loka

Glasbena šola Škofja Loka v tem letu praznuje 60. obletnico delovanja. Ustanovljena je bila 1. septembra leta 1949 na pobudo znanega slovenskega glasbenika Milka Škoberneta.

S serijo koncertov v kapeli Pu-štalskega gradu smo v jubilejnem letu pričeli že 2. februarja z reci-talom kitaristke Katje Porovne Silič. 3. februarja je sledil že drugi koncert učenk in učencev pevske-ga oddelka prof. Vere Mlejnik, bil je prav na dan 200. obletnice rojstva velikega nemškega ro-mantičnega skladatelja Felixa Mendelssohna Bartholdyja. 6. februarja je izvajala recital pi-anistka Katarina Tominec, pro-fesorica klavirja na dislociranem oddelku v Žireh.

V koledarskem letu se bo zvr-stilo še veliko koncertov, med katerimi naj omenim recital vi-olončelista Miloša Mlejnika, Komorno noč slovenskih skla-

dateljev z novimi deli za godalne inštrumente in klavir v izvedbi priznanih slovenskih poustvar-jalnih umetnikov, gregorijanski koral – koncert študentov za cer-kveno glasbo pod mentorskim vodstvom prof. Toneta Potoč-nika, recitale harmonikarja Jer-neja Hostnika, pikolista Matjaža Debeljaka, flavtistke Ane Kavčič Pucihar, mezzosopranistke Saške Kolarič in violinista Andreja Kopača. V oktobru bo koncert profesorjev, sredi novembra pa slavnostni koncert v prenovljeni dvorani Sokolskega doma. Zadnji koncert v decembru, pri katerem bo sodeloval Rotary club Škofja Loka, bo v cerkvi svetega Jurija z nastopom godalnega orkestra, ko bo kot solist nastopil naš učitelj kitare Luka Vehar.

Ob 60. obletnici je v delu tudi zbornik, in sicer s poudarkom na zadnjih desetih letih delovanja. V njem se bodo predstavili novi

učitelji s svojimi pogledi na po-učevanje in umetniško izražanje.

Pripravljata se prenovljena spletna stran in celostna podo-ba šole. Na novi spletni strani bo poleg večje preglednosti o delo-vanju šole tudi veliko fotografij

ter avdio in videoposnetkov s koncertov naših učencev.Vljudno vabljeni na naše prire-ditve!

Peter Kopač

Marec 2009

11

Rotary club Škofja Loka v sodelovanju z Rotary clubom Mun-shen Flughafen razpisuje mednarodno štipendijo s pomočjo fundacije Der Rotarier.

Štipendija je namenjena študentom iz srednje in vzhodne Evrope za študij ali za dodatno strokovno izpopolnjevanje v šolskem letu 2009/2010 v Avstriji ali Nemčiji.

Na razpis se lahko prijavijo:• uspešni študentje, ki želijo nadaljevati študij v zgoraj omenjenih

državah;• kandidati, ki obvladajo nemški jezik in že delujejo v skladu z rota-

rijskimi principi (prostovoljno delo, humanitarne akcije ...);• posamezniki s priporočilom lokalnega Rotary cluba.

Vloga mora vsebovati:• osebne podatke, podatke o želenem študiju (polni naslov ustanove),

študijski smeri, podatke o izpopolnjevanju; • opis razlogov za študij in cilj nameravanega študija;• življenjepis s fotografijo;• priporočilno pismo dosedanjih profesorjev oz. ustanove (v sloven-

skem in nemškem jeziku);• certifikat o doseženem znanju nemškega jezika;• potrdilo o šolanju na obstoječi ustanovi.

Fundacija bo podelila štipendijo v višini 5000 evrov za največ dva semestra. Za dodatno izpopolnjevanje bo fundacija zagotovila 500 evrov na mesec, podpora traja lahko največ osem tednov. Vloga za štipendijo mora biti napisana v slovenskem in nemškem jeziku.

Rok za oddajo vloge je 14. marec 2009 na naslov: Rotary club Škofja Loka, Blaževa ulica 3F, 4220 Škofja Loka.

Ško� eloški lokostrelci spet posegli po najvišjih mestih

Člani lokostrelske sekcije pri ŠD Partizan Škofja Loka nadaljujejo z zmagami na državnih prvenstvih. 21. in 22. 2. 2009 je bilo v Šenčurju državno dvoransko lokostrelsko prvenstvo, na katerem je škofjeloški klub zastopalo 12 tekmovalcev. Mladinka Najka Tomat, ki je že septembra 2008 postala državna prvakinja v absolutni konkurenci v disciplini FITA 2 x 70 m, je tokrat ponovno premagala vso državno elito v olimpijskem slogu in zmagala v mladinski konkurenci, v ab-solutni članski konkurenci pa so skupaj s Petrom Strušnikom ter Andrejem Zupanom zasedli drugo mesto na ekipnem državnem prvenstvu. Peter Strušnik je med mladinci zasedel drugo mesto, Andrej Zupan pa je postal državni prvak med člani, oba v olimpijskem slogu. Jurij Pleško je v slogu goli lok postal državni prvak v članski konkurenci ter skupaj z Vladom Justinom in Markom Osenarjem zasedel četrto mesto v ekipnem tekmovanju.

Naj navedemo še nekaj rezultatov, ki kažejo na vrhunsko delo v ŠD Partizan: mladinka Maja Kovič je osvojila tretje mesto, med kadetinjami Lea Kožuh prav tako tretje mesto, med deklicami Tina Kalan tretje mesto, med veterankami Alenka Štrukelj prvo mesto, Dani Sokač v močni konkurenci v slogu sestavljeni lok šesto mesto ...

Čestitamo vsem tekmovalcem in jim še naprej kličemo: »Vse v zlato!«, Najki pa želimo srečno pot in vrhunske rezultate na svetovnem dvoranskem prvenstvu, ki bo na Poljskem v začetku marca 2009.

Marec 2009

12 13

VABILO NA PROSLAVOUniverza za tretje življenjsko obdobje vabi na

srečanje ob prazniku žena, ki bo v sredo, 11. 3. 2009, ob 17. uri vvečnamenskem prostoru Osnovne šole Ivana Groharja.

Vabljeni vsi člani Društva upokojencev Škofja Loka!

IZLET UNIVERZEVabimo člane Univerze za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka,bodoče člane in člane društva upokojencev, da se nam pridružitena izletu 15. aprila 2009 v KOBILARNO PIBER in muzej na prostem

STUBING v Avstriji. Informacije in prijave bomo sprejemaliob četrtkih med 11. in 12. uro v prostorih DU na Partizanski 1.

Bivalna skupnost bo odprta še letos10. februarja so v prostorih Varstveno-delovnega centra (VDC) Kranj pripravili novinarsko konferenco. Predstavili so adaptacijo enote v Škofji Loki ter dejavnosti, ki se bodo izvajale tam – s poudarkom na institucionalnem varstvu oz.

bivalni skupnosti. Z istim dnem so uradno začeli s postopkom za sprejem v bivalno skupnost.

Kot smo omenili, je bil glavni namen novinarske konference predstaviti vsebino bivalne sku-pnosti (kot novosti VDC Kranj), za katero se je pokazalo, da jo nujno potrebujejo. Tako so na ta dan z veseljem oznanili, da se je pričel tudi uradni postopek za sprejem v institucionalno varstvo ter da so varovancem, staršem in skrbnikom razdelili dopis s prošnjo za sprejem v bivalno skupnost.

Sonja Testen Božič, podse-kretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je predstavila vlogo države pri de-lovanju bivalne skupnosti, spre-govorila nekaj besed o adaptaciji enote v Škofji Loki ter poudarila, da je to za celotno Gorenjsko velika pridobitev. Gradbena dela v Škofji Loki, in sicer adaptacija nekdanje srednje šole za slepe in slabovidne, bodo končana predvidoma junija, sledi še javni razpis za opremo, tako da naj bi nove prostore pričeli uporabljati še letos. Po besedah Testen Božičeve je investicija vre-dna 600 tisoč evrov brez DDV in jo v celoti financira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

V adaptirani stavbi bodo potekale tri dejavnosti. Prva je dnevno varstvo, ki zajema stori-tev vodenja, varstva in zaposli-tve pod posebnimi pogoji za 30 uporabnikov; druga je storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji za osebe z najtežjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju – varstvena skupina za 10 uporabnikov; tre-

tja dejavnost pa je celodnevno varstvo oz. bivalna skupnost za 24 stanovalcev.

»Institucionalno varstvo ozi-roma bivalna skupnost je oblika obravnave, ki upravičencem na-domešča, dopolnjuje ali zago-tavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno oskrbo, socialno oskrbo in zdravstveno varstvo. Institucionalno varstvo omogoča, da odrasla oseba odide v neko skupnost, kjer lahko živi aktivno in polno življenje odrasle osebe,« je razložila direktorica VDC Kranj Mirjana Česen.

Upravičenci za sprejem so re-lativno samostojni upravičenci – varovanci, ki so že vključeni v socialnovarstveno storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Ta stori-tev se izvaja pet dni v tednu, po osem ur dnevno v dopoldanskem času in se financira iz proračuna Republike Slovenije, torej je za upravičence brezplačna. Plač-nik storitve bivalne skupnosti je upravičenec s svojimi dohodki in premoženjem, morebitno doplačilo pa pokrije občina, v kateri ima upravičenec stalno bivališče. Prošnjo za sprejem v bivalno skupnost je treba oddati do 13. marca 2009. Dejavnost dnevnega varstva in dejavnost bivalne skupnosti mora biti v izhodišču razmejena z jasno loč-nico. Uporabnik mora zaznati razliko in vključenost v 16 ur bivalne skupnosti doživeti kot obliko bivanja.

Predstavnik zakonitih zastopni-kov varovancev Boris Razpotnik je dejal, da se možnosti bivalne skupnosti zelo veseli. »Sem skrbnik bratu, ki je sicer dokaj samostojen, a kljub temu veliko stvari ne more storiti sam ter potrebuje temeljito skrb in nadzor. V dnevnem varstvu med varovanci zelo uživa, k čemur pripomore tudi strokoven kader, ki ima občutek za varovance. Brat bi se rad osamosvojil in sprašuje, kdaj bo »šel na svoje«. Povedali smo mu, da bo to možnost kmalu imel

in z veseljem jo sprejema. Z ženo sicer rada skrbiva zanj, a je to zelo velika odgovornost, ki zahteva celega človeka. V našem primeru je možnost bivalne skupnosti zelo sprejemljiva ter želimo, da se čim prej odpre. Pri tem naj poudarim, da bova brata stalno obiskovala, on pa bo pri nas vedno dobrodo-šel gost, vendar si tudi on zasluži samostojno življenje odraslega človeka,« je zaključil Razpotnik.

K. Š. K.

V adaptirani stavbi škofjeloške enote VDC Kranj bodo potekale tri dejavnosti, med njimi tudi bivalna skupnost.

DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠKOFJA LOKA, Partizanska c. 1, tel. št.: 04/512-06-64.Uradne ure: v sredah in petkihod 8. do 12. ure.

UNIVERZA ZA TRETJEŽIVLJENJSKO OBDOBJE

tel. št: 04/512-63-08ob četrtkih

od 10. do 12. ure.

Negotova prihodnost?

Investirajte v oglaševanje!Pokličite: 041/ 233-350

Marec 2009Marec 2009Marec 2009

12 13

Občina Škofja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju: občina), na podlagi Pravilnika o dodeljeva-nju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Škofja Loka za programsko obdo-bje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 73/07) in Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2009 (Uradni list RS, št.

45/08) po županu Občine Škofja Loka, Igorju Drakslerju, objavlja

JAVNI RAZPISza dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj

kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Škofja Loka v letu 2009

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISAPredmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz prora-čuna občine v skupni višini 61.000 evrov za namene, ki prispevajo k ohranjanju poseljenosti in kulturne krajine, k ohranjanju in izboljšanju naravnega okolja, povečanju konkurenčnosti primarnega sektorja, boljši učinkovitosti in strokovnosti kmetijstva ter spodbujanju di-verzifikacije.

II. SPLOŠNA DOLOČILA – POGOJI ZA UPRAVIČENCE• Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v

okviru posameznega ukrepa.• Upravičenec predloži izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti

namen ni pridobil sredstev. • Pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o

upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške.

• Odobrene naložbe oz. dela ali storitve za ukrepa št. 1 in 2, ki so odo-brene z javnim razpisom, ne smejo biti začete pred odobritvijo in morajo biti zaključene pred izplačilom zahtevka.

• Če se upravičenec ali izvajalec v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z Zakonom o javnem naročanju.

• Po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še pet let po izplačilu sredstev.

• Upravičenec, ki pridobi pomoč iz tega pravilnika, mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sredstev, in jo mora hraniti še najmanj pet let po izplačilu sredstev.

• Upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v na-sprotju z namenom dodelitve sredstev.

• Upravičenec, ki je pridobil pomoč iz tega pravilnika, za isto naložbo, kot jo je navedel v vlogi, ne more kandidirati naslednjih pet let.

• Natančnejši pogoji glede dodelitve pomoči po predmetnem javnem razpisu so določeni v Pravilniku o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Škofja Loka za programsko obdobje 2007–2013 (Ur. l. RS, št. 73/2007).

III. UKREPI, PREDMETI PODPORE, UPRA-VIČENCI, UPRAVIČENI STROŠKI, VIŠINA IN ZNESEK POMOČI TER VIŠINASREDSTEV

Ukrep št. 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo

A) Predmet podpore

1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev v živinorejsko in ra-stlinsko proizvodnjo:• naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo

(oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc;• naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo (silosi, sušilne

naprave);• nakup kmetijske mehanizacije in opreme (razen traktorjev);• nakup kmetijskih zemljišč, v vrednosti do 10 odstotkov celotne

naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije;

• prva postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov ter prva posta-vitev oz. prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov, vključno z jagodišči ter šparglji;

• nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov vključno s pripada-jočo opremo;

• nakup in postavitev mrež proti toči.

Pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči doseči na novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali.

Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki.

2. Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov:• naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali

in obor za rejo gojene divjadi;• naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov

(poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih.

B) UpravičenciKmetijska gospodarstva – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo, imajo sedež na območju Občine Škofja Loka in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev.

C) Splošni pogoji upravičenosti za predmet podpore št. 1 in 2 • Upravičenec mora imeti v času oddaje vloge za investicijo KMG-MID

številko ter v uporabi najmanj 1 ha primerljivih površin; • izdelana tehnološka rešitev izvedbe projekta s popisom del, opreme

in tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovna institucija

Marec 2009

14 15

A) Predmet podporePredmet podpore je sofinanciranje stroškov, nastalih z zaokrožitvijo zemljišč.

B) UpravičenciNosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju Občine Škofja Loka in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.

C) Upravičeni stroški:• stroški pravnih in upravnih postopkov.

D) Višina pomoči - Bruto intenzivnost pomoči:do 100 odstotkov upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov.- Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:največji znesek pomoči znaša 500 evrov na kmetijsko gospodarstvo na leto.

Okvirna višina sredstev: 1.000 evrov.

A) Predmet podpore: • stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, orga-

nizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč.

B) Upravičenci1. Registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo

na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije (v nadaljevanju: društva in združenja).

2. Organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev iz 15. člena tega pravilnika na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (v nadaljevanju: registrirani izvajalci).

C) Splošni pogoji upravičenostiUpravičenci pod točko 1 in 2 prejšnjega odstavka morajo k vlogi predložiti letni program dela in dokazila, zahtevana s tem javnim razpisom.

Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem obmo-čju, in sicer na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali or-ganizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve.

D) Upravičeni stroški1. Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev

na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja in materialnih stroškov za izvedbo programov uspo-sabljanja (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije ...):

• najem prostora, • honorar izvajalcu, • oglaševanje, • gradivo za udeležence, • stroški izvedbe strokovnih ekskurzij.2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani:• honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti

(za gradnje in urejanje pašnikov);• ponudba oziroma predračun za nameravano investicijo;• pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, v kolikor

se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;• gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi

o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;• mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi

pristojna strokovna služba;• naložba mora biti v skladu z veljavnimi standardi skupnosti;• kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega

od naštetih specifičnih ciljev tega ukrepa ( 5a člen Pravilnika), kar mora biti razvidno iz vloge;

• po zaključku investicije mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati na novo uvedeni standard za dobro počutje živali;

• do pomoči so upravičena kmetijska podjetja, ki niso podjetja v težavah.

D) Upravičeni stroški za predmet podpore št. 1 in 2• Stroški posodobitve hlevov (gradbena in obrtniška dela, oprema

stojišč, ležišč, privezov in boksov, električna oprema, prezračevalni sistemi, napajalni sistemi …);

• stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme (za krmljenje, molžo in izločke …);

• stroški nakupa materiala, opreme in stroški novogradnje pomo-žnih živinorejskih objektov (obnova ali rekonstrukcija gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda nitratne direktive ni opravičljiv strošek);

• stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije in opreme (razen traktorjev);

• stroški prve postavitve ekstenzivnih trajnih nasadov ali postavitve oz. prestrukturiranja (zamenjave sort) obstoječih intenzivnih trajnih nasadov (priprava zemljišča in postavitev opore in ograje, nakup večletnega sadilnega materiala, postavitev mrež proti toči …);

• stroški nakupa in postavitve rastlinjaka ali plastenjaka s pripada-jočo opremo;

• stroški nakupa in postavitve mrež proti toči;• stroški nakupa opreme za ureditev pašnikov in obor (oprema za

ograditev in pregraditev pašnika na pašne črednike, pašni aparat, ureditev napajališč …);

• stroški izvedbe agromelioracijskih del, razen drenažna dela in material za drenažo (stroški odstranjevanja zarasti, skal, planiranja, nova vzpostavitev travinj);

• splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški študije za izvedljivost, nakup patentov in licenc …).

E) Višina pomoči- Bruto intenzivnost pomoči: • do 50 odstotkov upravičenih stroškov na območjih z omejenimi

dejavniki;• do 40 odstotkov upravičenih stroškov za ostala območja.Če naložbo izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, se intenzivnost pomoči poveča za 10 odstotkov (te naložbe morajo biti opredeljene v poslovnem načrtu kot je določeno v členu 22 (c) in izpolnjeni morajo biti pogoji iz člena 22 Uredbe 1698/2006). - Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 evrov, najvišji znesek pa 5.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo na leto.

Najvišji znesek dodeljen pomoči posameznemu podjetju ne sme preseči 400.000 evrov v katerem koli obdobju treh proračunskih let oz. 500.000 evrov na območjih z omejenimi dejavniki iz nacionalnih virov in lokalnih virov.

Okvirna višina sredstev: 46.000 evrov.

Ukrep št. 2: Pomoč za zaokrožitev zemljišč

Ukrep št. 3: Zagotavljanje tehnične podpore v pri-marnem kmetijstvu

Marec 2009

14 15

niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.

3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med go-spodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih:

• stroški udeležbe,• potni stroški,• stroškov publikacij,• najemnine razstavnih prostorov,• simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250

evrov na nagrado in zmagovalca.4. Stroški publikacij (katalogov, spletišč), ki predstavljajo dejanske

podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega pro-izvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).

E) Višina pomoči - Bruto intenzivnost pomoči:• pomoč lahko krije do 100 odstotkov stroškov, • pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vklju-

čevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.- Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:• najvišji znesek dodeljene pomoči za društva do 1.000 evrov na

program letno,• najvišji znesek dodeljene pomoči za organizacije do 6.000 evrov

na program letno.

Okvirna višina sredstev: 8.500 evrov.

A) Predmet podpore(0) predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlin-skih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa), medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov);(1) neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah; (2) neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije;(3) turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost – ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);(4) dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdel-kov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicio-nalni izdelki iz zelišč in dišavnic);(5) pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji;(6) storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem;(7) izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji;(8) zbiranje in kompostiranje organskih snovi;(9) aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.

B) UpravičenciNosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti, ko so ali

Ukrep št. 4: Naložbe za opravljanje dopolnilne de-javnosti na kmetijah

se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti).

C) Splošni pogoji upravičenosti:• izdelana tehnološka rešitev izvedbe projekta s popisom del, opreme

in tehnologijo, ki ga opravi za to pooblaščena pristojna institucija;• ponudba oziroma predračun za nameravano investicijo;• pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, v kolikor

se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;• mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v

izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti;• gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi

o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;• naložba mora biti v skladu s standardi skupnosti;• upravičenci morajo po kočani investiciji izpolnjevati vse pogoje

za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji;

• fotokopija dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana;

• dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih pet let po zaključeni investiciji.

D) Specifični pogoji upravičenosti (določila komisija)• Upoštevajo se minimalni tehnični pogoji za izvajanje dopolnilne

dejavnost na kmetiji.

E) Upravičeni stroški:• gradbena in obrtniška dela;• stroški nakupa nove opreme, vključno z računalniško programsko

opremo;• stroški promocije; • stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih;• splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta.

F) Višina pomoči:- bruto intenzivnost pomočido 50 odstotkov upravičenih stroškov,- najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči.

Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 evrov, največji pa 5.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo na leto.

Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 evrov bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Okvirna višina sredstev: 5.500 evrov.

IV. RAZPISNA DOKUMENTACIJARazpisna dokumentacija za javni razpis vsebuje:• besedilo javnega razpisa;• Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva,

gozdarstva in podeželja v Občini Škofja Loka za programsko ob-dobje 2007–2013 (Ur. l. RS, št. 73/2007);

• prijavni obrazec z vzorcem pogodbe.

Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge ter mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana.

Vzorca pogodbe vlagatelji vlogi ne prilagajo.

Marec 2009

16 17

V. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIHSREDSTEVDodeljena sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2009.

VI. KJE SE DOBI RAZPISNO DOKUMEN-TACIJO IN KONTAKTNA OSEBA ZA PO-JASNILA GLEDE VSEBIN RAZPISA Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do vključno 29. 9. 2009, razen za ukrep 1 in 4, ki je na voljo do 1. 6. 2009, in sicer v sprejemni pisarni Občine Škofja Loka ter na spletni strani Občine Škofja Loka: www.razpisi.skofjaloka.si.Informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite pri Ireni Studen v prostorih Občine Škofja Loka, telefon: 04/51-12-304, in pri Majdi Luznar na KSS Škofja Loka, Studenec 5, telefon: 04/51-12-702.

VII. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGVloge se oddajo osebno v sprejemni pisarni občine, Mestni trg 15, ali pošljejo na naslov: Občina Škofja Loka, Poljanska c. 2, 4220 Škofja Loka, do porabe sredstev, vendar najkasneje do 29. 9. 2009, razen za ukrep 1 in 4, ki je na voljo do 1. 6. 2009 oz. morajo biti najpozneje ta dan oddane na pošti kot priporočena pošiljka.Vloga mora biti speta in oddana v zaprti kuverti ter ustrezno označena. Na sprednji strani kuverte mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – PRI-JAVA NA JAVNI RAZPIS – OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA 2009, ukrep št. ________!«.

Na hrbtni strani kuverte morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo).

Oddaja vloge pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji javnega razpisa.

Javni razpis je odprt: • do 1. 6. 2009 za: - ukrep št. 1: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proi-zvodnjo,- ukrep št. 4: naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah.

• do 29.9.2009 za:- ukrep št. 2: pomoč za zaokrožitev zemljišč,- ukrep št. 3: zagotavljanje tehnične podpore v primarnem kmetijstvu.

VIII. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEKODOBRITVE Pravočasno prispele in pravilno označene vloge za razpisane name-ne bo vodila in obravnavala komisija za kmetijstvo in gozdarstvo, imenovana s strani župana Občine Škofja Loka.Prvo odpiranje vlog bo 30. 3. 20089 (ukrepi št. 1, 4), drugo odpiranje 4. 6. 2009 in 1. 10. 2009 (ukrepa št. 2, 3). Odpiranje vlog ne bo javno.

Po odprtju vloge se preveri njena popolnost. Vloga je popolna in se šteje za razumljivo, ko so priloženi vsi zahtevani dokumenti in je zahteva stranke jasna. Če so podatki iz vloge in prilog nasprotujoči si, se vloga zavrne zaradi neizpolnjevanja pogojev.

Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba, ali vloge, ki ne bodo pravočasne, bodo izločene iz nadaljnjega postopka. Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 30 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve je največ osem dni od

Številka: 330-0005/2009Datum: 24. 2. 2009

OBČINA ŠKOFJA LOKAŽupan Igor Draksler

prejema poziva na dopolnitev. Če se prejemnik v navedenem roku ne odzove na poziv, se šteje, da je odstopil od zahteve za pridobitev sredstev tega razpisa. Vloge, ki jih vlagatelji v roku ne bodo dopol-nili, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. Komisija bo opravila pregled prispelih vlog in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu. Komisija bo pripravila predlog višine sofinanciranja.

Prejemnikom sredstev se bo izdal sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen namen.

Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila, do porabe razpisanih sredstev za posamezen ukrep. Vsaka dopolnjena vloga se uvrsti na konec liste prejetih vlog. Poziv na dopolnitev vloge zaradi manjkajočega pečata, številk uradnih dokumentov ali evidenc ne vpliva na uvrstitev na listo prejetih ali popolnih vlog.

Vloga, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpo-ložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja. V nasprotnem se vloga zavrne.

Vloga, ki ni vložena na obrazcih, ki so del tega razpisa, se zavrže.

Občina Škofja Loka bo s prejemniki sredstev sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev.

IX. RAZPOREDITEV SREDSTEVČe bo za posamezen ukrep prispelo manjše število vlog, kot je raz-pisanih sredstev, se prosta sredstva lahko prerazporedijo na drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.

V kolikor bo na razpis prispelo več vlog, kot je skupni znesek razpisanih sredstev, se bodo sredstva upravičencem dodelila glede na vrstni red prispetja vlog – do porabe sredstev.

Če se zgodi, da je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisa-nih sredstev, se v primeru, da imata na končnem mestu liste prejetih vlog, dve ali več vlog na ovojnici enako označbo datuma in časa (ura, minuta) oddaje, potem Občina izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog na način, kot to določa Zakon o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 45/2008, v nadaljevanju: ZKme-1).

X. OBVEŠČANJE O IZIDUO izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni najkasneje v 30 dneh po sprejeti odločitvi.

Marec 2009

16 17

Pomoč zapuščenim ali poškodovanim živalimKaj storiti, ko naletimo na žival, ki potrebuje pomoč? Če je žival sestradana, poškodovana, vidno bolna ali v drugi sti-ski, naj se obrnemo stran ali naj ji pomagamo? Po zakonu o zaščiti živali je zaščita živali dolžnost vsake osebe, ki je v

kakršnem koli odnosu z živaljo, pobijanje mladičev pa je celo kaznivo dejanje.

»Pomoč živali v stiski zahteva le nekaj vašega časa. Če najdete zapuščeno žival, pokličite Zave-tišče Horjul (051/30-44-35), ki je pristojno za občino Škofja Loka,« je povedala Lea Jarc iz Žverce, društva za pomoč živalim, ki deluje na območju Škofje Loke in Kranja.

K pisanju članka nas je spodbu-dil klic naše bralke, ki je prav tako velika ljubiteljica živali. Ko se je na njenem pragu pojavil sestradan in vidno bolan maček, ga je nahra-nila, poklicala društvo Žverca, v katerem je dobila živolovko, nato pa žival odnesla na Kliniko Loka. »Ko sem mislila, da je zgodba za-ključena, sem po nekaj dneh do-bila klic, naj pridem po omenjeno žival. Je torej maček moj, ker sem mu dala jesti in ga odpeljala na kliniko? Čeprav se mi živali zelo smilijo in ne morem gledati nji-hovega trpljenja, se sprašujem, če ne bi bilo lažje obrniti glave stran. Sama namreč nimam pogojev, da bi doma imela mačka,« je povedala naša bralka, ki je sicer za nekaj dni ponudila temu mačku topel dom, potem pa so mu članice društva Žverca poiskale posvojitelje.

Občine so po zakonu dolžne poskrbeti za zapuščene živali, in sicer za najdene živali financirajo sterilizacijo oz. kastracijo, odpravo notranjih in zunanjih zajedavcev, cepljenje proti kužnim boleznim, test za virusne bolezni in čipiranje. Občina Škofja Loka ima za ta del sklenjeno pogodbo s Kliniko Loka.

Ko so živali veterinarsko oskrblje-ne, gredo iz Škofje Loke v Zavetišče Horjul, kjer občina financira 30 dni bivanja.

Čeprav je po mnenju članov društva Žverca v Škofji Loki zelo dobro poskrbljeno za zapuščene živali, je teh preveč in predvsem za namestitev mačk ni dovolj pro-stora. Kar se je zgodilo v prime-ru navedene bralke, je tudi sicer velik problem po vsej Sloveniji. Po predpisih se v takem primeru lahko imetnik zavetišča dogovori z najditeljem ali drugo zainteresi-rano osebo, da le-ta skrbi za žival v času, dokler je zavetišče polno. Določeni posamezniki v društvu na ta način sodelujejo z zavetišči, žal pa je tega premalo. V Žverci posameznikom po zmožnostih pomagajo z donacijami hrane in kritjem stroškov. Velikokrat krijejo tudi stroške veterinarske oskrbe zelo poškodovanih živali, ki bi bile sicer humano uspavane. Poleg tega pri oddaji živali pomagajo vsem, ki se obrnejo nanje. Tudi v primeru, da se za prostoživečo mačko ne najde namestitve, ji pri-pada ustrezna veterinarska oskrba, nato pa jo sterilizirano vrnejo v varno okolje. Na ta način se ome-juje število brezdomnih živali, ki po navadi nesrečno končajo zaradi bolezni, lakote ali pod avtomo-bilskimi kolesi. »Ljudje velikokrat zmotno mislijo, da je Žverca zave-tišče in da smo člani za svoje delo plačani,« je še povedala Jarčeva.

Obrnili smo se tudi na občino Škofja Loka, kjer so nam odgovo-rili, da imajo po zakonu sklenjeno pogodbo za oskrbo oz. namesti-tev z Zavetiščem Horjul, za vete-rinarske storitve pa s Kliniko Loka. Tako so v letu 2008 iz občinskega proračuna za oskrbo zapuščenih živali namenili več kot 25 tisoč evrov in hkrati izrazili skrb, ker se število zapuščenih živali iz leta v leto veča, posledično pa seveda tudi znesek.

Člani društva Žverca ugota-vljajo, da je v Škofji Loki dobro poskrbljeno za zapuščene živali, hkrati pa opozarjajo, da v zače-tni fazi omejevanja populacije prostoživečih mačk potrebujejo več sredstev in da to ne pomeni, da število živali narašča. Narašča osveščenost ljudi in obveščenost o tem, kako je možno pomagati.

Čeprav jim to nalaga zakon, pa vse občine v Sloveniji niso tako vestne pri skrbi za živali kot škofjeloška. Prav tam so omenili, da bi bilo dobro razmisliti tudi o regijskem zavetišču za živali, saj bi bilo to ekonomsko bolj ugodno.

Tudi člani društva Žverca pra-vijo, da bi več zavetišč sicer izbolj-šalo, ne pa rešilo položaja. Rešitev

je v odgovornem skrbništvu. To v prvi vrsti pomeni preprečevanje rojstev nezaželenih živali, zato v Žverci vse lastnike živali naproša-jo, naj svoje živali pred pomladjo kastrirajo oz. sterilizirajo, da bi bilo na cesti čim manj zapuščenih živali, kar pomeni tudi nižje stro-ške za vse davkoplačevalce. Sploh pa se je za žival treba odločiti po tehtnem premisleku. Ali boste imeli dovolj časa za ukvarjanje z njo, boste skrbeli zanjo tudi, ko ne bo več prisrčen mladič in bo morda vaš otrok izgubil zanimanje zanjo? Ste pripravljeni na stroške za veterinarja in kvalitetno hrano? Kdo bo skrbel za žival v vaši od-sotnosti? Če ste pozitivno odgo-vorili na vsa vprašanja in si želite novega hišnega ljubljenca, ste toplo vabljeni na www.zverca.si. Na tej strani so objavljeni podatki o živalih, ki iščejo dom. Poleg tega pa boste dobili še veliko koristnih informacij o oskrbi živali ter o tem, kako lahko tudi sami pomagate, če želite. Društvu lahko pišete na elektronski naslov info@zverca.si ali jih pokličete na dežurni telefon 040-21-88-61.

Klavdija Škrbo Karabegović

ObvestiloObčina Škofja Loka vabi vse občane in občanke Škofje Loke na PO-MLADANSKO AKCIJO ČIŠČENJA IN UREJANJA OKOLJA z možnostjo odvoza večjih biološko razgradljivih odpadkov, ki bo v soboto, 21. marca, od 8. do 13. ure. Potrebne pripomočke, vrečke za odpadke in rokavice prostovoljci ta dan dobite na sedežih krajevnih skupnostih od 8. do 9. ure.Letos je leto Škofjeloškega pasijona, v Škofjo Loko bo prihajalo veliko obiskovalcev, pa tudi občanke in občani se počutimo bolje v čistem in urejenem mestu, zato bomo čistili naše skupne javne površine. Hkrati bo možen tudi odvoz večjih bioloških odpadkov, ki jih bomo nabrali pri spomladanskem urejanju vrtov.Zbirna mesta so ista kot prejšnja leta, objavljena so na internetni strani občine Škofja Loka, prav tako za dodatne informacije lahko pokličete v prostore občine Škofja Loka na telefonsko številko 51-12-354.Vabljeni prav vsi, ki želite lepo Loko zase in za tiste, ki nas obiščejo!

ObvestiloLovska družina Škofja Loka v skladu s 56. členom Zakona o divjadi in lovstvu, Ur. list RS 16/2004 objavlja naslov pooblaščene osebe za pisno prijavo škode na kmetijskih in gozdnih kulturah. Pooblaščena oseba je predsednik komisije za škode: Jože Tušar, Puštal 85, 4220 Škofja Loka.

Ena od mačk, ki so ji člani društva Žverca pomagali poiskati dom.

Marec 2009

18 19

Srečanje častnega odbora Ško� eloškega pasijonaV okviru priprav na uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ki bodo marca in aprila 2009 v Škofji Loki,je župan Igor Draksler 11. februarja sklical prvo srečanje častnega odbora Škofjeloškega pasijona.

Ob tej priložnosti so gostitelji predstavili bogat program prire-ditev, ki jih bodo organizirali ob Škofjeloškem pasijonu kapucina patra Romualda Marušiča iz leta 1721 in tako dopolnili niz dejav-nosti, ki jih omenjenemu pasijonu posvečajo že vrsto let. Na začetku so se člani častnega odbora in njihovi zastopniki spoznali med seboj, nato pa so si ogledali film o Škofjeloškem pasijonu in se tako seznanili z njim, pa tudi s pasijon-skim dogajanjem ter vsem, kar je potrebno za izvedbo takšnega projekta. Ob tej priložnosti bo izšel tudi pasijonski zbornik Doneski 19, ki ne bo samo spremna publika-cija, ampak bo imel tudi posebno vsebinsko vrednost.

»K članstvu sem povabil vidne Slovence, ki lahko glede na svoj položaj prispevajo k čim boljši promociji in popularizaciji Škofje-loškega pasijona. S tem mu bodo dali primerno težo, tudi moralno,« je župan Igor Draksler pojasnil,

kakšen je namen častnega odbora Škofjeloškega pasijona

Častni pokrovitelj Škofjelo-škega pasijona je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, častno pokroviteljstvo pa je sprejela tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. V častnem odboru Škofjeloškega pasijona je 22 članov: predsednik držav-nega sveta RS mag. Blaž Kavčič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. Jože Trontelj, ljubljanski nadškof in me-tropolit msgr. mag. Alojzij Uran, rektorica Univerze Ljubljana prof. dr. Andreja Kocjančič, poslanec državnega zbora RS in župan ob-čine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež, poslanec državnega zbora RS Milenko Ziherl, predstavnik ministrstva za kulturo Silvester Gabršček, apostolski nuncij v RS msgr. dr. Santos Abril y Castello, akademik prof. dr. France Bernik, akademik prof. dr. Jože Krašovec, dekan Teološke fakultete prof.

dr. Stanko Gerjol, dekan Akade-mije za glasbo prof. mag. Pavel Mihelčič, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televi-zijo prof. Aleš Valič, generalni sekretar organizacije Europassion Josef Lang, župan občine Žele-zniki Mihael Prevc, dekan in žu-pnik župnije Stara Loka msgr. dr. Alojz Snoj, provincialni minister

slovenskih bratov kapucinov br. Štefan Kožuh, gvardijan škofje-loškega kapucinskega samostana p. Robert Podgoršek, prof. dr. Janez Bogataj, prof. dr. Andrej Misson, prof. dr. Alojz Rebula in župnik župnije sv. Jakob v Škofji Loki Matija Selan.

Klavdija Škrbo Karabegović

Člani častnega odbora Škofjeloškega pasijona naj bi prispevali k boljši promociji in popularizaciji le-tega.

Eko(loški) oratorijNa pustno soboto, 21. februarja, se je na Suhi odvijal že deseti tematski oratorij za osnovnošolske otroke, ki ga

je organizirala skupina mladih animatorjev župnije Suha pri Škofji Loki. Oratorij je potekal v znamenju ekologije,saj je ta zelo pomembna tudi za mlajše generacije.

Oratorija, ki je deloval pod naslovom Narava naj (p)ostane zdrava, se je udeležilo 52 otrok, starih od 5 do 14 let, s Suhe in iz njene okolice. Čez dan so poteka-le različne delavnice, na katerih so otroci pod vodstvom Matevža Šifrarja, učitelja fizike in tehnike na OŠ Cvetka Golarja, izvajali raz-lične ekološko obarvane poskuse. Osnovnošolci so se odpravili na ogled škofjeloške centralne či-stilne naprave. Tam jim je Mojca Müller predstavila poklic ekologa in delovanje čistilne naprave. Ker se je oratorij odvijal na pustno soboto, so animatorji vključili tudi pustno delavnico izdelovanja mask in tako so iz praznih pla-stenk izdelali velikanskega pajka Ceneta. V popoldanskih urah so si otroci ogledali film s ekološko

obarvano tematiko, na koncu pa s pomočjo različnih predmetov primerjali življenje nekoč in danes.

»Namen oratorijev je, da spod-budimo dogajanje med otroki v lokalni skupnosti. S pomočjo za-bave, športa, glasbe in tudi vzgoje se skušamo približati vsakomur, saj je oratorij brezplačen in do-stopen vsem,« je povedal Janez Porenta, vodja skupine animator-jev. Dodal je še: »Zelo smo veseli odziva staršev, ki sodelujejo že od prvega oratorija. Zahvalil bi se tudi Elektru Gorenjska, ki je vsakemu udeležencu poklonil varčno sijalko.«

Monika StrelOtroci med obiskom škofjeloške centralne čistilne naprave

Marec 2009

18 19

Pridruži se nam!Po dobrem mesecu delovanja programa PUM se nam je pridružilo

sedemnajst mladih, ki so zaradi različnih razlogov opustili šolanje in trenutno nimajo zaposlitve. V času skupnega dopoldanskega druženja smo že odkrili kopico njihovih potencialov, sposobnosti in talentov. Ti se trenutno izražajo v ustvarjalnih delavnicah, pri urejanju vedno bolj pisanih pumovskih prostorov, ob spoznavanju zanimivih tem, ob raziskovanju vesolja, gurmanske užitke pa nam zadovoljujejo dišeče dobrote iz pumovske kuhinje.

»Tu je res fino, lahko se zabavaš, ustvarjaš, se učiš, se ukvarjaš s športom, pravzaprav lahko počneš, karkoli te veseli,« pravijo udele-ženci, ki odlično skrbijo za ustvarjanje prijetnega vzdušja. Tako nikoli ne zmanjka smeha, glasbe, druženja ob aktivnostih in v prostem času.

Mentorji pa poskrbimo za vzpodbudo in pomoč pri reševanju manjših in večjih zagat, za učno motivacijo, možnost zaupnega po-govora, predvsem pa za odnose, ki temeljijo na zaupanju in upošte-vanju njihovih želja, sposobnosti in (pogosto še neodkritih) talentov.

Vabljeni, da se nam pridružite!

Mentorji Boris, Nina in Martina

Marec 2009

20 21

Žirovske novicepiše: Milena Miklavčič

Na potiproti cilju

45 let pevskega zbora AlpinaČlani Moškega pevskega zbora Alpina sodijo med tiste, ki s svojim delom in številnimi nastopi nenehno dokazujejo, da z leti ne zarjavijo, ampak postajajo še bolj žlahtni, dobri in neponovljivi. Na koncertu, ki so ga izvedli ob obletnici zbora, so navdušili nabito polno dvorano DPD Svoboda tudi z novim pristopom do pevskega repertoarja.

Za ohranjanje vrednot nam greObčinsko združenje borcev za vrednote NOB Žiri je kljub visoki starosti članov delavno, pred seboj pa imajo tudi cilje, ki jih želijo doseči. Na nedavnem srečanju so spregovorili tudi o tem, da bi bilo dobro, če bi pričeli borci ponovno obiskovati osnovnošolce in jim pripovedovati zgodbe o doživljajih iz NOB. Menijo, da bi na ta način lahko vzdrževali pravi odnos do tistega krutega in težkega obdobja slovenske zgodovine.

Žirovski pust

Letos je pustovanje v Žireh potekalo nekoliko drugače, saj sta moči združila vrtec in do-mače turistično društvo. Žiri so preplavile majhne in malo večje maškare in skupaj z vzgojitelji-cami, ki so se spremenile v prve spomladanske rožice, odganjale zimo in klicale pomlad. Sprevod je potekal izpred OŠ Žiri do Mar-keta, rajanje pa so nadaljevali pred Družbenim domom Parti-zan. Program, ki so ga pripravile vzgojiteljice in otroci iz vrtca, so popestrili žirovski godbeniki in mladi harmonikarji.

Cene Šubic iz Žirov je na atletskem mitingu v Budimpe-šti zmagal v teku na 1500 me-trov in s časom 3:44,32 izboljšal sedem let star slovenski rekord ter obenem izpolnil normo za dvoransko evropsko prvenstvo v Torinu.

Februarja je Cene tekmoval na mednarodnem mitingu v Budimpešti. Dobro pripravlje-nost je potrdil z zmago na 1500 metrov in izpolnil normo za 30. evropsko dvoransko prvenstvo, ki bo potekalo od 6. do 8. marca v Italiji. Še bolj razveseljujoč pa je rezultat 3:44,33, kar je tudi nov državni rekord.

Šubic je po tekmi dejal: »Vesel sem, da mi je uspelo zmagati v dokaj močni mednarodni kon-kurenci. Ritem je bil zelo hiter in zame ustrezen, kar kaže tudi izid. Za več kot sekundo sem izboljšal državni rekord. Večji del teka sem bil na tretjem mestu, v za-dnjih 200 metrih pa sem pospešil in zmagal. Sedaj se bom začel mirno pripravljati na dvoransko evropsko prvenstvo, ker sem prvi cilj sezone, normo, že dosegel.«

Dirigent Andrej Žakelj je ob tem povedal: »Pripravili smo zani-miv koncert, še daleč ne standar-den, zato pa zelo drzen in pester. Upam, da nam je uspelo predsta-viti, kaj smo v teh letih dosegli. Pokazali smo, kje in kako smo na-stopali. Pri tem nam je s svojim vo-denjem pomagal Radoš Bolčina, igralec gledališča iz Nove Gorice. V petinštiridesetletnem obdobju se je v zboru zvrstilo približno 75 pevcev, želimo si, da bi se nam pridružili tudi mlajši. Zbor vodim že dvajset let, trenutno nas je 20, zasedba je po glasovih dobro za-polnjena. Navdušenje je še zmeraj prioriteta, vseeno pa smo hvaležni tako občini kot tovarni Alpina, ki prispevata levji delež, da sploh lahko delujemo.«

Novi predsednik Primož Er-znožnik, ki so ga izvolili na ne-davnem občnem zboru, pa je že nakazal nove mejnike, s katerimi bodo zaznamovali leto 2009: »Iz-peljali bomo še nekaj ponovitev letnega koncerta, ponovno se nam

obeta sodelovanje na občinski reviji pevskih zborov, pred nami je nastop na Gori, petje maše v stolnici v Mariboru, z izdajo zgo-ščenke smo tik pred zdajci, konec letošnjega leta pa bomo tradi-cionalno zaključili z nastopom v bunkerju Rupnikove linije.«

Na občnem zboru so pevcem, ki v zboru sodelujejo pet, deset, dvajset ali več let, podelili Galluso-va priznanja. Najvišje priznanje je

med drugimi prejel tudi dosedanji predsednik zbora Mirko Cankar.

Stari in novi predsednik – Mirko Cankar in Primož Erznožnik

Janez Jan, ki sodi med naj-starejše člane, je povedal: »Veliko časa sem sicer preživel po bivši Jugoslaviji, saj sem bil zaposlen pri letalstvu. Danes sem ponosen, da se v Žireh stvari spreminjajo na bolje. Obnovila se je Stara šola, upam, da bomo v njej imeli svoje prostore tudi borci. Med drugo svetovno vojno sem bil aktiven, sodeloval sem v Žirovski četi, svo-bodo pa sem dočakal v Tržiču (Malfalconeju). Bil sem v obvešče-valni službi. Občutki ob osvobo-

ditvi so bili nepopisni, nepozabni. Še zmeraj imam pred očmi sliko kupa pušk, ki so jih morali odložiti sovražni vojaki. Pa me prav malo briga, kaj danes o nas in naši borbi pravijo Janša in njegovi.«

Predsednik Jože Zupančič pa je dodal: »Glavni poudarki našega združenja so iz leta v leto podobni – skrbimo za bolne, starejše, pa tudi za spominska obeležja. Želeli bi obnoviti spominsko zbirko NOB in ji dati v novi Žirovski pristavi mesto, ki si ga zasluži. Zaveda-

mo se, da obnovo potrebuje tudi grobnica – spomenik padlim bor-cem na pokopališču, nenazadnje tudi zato, da ne bi preveč izstopala med ostalimi grobovi. Predvsem pa smo veseli, da lahko negujemo naša skupna srečanja. Odprli smo za vse tiste, ki mislijo, da so vsaj malo naši.«

Marec 2009

20 21

Rapalska meja je odkrivala skrivnosti

Skakalnice so v polnem zagonu

Letošnja zima je zimskim športom naklonjena v polni meri. Žirovski nordijski center je redkokdaj, če sploh kdaj, osamel, na skakalnicah trenirajo domači skakalci, ob koncih tedna in vmes pa se vrstijo različne tekme, tudi na državni ravni.

Stara pristava v vsem sijaju odpira vrataSlavnostna otvoritev Stare šole

v Žireh je postregla z imenitnim večerom, ki so mu dodatno težo dale besede govorcev: župana Bojana Starmana, ki je prav tako kot vsi za njim poudaril pomen eminentnega objekta, ki bo poslej služil kulturi v več oblikah; osre-dnjega slavnostnega govornika Sama Bevka, poslanca državnega zbora Republike Slovenije; Mihe Nagliča, ki je orisal zgodovino stavbe in njeno vlogo v preteklosti; in Metke Debeljak, ki se je med drugim zahvalila vsem, ki so bili zaslužni, da je prišlo do obnovitve žirovskega hrama kulture.

Največ pozornosti je bil de-ležen na novo odkrit prostor, ki se je skrival pod najrazličnejšimi prezidavami iz preteklosti. V njem je že nameščena stalna zbirka slik žirovskih slikarjev, v prihodnje pa bodo tam potekale različne kul-turne prireditve – od literarnih večerov do porok.

Miha Naglič, predsednik Mu-zejskega društva, je o vsebini muzejskih zbirk, ki bodo v stavbi zavzemale osrednje mesto, pove-

dal: »Po novem bodo v muzeju, ki bo zavzemal spodnje prostore, štiri zbirke: čevljarstvo, čas obeh svetovnih vojn in rapalska meja ter žirovski slikarji, ki jih je nenavadno veliko – od nekdanjih podobarjev do naivcev in akademsko šolanih. Najprej bomo obiskovalcem po-nudili na ogled splošno zbirko, s katero jih bomo informirali o Žireh nasploh. Še zmeraj je pri-sotna razstava z naslovom Poz-dravljeni, ljubitelji utrdb, ki je bila postavljena že leta 2007 s pomočjo evropskih sredstev. Pred časom smo načrtovali, da bi dediščino Antona Jobsta umestili v poseb-no Jobstovo sobo, a se je izkazalo, da je zato premalo razpoložljivega gradiva, vključili ga bomo v splo-šno predstavitev kraja.«

Metka Debeljak je ob tem pove-dala: »Kulturniki na Žirovskem smo veseli, da se odpira še en hram kul-ture. S tem smo pridobili tudi pro-stor, ki ga bomo lahko izkoristili za literarne večere, slavnostne seje, mansardo bo zasedla knjižnica. Na novo pridobljeno dvorano smo že izkoristili za podelitev priznanja

občine dr. Lojzetu Gostiši.«Ida Filipič, vodja obnove, pa

je dodala: »Občina se je projekta lotila sredi leta 2002 in ga vodila uspešno, a s časovnimi prekini-tvami zaradi občasnega pomanj-kanja finančnih sredstev. Dolgo je trajalo, a naj povem, da smo na začetku, v fazi načrtovanja pro-jekta, imeli vsak rok pred letom

2010 za optimističen. Sanirali smo celoten objekt od temeljev do strehe. Celotna investicija je veljala približno 850.000 evrov. Dve tretjini je prispeval občinski proračun, tretjino pa smo pridobili s kandidiranjem na razpise. Projekt je v celoti namenjen kulturnim vsebinam.«

Letos so prvič organizirali dr-žavno prvenstvo v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Pravico do nastopa so imeli učenci od pr-vega do četrtega razreda, v Žiri pa so potem prišli le najboljši, tisti, ki so zmagovali na predtekmovanjih. Domačini so imeli v najmlajši kate-goriji dva predstavnika, Marcela Stržinarja in Oskarja Modrijana. Marcel je postal državni prvak in za nagrado dobil prave skakalne smuči, pa tudi vožnjo z avtobu-som, s katerim bo popeljal sošolce na ogled planiških poletov.

Na pustno nedeljo so se med seboj pomerili veterani za pokal svinjske glave. Obiskovalci so, med drugim, uživali v skokih Petra Sla-

tnarja, Janeza Kešarja in Mihe Albrehta. Ti se že pripravljajo na svetovno prvenstvo veteranov, ki se bo odvijalo v Nemčiji v začetku marca.

Skakalka Barbara Klinec se je udeležila nordijskega svetovnega prvenstva v Liberecu, kjer so se za naslove svetovnih prvakinj prvič pomerila tudi dekleta.

Na festivalu evropske mladine so z ekipno preizkušnjo tekmova-nje končali še nordijski kombina-torci. Na 3 x 5-kilometrski progi so zablesteli tudi žirovski fantje Nace Šinkovec, Alen Turjak in Leon Pivk, ki so si z odličnim tekom priborili bronasto odličje.

Žirovske novice

Februar Žiri niso bile le v zna-menju pusta, temveč tudi v zna-menju utrdb. V Galeriji Svoboda so namreč odprli zelo zanimivo razstavo, na kateri si lahko obi-skovalci še v prvih dneh marca ogledajo številne fotografij, skice in zapisane besede o utrdbenih sistemih postojnsko-ljubljanskih vrat. Veliko ostankov le-teh je moč najti tudi na Žirovskem, saj sta tam mimo potekali tako ra-palska meja kot Rupnikova linija. Na otvoritvi je avtor razstave Aleksander Jankovič Potoč-nik odkril veliko zanimivosti, s katerimi se ponašajo te utrdbe.

Med obiskovalci razstave je bil tudi Tomaž Pavšič, eden prvih, ki je odkrival ostanke, vsebino in zgodovino rapalske

meje in o njej tudi napisal knjigo. Izjavil je: »Razstava je imenitna, predvsem je zelo strokovna, pri-pravljena pa tako, da obiskovalec mimogrede spozna skrivnosti teh utrdb. Ne najdem dovolj pohvalnih besed.«

Franc Vončina, ki živi pri nekdanji rapalski meji, pa je o njej povedal: »Nekoč je potekala preko Ravn, Žirovnice, Vrsnika in proti Osojnici. Še zmeraj pa ostajajo »konfini«, cela vrsta jih je in vesel sem, da smo jih tudi tukajšnji prebivalci uspeli ohra-niti še za poznejše rodove.«

piše: Milena Miklavčič

Marec 2009

22 23

Novice iz občine Gorenja vas-Poljane piše: Milena Miklavčič

Predaja knjig OŠ PoljaneNa osnovni šoli v Poljanah so za vrstnike v OŠ v Zavratcu zbrali več

kot 500 knjig. Henrika Peternelj, ena od učenk, ki je knjige kasneje predala naprej, je ob tem povedala: »Učiteljica nas je seznanila, da bomo zbirali knjige. Vsak je kakšno prinesel. Pri izbiri so nam pomagali tudi starši. Vsi smo bili zelo veseli, da smo pomagali pri tej akciji. Če bi bili mi v taki stiski, sem prepričana, da bi tudi drugi nam pomagali.«

Zmagoviti strelciStrelci so se konec februarja zbrali na predzadnjem kolu članskih in

mladinskih državnih lig v tej sezoni. Tudi tokrat so se dobro odrezali tekmovalci Strelskega društva Marmor Hotavlje-Gorenja vas. Strelci – Gašper in Lenart Oblak ter Andrej Peternel – so predvsem po zaslugi odličnega Gašperjevega nastopa osvojili drugo mesto v prvi članski B-ligi in se v skupnem seštevku prebili na tretje mesto. Za drugim mestom, ki še pomeni napredovanje v prvo člansko A-ligo, sedaj zaostajajo le za točko. Preboj naprej pa bo zahtevna naloga, saj imata vodilni ekipi iz Ljutomera in Dobrovnika v svojih vrstah zakupljene kakovostne strelce iz Avstrije oziroma z Madžarske. Ni več dvoma o skupni zmagi mladinskega pokala Slovenije.

Za gorenjevaško društvo nastopa tudi vse več deklet in tokrat so zelo dobro nastopile štiri strelke. Mateja Štremfelj je osvojila sre-brno, Eva Žun bronasto odličje, Lucija Jezeršek je bila peta, Špela Klemenčič pa osma.

Nekaj manj uspeha je bilo v članski prvi B-ligi – pištola, v kateri so Gorenjevaščani nastopili z oslabljeno postavo (Gašper Božič, Uroš Poljanec in Andrej Peternel), osvojili osmo mesto in v skupnem se-števku nazadovali za mesto na deseto mesto med dvanajstimi ekipami.

Srebrna na 800 metrovDarja Buh iz Kremenika nad Poljanami je na svetovnih igrah specialne olimpijade v ZDA osvojila drugo mesto v krpljanju na 800 metrov. Čez lužo je odpotovala v 17-članski slo-venski reprezentanci, njen trener pa je Pajo Cakiči.

Izšla je knjižica z vsemi projektiDelo v vsaki občinski upravi je raznovrstno, žal pa včasih občanom kaj »uide«. Zato so na občini Gorenja vas-Poljane izdali priročno knjižico, v kateri so podrobno predstavili že dokončane projekte, bralcem pa tudi razložili, kako bodo porabili 13,6 milijona evrov proračunskih sredstev za leto 2009.

Po februarskem srečanju la-stnikov dvorca Visoko je bila s strani investitorja (podjetje Ho-sting) matičnemu občinskemu odboru predstavljena celotna predinvesticijska študija, ki znaša od 6 do 7 milijonov evrov.

Velikega pomena za občino je tudi podpis sporazuma o so-financiranju izgradnje krožišča v Gorenji vasi med občino in mini-

strstvom za promet. Ta dokument natančno definira stroškovnik – občina bo soudeležena pri ploč-nikih in javni razsvetljavi z okoli 90.000 evri, celoten projekt pa bo vreden približno 800.000 evrov. Na sestanku so ob umeščanju nove trase cestne povezave dali zeleno luč pričetku postopka državnega lokacijskega načrta, s tem pa pre-vzema občina zelo zahtevno delo,

saj računajo, da bodo to nalogo sami najbolje izpeljali.

10. februarja so z ministrstvom za promet podpisali sofinancerski sporazum za adaptacijo ceste od krožišča do odcepa v Blatih, to bo prvi del rekonstrukcije ceste do Todraža. Občina je soudele-žena s slabimi 60.000 evri, ki jih bo namenila za pločnike in javno razsvetljavo.

Tisto noč, ko se je vrnila z olim-pijskih iger, ni spala vse do jutra. »Že sem legla v posteljo, a sem potem vstala, da sem oprala in ure-dila vse, kar sem prinesla s seboj. Tudi domačim sem prinesla darila, na nikogar nisem pozabila,« je povedala na sprejemu pri županu Milanu Čadežu.

Upa, da ji bodo krplje kmalu

popravili, da bo, preden skopni sneg, še nekoliko trenirala. Pred vrati so tudi državne igre, zato ne sme popuščati. »Če sem dobila v Ameriki medaljo, jo bom tudi na domačem prvenstvu. Žal se mi je v Ameriki na eni od tekem odpela krplja, sicer bi prinesla domov kar dve medalji,« je bila prepričljiva.

Darja je tekmovala med štiri-

najstimi skupinami s celega sveta, ki žal med seboj niso bile izenače-ne, zato je njena zmaga še toliko bolj »srebrna«. Polet v Ameriko je bil zelo naporen, že z Brnika niso mogli odleteti, ker je tega vreme vkovalo v led. V Ameriki so izgubili prtljago, nanjo so čakali dva dni. Ob Darjini zmagi so bili vsi zelo srečni, kasneje pa se jim je že mudilo domov. Trener Pajo Cakiči pa ne pozabi dodati, da so bili vsi skupaj zelo ganjeni, ko jih je na Letališču Jožeta Pučnika pričakal župan Milan Čadež in srebrni olimpijki priredil prisrčen sprejem.

Darja Buh

Na sestanku s predstavniki ministrstva za okolje in prostor pa so se dogovarjali o sofinaciranju že omenjene ceste Gorenja vas–Todraž. V občini namreč želijo, da bi tudi tisti delež stroškov, ki v takih primerih pade na občino, financirali iz tega ministrstva s predpostavko, da so cesto v naj-večji meri poškodovali tovornjaki, ki so vozili v rudnik v Todraž.

Predaja knjig OŠ Poljane, pobudnica Metka Debeljak in uči-teljica Nataša Rupnik iz OŠ Zavratec

Marec 2009

22 23

Novice iz Selške dolinepiše: Anže Pegam

Slovenski pokal v sankanju

Prvi pustni sprevod po Zalem Logu

Pustna maškarada v SelcihPustovanja v Železnikih

Društvo mladih občine Že-lezniki je v soboto zvečer, 21. 2. 2008, v Kulturnem domu Žele-zniki pripravilo pustovanje za mladino. Za glasbeno vzdušje je skrbel vedno odlični Pero Lovšin s spremljevalno skupino Španski borci. »Zbralo se je približno 200 pustnih mask in najboljše tri so bile tudi nagrajene. Zmagala je maska, ki je predstavljala kup dreka, drugi so bili monopoli, tre-tji pa Debevec in sestra Franja iz Naše male klinike,« je dejal Žiga Sovinec, predsednik društva.

V Restavraciji Lušina na Če-šnjici so že deveto leto zapored pripravili tradicionalno pusto-vanje na pustni torek. Kot vsako leto so tudi letos pripravili boga-te nagrade za najboljše maske in poskrbeli za zabavo z glasbeno skupino. Veronika Lušina, la-stnica restavracije, je povedala: »Zmagovalna maska je prejela 150 evrov, druga deset pic iz naše restavracije, tretja pa pet pic. Pri-pravili smo tudi dvajset manjših nagrad za ostale pustne maske.« Pustne navdušence, ki jih je bilo za polno restavracijo, so zabavali fantje iz skupine Besniški kvintet.

Dražgoše v»ta starih maškarah«

Ko se je pred dvema letoma v Turističnem društvu Dražgoše pomla-dilo vodstvo, so z velikim veseljem pustovanje pripravili prvič. Letos so tako v soboto, 21. 2. 2008, drugič pripravili pustovanje. Ob 21. uri se je zabava začela v dvorani podružnične šole v Dražgošah. Maškare so se zabavale ob igranju ansambla Prosen iz Horjula. Ocenjevali so pustne maske in najboljše bogato nagradili. Za vse ostale so pripravili žreba-nje praktičnih nagrad. Glavni organizator v turističnem društvu Miha Zupanc je o pustovanju dejal: »Že popoldne so po vasi hodile »ta stare maškare« z liki, kot so ta star, ta stara, ženin, nevesta, metlarca, policaj in pijanec – vsi so v spremstvu harmonike opominjali na pust. Seveda je bil vrhunec zvečer z zabavo v osnovni šoli. Zahvaljujem se sponzor-jem, ki so prispevali nagrade, in vsem, ki so pomagali pri organizaciji.«

V Dolenji vasi so 15. 2. 2008 člani Športnega društva Dolenja vas na naravni progi Zakraj pri-pravili tekmovanje za slovenski pokal v sankanju s samotežnimi in športnimi sanmi. Po uspe-šno izpeljani tekmi za evropski pokal s samotežnimi sanmi pred mesecem dni so tokrat odlično pripravili še tekmo za slovenski pokal. Tekmovanje je potekalo v lepem sončnem vremenu. »S športnimi sanmi je v različnih kategorijah tekmovalo trideset tekmovalcev, v konkurenci samo-

težnih sani pa pet ekip, kar ni malo glede na prepoznavnost našega športa,« je povedal predsednik Športnega društva Dolenja vas Boris Egart. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci SAK Idrija, SAK Podljubelj, SD Domel Žele-zniki, ŠD Lom, Lipnice in seveda tekmovalci domačega športnega društva iz Dolenje vasi. Najhitrejši tekmovalec na progi je bil France Pohleven iz domačega športne-ga društva v kategoriji starejših članov in časom 01:07,54.

V nedeljo, 22. 2. 2008, so v Turi-stičnem društvu Selca pripravili že tradicionalno pustno maškarado. Pustni zbor je bil ob 14. uri pred stavbo pošte v Selcih. Zbralo se je 145 otroških maškar. Otroci in njihovi starši so se v veselem pustnem sprevodu odpravili po vasi mimo gasilskega doma proti osnovni šoli. »Pred osnovno šolo na športnem igrišču je bila osre-dnja prireditev z našim starim znancem racmanom, ki nas je obiskal že pred dvema letoma,

lani pa nas je zabavala klovnesa,« je povedal predsednik Turistične-ga društva Selca Tomaž Habjan. Kot vsako leto so bili tudi tokrat najboljši nagrajeni, med njimi sta bili maski kmeta in čebelar-ja, ki sta prejeli omarico in velik nahrbtnik. Seveda pa so manjše nagrade dobile prav vse maske. Žrebali so praktične nagrade, ki so jih prispevala podjetja in pod-jetniki v okolici.

Pod okriljem športnega dru-štva Senca Zali Log so na pustno soboto, 21. 2. 2009, na Zalem Logu pripravili pustno rajanje za najmlajše. Male »maškarice« so se začele zbirati ob 15. uri. Po-

budnica in glavna organizatorka prireditve je bila Klavdija Škulj. »Pustovanje smo pripravili prvič in bili prijetno presenečeni nad odzivom ljudi. Zbralo se je več kot 80 otroških pustnih mask, z njimi

pa so bili seve-da njihovi spre-mljevalci,« je povedala Šku-ljeva. Sprevod pustnih mask je potekal po Zalem Logu, začel in končal se je na špor-tnem igrišču. Za dobro vzdušje je poskrbel harmonikar – domačin Mar-

tinškov Jernej. » Celotno priredi-tev sem si zamislila kot pravljični sprehod po vasi, zato smo bili v ospredju Sneguljčica in sedem palčkov, med otroki pa sta bili maskoti zajček in Miki miška, ki sta delila bonbone,« je še po-vedala Klavdija Škulj. Pripravili so tudi animacijski program, v katerem so sodelovali trije klovni. Vsakega otroškega obiskovalca so nagradili s krofom, glavna na-grada za najboljšo masko pa je bila torta. Zmagovalec pustnega rajanja je bil čebelar. Zadovoljni organizatorji že razmišljajo o na-slednjem pustovanju na Zalem Logu prihodnje leto. Vabljene vse maškare in tudi tisti, ki bi to radi postali!

Pravljični zbor organizatorjev na Zalem Logu

Zmagovalec čebelar zracmanom

24 25

Post - za ali proti?

Kakšne so nevarnosti gensko spremenjene hrane?

Barvitost hrane

in zdravje

Kje se skrivajo dodatne kalorije?

Mene pa glava boli

Pripravki za želodčne težave

Depresija - prevečkrat

zamolčana bolezen

ABCzdravja

www.abczdravja.si

1,50 EUR

marec 2009

Revijo dobite pri svojem prodajalcu časopisov za samo 1,50 EUR.

Nekaj naslovov iz ostale vsebine: Barve na krožniku • Manj kalorij – manj kilogramov • Nepogrešljivi minerali • RIŽ – odlična priloga ali samostojna jed • Eksotično sadje se predstavi • Nad menstrualne tegobe z naravo • Mene pa glava boli • Pripravki za želodčne težave • Prehrana sladkornih bolnikov • Avtizem •Post – za ali proti? • Gensko spremenjena hrana • Kaj je kolostrum? • Osteoporoza, ...

Kje se skrivajo dodatne kalorije?Ko se odločimo, da bi shujšali in izbira-mo primerno prehrano, se včasih niti ne zavedamo, da se v »zdravi« hrani lahko skriva več kalorij, kot mislimo. Kateri iz-delki so označeni kot dobri in zdravi, pa vseeno vsebujejo skriti sladkor in ostale redilne snovi, in se jim je bolje izogibati ali jih uživati le občasno?

Mene pa glava boliKar 80% vseh ljudi vsaj enkrat v življenju izkusi »lasten« glavobol. Vzroki zanj so raz-lični, tudi trajanje in intenziteta glavobola se razlikujejo glede na izvor. Kakšne vrste glavobolov poznamo, katere so najpogo-stejše oblike in zakaj se glavobol razvije? Kaj je migrena, kdo je najbolj ogrožen in zakaj se pojavlja, kako jo zdravimo in si pomagamo pri bolečinah?

Hitra hrana −prazna in nezdravaHitra hrana naj bo le občasna sprememba na našem jedilniku, nikakor pa ne način življenja. Ker vsebuje veliko soli ali slad-korja ter velike količine in vrste maščob, predvsem nezdravih nasičenih, hitra hra-na ni le redilna, ampak vpliva tudi na na-stanek sladkorne bolezni in škodi jetrom. Za pripravo zdravega in hitrega prigrizka ne potrebujemo veliko časa, pripravimo si ga sami ...

Letna naročnina narevijo znaša samo

19,60 EUR.Pokličite za naročilo:

04/ 51 55 880, unikat@freising.si, www.abczdravja.si.

Marec 2009

24 25

Golcarija na Selškem nekočJanez Habjan iz Železnikov od leta 1985 opravlja poklic terenskega veterinarja. Od svojih začetkov pa do danes je tako spoznal ogromno ljudi. Zaradi neprestanega dela na terenu, predvsem na kmetijah, je videl veliko načinov dela, ki so zaradi sodobnega načina življenja začeli izginjati. Z željo po ohranjanju kulturne dediščine jih je začel snemati s svojo

amatersko kamero. Nastala sta dva filma: Od oranja do kruha in Golcarija na Selškem nekoč.

Novice iz Selške dolinepiše: Anže Pegam

S kakšnim namenom ste se lotili priprave video zapisa o starih načinih dela v Selški dolini?

Kot terenski veterinar sem na kmetijah videl veliko zanimivega. Predvsem so bili to razni načini dela, ki so se od mojih začetkov pa do danes že veliko spremenili. Spoznaval sem tudi starejša orod-ja, s katerimi je bil način dela še bolj drugačen.

Začel sem razmišljati, da bi bilo treba starejše ljudi, ki so vsa ta dela pred šestdesetimi leti še sami opravljali, posneti, saj je to naša kulturna dediščina. Verjetno čez deset let to ne bi bilo več mogoče. Ti ljudje so namreč danes stari od sedemdeset let navzgor.

Tako sem v letih 2000 in 2001 bolj za zabavo začel snemati

oranje njive s konjem, ka-

sneje sejanje in žetev žita, dela-nje snopov in njihovo obkladanje, mlatenje žita s cepci, pajklanje, mletje žita v mlinu in peko kruha v krušni peči. Na začetku sploh ni bilo mišljeno, da bi bilo prikazano širši javnosti. To sem delal bolj za svoje veselje. Vse skupaj se je nadgradilo, ko so me sodelavci, s katerimi smo snemali, usmerjali in mi svetovali, kaj naj še naredimo. Na koncu sem leta 2004 vse zmon-tiral in tako je nastal prvi filmček z naslovom Od oranja do kruha. Na filmu smo posneli tudi kosce, ker

sem želel prikazati, kako so kosili včasih, ko še ni bilo kosilnic. Prika-zani so štirje kosci in dve grabljici.

Vaš drugi film ima naslov Golca-rija na Selškem nekoč.

Ko sem začel snemati Golcarijo, sem bil že bolj izkušen. Zamislil sem si projekt preko celega leta. Hotel sem pokazati, kako so po prvi svetovni vojni še z ročnimi žagami žagali smreke in drevesa. Navada je bila, da so sekali spo-mladi, ko se je smreka »majla«, to pa je bilo takrat, ko so po Poreznu, Ratitovcu, Jelovici in Blegošu peli ruševci in divji petelini.

Ruševca sem hotel vključiti tudi v film, zato sem moral kar nekajkrat na Porezen, da sem ga spomladi posnel. Z amatersko ka-mero je še toliko težje, ker morajo biti pogoji res dobri. Snemali smo

po etapah, v vseh letnih časih, tako, kot je delo potekalo. Spomladi se-kanje smrek, potem av-gusta v šmarnih mašah sekanje bukev. Tam

je prikazano, kako so delali drva. V jeseni so razžagali smreke, ki so jih spomladi požagali. Pozimi pa so s konji hlode spravljali v dolino. Prika-zano je tudi »ciganje«.

Sredi poletja sem sne-mal postavitev in kuhanje kope. To je bilo snemanje po delih, ker ni mogoče vsega posneti naenkrat. Zato sem moral kdaj tudi dvakrat na dan priti na prizorišče in po-sneti delo.

Kako ste k delu privabili toliko ljudi, ki še poznajo stare delovne navade?

V veliko pomoč sta mi bila An-drej Demšar in njegov brat Vinko. Predvsem Andrej je imel veliko idej, kaj vse bi še lahko prikaza-li. Ne pri prvem ne pri drugem filmu nihče ni odklonil sodelo-vanja, česar sem se bal. Vsi so bili

navdušeni. Kot zanimivost lahko povem, da se nekateri, ko sem jih prosil za snemanje, še obrili niso, da so bili videti bolj pristno. V filmu se vidi, da so nekateri pravi igralci. Nekaterih prizorov sploh nismo ponavljali. Zelo dobro pa je vidna tudi prava kmečka pristnost. Vsem, ki so sodelovali, bi se rad še enkrat zahvalil.

Kje vse ste snemali »golcarijo« na Selškem?

Snemali smo po celotni Selški dolini. Sekali smo v Topoljah, kjer so nam lastniki gozda –Sorškovi brez težav odstopili dve smreki, da smo jih požagali. »Golcarska« bajta je posneta v Davči in je last Andreja in Vinka Demšarja. Bru-šenje orodja na brusni kamen je bilo posneto v Kališah. Sekanje drv je bilo na Žbontu v Davči. S konjem je v Topoljah votil Tone z Jamnika. Lojarjev Tone z Rudna nam je kazal, kako se brusi žage. Pri Megušarju v Megušnici smo snemali pogovor lastnika gozda in »golcarja« ter »ciganje«. Pri-kaz kuhanja kope smo posneli v Zabrekvah. Čendov ata iz Davče pa nam na začetku pripoveduje o »golcariji«.

Kako so »golcarji« v filmu sprejeli

izziv, da bi v resnici z amerikanko požagali smreko, saj niso bili več rosno mladi?

V filmu so nastopali ljudje, ki so to delali vse življenje. Ko sem jim povedal, kaj nameravam posneti, ni bilo nikoli dvoma, da je ne bi požagali. Žagala sta jo Sorškov in Blažovcov ata, ki sta bila takrat v osemdesetem letu.

Kako je bilo z jezikom?Glede jezika sem vztrajal, da

smo govorili narečno, že moja profesorica slovenskega jezika Martina Sedej nas je učila, da so narečja bogastvo slovenskega je-zika. Dober poslušalec bi opazil, da je že v Selški dolini več odstopanj od glavnega narečja, odvisno, s ka-tere strani doline ljudje prihajajo. Poudariti moram, da je vsa glasba v filmu iz Selške doline – pesmi Fantov s Praprotna in Lovskega pevskega zbora Škofja Loka, v ka-terem so tudi pevci iz naših krajev.

Ste zadovoljni z odzivom ljudi?Vesel sem, da se je na vseh

mojih predstavitvah, ki jih je bilo že kar nekaj, zbralo veliko ljudi. Vsi so navdušeno sprejeli oba filma. Če kogarkoli kaj zanima o mojih video zapisih, me lahko pokliče na telefonsko številko 031/624-136.

Janez Habjan pred domačim kaminom

po etapah, v vseh letnih

sekanje bukev. Tam je prikazano, kako so delali drva. V jeseni so razžagali smreke, ki so jih spomladi požagali. Pozimi pa so s konji hlode spravljali v dolino. Prika-zano je tudi »ciganje«.

oranje njive s konjem, ka-

Naslovnici filmov: Od oranja do kruha in Golcarija na Selškem

nekoč

Marec 2009

26

Obiščite nas in naredite nekaj dobrega zase!Z novim letom smo v Izobraževalnem centru Freising dodatno razširili ponudbo izobraževalnih programov. Na voljo so tečaji in delavnice s področja zdravja in dobrega počutja, saj se vedno več ljudi zaveda, da smo v prvi vrsti sami odgovorni za svoje zdravje in da imamo danes na voljo veliko najrazličnejših tehnik in sredstev za izboljšanje le-tega.

Vse razpisane tečaje s termini si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.freising.si.Za dodatne informacije in prijave nas pokličite na telefon 04/51-55-880.

Med trenutno najbolj aktualnimi je dvodnevni intenzivni tečaj refle-ksne masaže stopal. Namenjen je vsem, ki se želijo naučiti učinkovite masaže stopal za domačo uporabo in tako pomagati sebi in svojim bližnjim do boljšega počutja. Z refleksno masažo stopal lahko povr-nemo telo v ravnovesje, okrepimo imunski sistem, uravnamo prebavo, zelo je učinkovita pri lajšanju glavobola, bolečin v hrbtenici, proti nespečnosti, pri različnih alergijah ...

Tečaj poteka v sproščenem okolju in majhni skupini; teoriji ter pregledu refleksnih točk na stopalu sledi praktični del, na katerem se udeleženci pod budnim očesom predavatelja učijo različnih prijemov in tehnik refleksne masaže stopala ter na koncu izpeljejo samostojno masažo.

Največ zanimanja je za tečaj refleksne masaže stopal ...

Tečajniki se prijemov refleksne masaže stopal učijo na svojempartnerju ali prijatelju.

Pozornost je usmerjena na stopalo in na udoben položaj masiranca.

Prednost tečaja je tudi v tem, da udeleženci s seboj pripeljejo osebo, na kateri vadijo (prijatelj, partner, sorodnik ...), zanjo je udeležba brezplačna.

Novost je tudi tečaj digitalnega fotografiranja za vse, ki radi shra-njujete nepozabne trenutke in dogodke iz vsakdanjega življenja ter bi se radi dodatno poučili o uporabnih možnostih, ki jih danes ponuja dostopnost digitalne tehnologije.

Kot samostojen tečaj ali nadgradnjo tečaja digitalnega fotografiranja nudimo edinstven tečaj računalniške obdelave digitalnih fotografij, na katerem se udeleženci naučijo osnov digitaliziranih fotografij, kako prenesti fotografije z digitalnega aparata na računalnik, jih obdelati in pripraviti za vse vrste izpisov in namen, zapeči CD s fotografijami in fotografije umetniško obdelati.

V polnem teku so računalniški tečaji za upokojence, največje povpraševanje je za tečaj osnove računalništva ter spoznavanje z okoljem Windows in Word. Zelo zanimiv tečaj za starejše je internet ter elektronska pošta, s pomočjo katerega se naučijo uporabljati internet kot orodje za pridobivanje koristnih informacij glede zdravja, počitnic, dodatnih aktivnosti ...

Marca ne spreglejte ...

Marca pripravljamo enodnevni tečaj ličenja, vikend tečaj klasične masaže telesa, praktično delavnico o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi, delavnico o spoznavanju aromaterapije in eteričnih oljih za domačo uporabo.

17. marca pričnemo s spomladansko Šolo zdravega hujšanja, v skupini pa je le še nekaj prostih mest, zato vse zainteresirane vabimo, da pohitite s prijavo.

Izobraževalni center Freising

Uporaba računalnika je vedno bolj aktualna tudi za upokojence.

Marec 2009

26

Glasba je moje življenjeIztok Orešnik iz Šutne pri Žabnici, nekaterim bolj znan kot Gino, je pri šestindvajsetih letih izdal prvo samostojno

glasbeno ploščo z naslovom Sreča. Njegovi največji oboževalci pa so predšolski otroci iz Vrtca Škofja Loka,kjer Iztok že več let opravlja delo vzgojitelja.

Koliko časa se že ukvarjaš z glas-bo? Kdaj si prvič nastopil?

Peti sem začel kot otrok, ven-dar bolj za zabavo. K nastopanju me je nagovorila učiteljica Alenka Jenko v prvem razredu osnovne šole. Takrat sem tudi prvič nastopil pred sošolci, starši in sovrstniki. Njihov odziv je bil zelo spodbuden, kar me je močno motiviralo in od takrat dalje se ne morem odpo-vedati odru. Glasbo sem razumel kot izražanje samega sebe in tako sem se naučil igranja kitare, osnov klavirja in orglic.

Kako se je razvijala tvoja glasbe-na pot? Kaj je bila prelomnica, ko si se odločil, da bo glasba imela veliko vlogo v tvojem življenju?

Kot sem že omenil, sem v osnovnošolskih letih veliko na-stopal za prijatelje in znance. V srednješolskih letih smo skupaj s prijatelji ustanovili glasbeno sku-pino z imenom Princeps, v kateri sem pel glavni vokal. Uspelo nam je izdati ploščo z avtorsko glasbo, ki nam je ogromno pomenila. S osemnajstimi leti sem se udeležil glasbenega tekmovanja Prvi glas Gorenjske, na katerem sem s pe-smijo Še je čas tudi zmagal. To je bila nekakšna prelomnica, saj mi je ta zmaga dala veliko poguma in motivacije, in tako sem se odločil za glasbeno kariero. V naslednjih letih sem se pridružil slovenski pevki Nuši Derenda. Dve leti sem bil glavni vokal v njeni spremlje-valni skupini, skupaj pa sva pela tudi duete. V teh dveh letih sem

pridobil veliko izkušenj ter močno željo po lastni avtorski plošči. Ta je po dveh letih trdega dela, jeseni 2008, tudi prišla.

Od kod prihaja ime Gino?Prvi so me tako začeli klicati

prijatelji v glasbenih krogih pred dobrimi štirimi leti in ko sem se odločal za svoje umetniško ime, je bila odločitev za vzdevek Gino nekako samoumevnega, samega sebe si nisem predstavljal pod ka-kšnim drugim imenom. Tudi zalo-žniške hiše te usmerjajo k temu, da si ustvariš umetniško ime, saj naj bi s tem pridobil medijsko pozornost, ki ima v slovenskem glasbenem prostoru velik pomen za novega glasbenika.

Kateri glasbeni izvajalec je naj-bolj vplival na tvojo glasbo?

Teh je bilo kar nekaj, če pa bi moral nekoga posebej omenjati, je to Vlado Kreslin. Pri devetnajstih letih sem imel to srečo, da sem ga spoznal. Takrat mi je prav on svetoval, naj nikoli ne posnemam drugih glasbenikov, ampak naj bom vedno takšen, kakršen sem. Ta nasvet mi veliko pomeni in ga dosledno upoštevam.

Kako se pripraviš na nastop? Imaš tremo?

Pred koncertom poskrbim, da sem dobro naspan in spočit. Tik pred odhodom na oder se uma-knem za pet minut, da se sprostim. Glede glasbe sem na splošno zelo samozavesten in nimam treme, če

pa je slučajno prisotna na odru, se odrazi v pozitivnem smislu. Sem pa med glasbeniki znan po tem, da imam s seboj vedno besedila vseh pesmi, ki jih zapojem, tako tista od drugih avtorjev kot moja lastna. V osnovni šoli sem namreč na nastopu, kjer sem moral dekla-mirati pesem, pozabil besedilo. Nastala je neprijetna tišina, katere se spomnim še danes. Od takrat me je očitno podzavestno strah, da bom še kdaj pozabil besedi-lo pesmi, ko bom nastopal pred množico.

Ali sam pišeš glasbo in besedila? Kdo vse je sodeloval pri nastaja-nju plošče Sreča?

V preteklosti sem jih pisal sam, pri nastajanju Sreče pa sem sode-loval z mnogimi priznanimi pisci glasbe in besedil. Za dobro pesem je potrebno veliko časa in miru, ki ga meni žal primanjkuje. Imel sem veliko srečo, da sem se spoznal s Nerminom Puškarjem, bosan-skim avtorjem, ki je sodeloval z mnogimi znanimi glasbeniki, kot sta med drugimi Toni Cetinski in Dino Merlin. Takoj sva se ujela in nastajati je začela plošča. Pesmi

je v slovenščino prevedel in uredil Rok Trkaj, pri snemanju plošče pa so sodelovali vrhunski glasbeniki, in sicer kitarist Matej Mršnik, bob-nar Dado Marinkovič, basist Jani Hace ter mnogi drugi.

Kako boš uskladil uspehe na glasbeni sceni z zasebnim ži-vljenjem? Se boš odpovedal pe-dagoškemu poklicu?

Nikakor ne. Otroci me vsak dan navdušujejo in mi polepšajo dan. Ni lepšega, kot je iskrenost otro-škega sveta. Prepletanje glasbene kariere in zasebno življenje je ena in ista stvar, saj je glasba moje življenje.

Kaj ti pomeni glasbena plošča Sreča?

Plošča je bila plod petih let odrekanj in je zame kot neka-kšna visokošolska diploma, kot nekakšno priznanje za trdo delo. Kljub vsemu mi največje veselje predstavljajo glasbeni nastopi, ki mi dajejo neznansko energijo. Karkoli že bo, upam, da bom vedno ostal na odru, kjer si vedno v stiku z občinstvom, to pa mi daje občutek velikega zadovoljstva. M. S.

37

Marec 2009

Ana Žorž

28 29

Povabili smo na kavoNa kavo smo povabili Škofjeločanko Ano Žorž, smučarko po starem, zbirateljico starih oblačil, koles in predmetov,˝Ž

s katerimi prireja modne revije in skuša prikazati modo ter način življenja prejšnjih dveh stoletij.

Kdaj in kako ste navdušili za smu-čanje po starem? Kje se takšne smuči sploh še najde?

Že od majhnih nog se nav-dušujem nad športom, zlasti smučanjem. Tekmovala sem na občinskih in sindikalnih tekmah. Prvo smučanje po starem je leta 1993 v Kranjski Gori organiziral Črt Kanoni. Potekalo je pod okriljem Radia Slovenija. Oglas za sode-lovanje sem opazila v lokalnem časopisu, prijatelj pa se je ponudil, da mi posodi stare smuči, ki jih je imel doma. Nad smučanjem po starem sem se takoj navdušila in od takrat sodelujem na mnogih predstavitvah in tekmovanjih. Druge smuči mi je podaril smu-čarski učitelj Cveto Bevc, stare so že več kot 70 let in jih uporabljam še danes.

Kakšna oprema je značilna za

prve smučarje in iz katerih ma-terialov je narejena?

Prvi smučarji so smučali na le-senih »dilah« iz jesenovega lesa. Smuči so bile brez robnikov, vezi pa sestavljene iz jermenov, na katere so nataknili smučarske čevlje, ki so bili pogosto kar pohodni čevlji. Smučarske palice so bile izdelane iz leskovih palic. Ker smuči in čevlji niso omogočali ravnotežja, kot ga dandanašnja smučarska oprema, so bili padci in poškodbe pogosti. Potrebuješ vsaj osnove smučarske-ga znanja in veliko pameti, da se varno zapelješ po progi.

V katerih disciplinah se pomerite na tekmovanjih? Se lahko pohva-lite z dobrimi rezultati?

Ko smučamo po starem, se vedno pomerimo v veleslalomu. Razdeljeni smo po kategorijah glede na spol in starost. Po progi

se spustimo tako, kot se je prvotno smučalo, torej »plužimo«. Zmaga tisti, ki najhitreje in v najlepšem slogu presmuča šest do sedem vrat. Poleg samega spusta po progi se ocenjuje tudi stil oblačenja, saj je treba predstaviti pristnega sta-rega smučarja v celoti. Pomisliti je treba na vse od obutve do pričeske. Na začetku nas je na tekmah sode-lovalo zelo malo in sem bila med ženskami kar redna zmagovalka, vendar se tu ne smuča za zmago, ampak za dober vtis. Vedno dobim pohvale, da sem skupaj z obleko zelo izvirna. V zadnjih desetih letih pa se je število klubov zelo pove-čalo, kar se pozna tudi po številu tekmovalcev v smučanju po sta-rem, zato je tudi večja konkurenca.

V Škofji Loki in po Sloveniji ste znani tudi v modnih krogih. Kaj vas je navdušilo za starodavno modo?

Ko sem začela smučati po sta-rem, je bila garderoba pomemben del spusta po progi, saj pri smuki ne ponazarjamo le stare tehnike smučanja, temveč tudi tisto časov-no obdobje. Sprva sem pobrskala po kleti in podstrešju, kasneje pa so mi pomagali prijatelji in znanci. Zaupali so mi, da bom za obleke in modne dodatke lepo skrbela in jih dostojno predstavljala. Kar naenkrat sem imela veliko kosov ne le oblačil, temveč tudi klobu-kov, nakita, čevljev, steznikov in spodnjega perila. Kot bivša teks-tilka sem jih restavrirala in začela organizirati modne revije za razne protokolarne prireditve in muzeje.

Kateri je vaš najljubši kos obla-čila?

Najstarejši kos, ki sem ga ka-darkoli dobila, so spodnjice iz leta 1800, največ oblačil pa izhaja iz druge polovice 19. stoletja. V

tistem času so ljudje največkrat nosili temna oblačila rjave, črne in sive barve, jaz pa sem imela srečo in sem od neke gospe iz Lučin pre-jela v last rdečo dvodelno obleko iz leta 1873, ki je tudi moj najljubši kos oblačila. Sem tudi ponosna lastnica kolesa na kardanski pogon iz leta 1900, ki mi ga je podaril prijatelj in je danes prava redkost.

Od kod črpate navdušenje nad starim načinom življenja in ta-kratno modo?

Že kot dekle sem rada gledala stare filme in občudovala modo 19. stoletja, vedno pa me je zanimala zgodovina. Veliko sem hodila po muzejih in se sama izobraževala. Sedem let sem delala v tekstilni in-dustriji, kjer sem se naučila mnogo stvari in se navdušila nad modo. Zanimivo je, koliko neprecenljivih stvari se najde po kleteh in pod-strehah starih hiš, pa se tega njiho-vi lastniki sploh ne zavedajo. Vse te stvari z veseljem sprejmem, jih restavriram in jim ponovno vlijem »dušo«. Danes organiziram mnogo modnih revij, na katerih pogosto sodelujeta vnukinji Ana in Eva, ki sta stari sedem in pet let. Vidim, da radi nastopata in se sprehajata po modnih brveh, ter upam, da bosta tovrstne revije kasneje tudi orga-nizirali ter nadaljevali to tradicijo.

Monika Strel

Marec 2009

28 29

Zlate papigeIvan Hafner ima izjemno zanimive domače živali. Ne samo, da mu delajo družbo, ampak dosegajo tudi vrhunske

rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih. S svojo skobčevko Piko je Binkeljčan januarja osvojilzlato medaljo na svetovnem prvenstvu v Italiji v razredu standard papig.

Ivan Hafner je imel rad do-mače živali že kot majhen fant, vedno pa so ga najbolj zanimale ptice, zlasti papige zaradi svo-jega barvastega perja. Pred več kot dvajsetimi leti se je s svojimi pticami odpravil na tekmovanje, na katerem so njegovi kanarčki in kasneje skobčevke dosegale odlične rezultate. Danes ima Ivan več kot 150 papig, nastopil pa je na več kot 140 tekmovanjih, od tega na 100 državnih in 40 med-narodnih. Društvo za varstvo in vzgojo ptic Trbovlje mu je lansko leto podelilo zahvalo za udeležbo na desetih prvenstvih na najve-čjem tekmovanju ptic v razredu standard papig v Trbovljah. Poleg osnovne nege Binkeljčan skrbi za lepoto in dobro kondicijo svojih ptic – oboje je na tekmovanjih ključnega pomena. Sodniki na-mreč papigo ocenjujejo glede na njeno držo, obliko glave in ce-

lotno postavo ter seveda glede na barvo ter posebnosti njenega perja. »Na barvo in kondicijo ptice močno vpliva prehrana, pred tek-movanjem pa svoje skobčevke še dodatno uredim,« pravi Ivan, ki vsak dan najmanj dve uri nameni za hranjenje in čiščenje ptic. Letos se je Ivan Hafner že petič udeležil svetovnega prvenstva, na kate-rem je že osvojil srebrno in tudi bronasto odličje. Najžlahtnejše priznanje na tako pomembnem tekmovanju pa je osvojil letos ja-

nuarja v italijanski Piacenzi, kjer je njegova zeleno-rumena Pika med 300 papigami zasedla prvo mesto. »Nagrade sem bil zelo vesel, saj sem vedel, da je moja skobčevka ena izmed lepših ptic na tekmovanju. Upam, da bova skupaj dosegla vrhunske rezultate tudi na prihodnjem svetovnem pr-venstvu, ki bo potekalo v Španiji,« je povedal Ivan Hafner.

Binkeljčan je član Društva za varstvo in vzgojo ptic Aleš Pavlin Škofja Loka, v katerem ljubitelji ptic opazujejo le-te in uživajo v skupnem druženju. Čeprav za-nimanje za ptice v Škofji Loki in njeni okolici upada, si člani društva prizadevajo, da v domačem kraju organizirajo tekmovanje, se pred-stavijo širši okolici in ponovno vzbudijo zanimanje zanje, pred-vsem med mlajšimi generacijami.

Monika Strel

Ivan Hafner

Svetovna prvakinja: skobčevka Pika

Marec 2009

30 31

»Freeride« v IndijiŠkofjeločan Luka Mrkalj in Mojca Debevc sta se januarja skupaj s prijatelji odpravila na adrenalinsko dopustovanje v

indijski del Kašmirja. Učitelj smučanja in učiteljica športne vzgoje sta se odločila, da si ogledata znamenitostiindijske podceline ter se odpravita smučat po neokrnjeni naravi v severozahodni predel Indije.

Luka Mrkalj smuča že od osme-ga leta, smučanje po urejenih pro-gah pa ga je kmalu začelo dolgo-časiti. Že kot otrok se je rad spuščal po novozapadlem snegu, po gr-binah in skakal na skakalnicah. Pri sedemnajstih letih se je skupaj s prijatelji odpravil v francoski Chamonix, kjer je prvič smučal po neurejenih alpskih strminah in od takrat je prosto smučanje zanj edini pravi užitek na snegu. V začetku letošnjega leta sta se tako učitelj smučanja in trener v Smučarskemu klubu Poljane in njegovo dekle Mojca Debevc od-ločila, da se odpravita smučat na pobočje Himalaje, v Kašmir. Tja ju je povabil prijatelj iz Nove Gorice Boštjan Perko – Baba. Slednji je odličen poznavalec Azije in vedno najde pravo kombinacijo med aktivnimi počitnicami in ogledi največjih znamenitosti posame-zne države, zato ga prijatelji v šali prepričujejo, da bi moral ustano-viti turistično agencijo Babatours.

GulmargKašmir je pokrajina, ki leži na

pobočjih Himalaje. Politično je raz-deljena na pakistanski in indijski del, le-ta je del indijske zvezne dr-žave Jammu in Kašmir. Zanimivost pokrajine je, da ima regija zaradi klimatskih raznolikosti kar dve pre-stolnici, poletni Jammu in zimski Srinagar. Zaradi različnih verskih

prepričanj pa je območje znano po konfliktih. V Kašmirju živi približno deset milijonov ljudi, ki se delijo na pakistanske muslimane in indijske hindujce. Posledice nemirov in politične nestabilnosti se vidijo tudi v turizmu, ki je glede na na-ravne pogoje dokaj slabo razvit. Ena izmed glavnih turističnih točk je zagotovo smučišče Gulmarg, ki je s 4138 metri najvišje smuči-šče na severni polobli. Tja sta se odpravila tudi Luka in Mojca, ki sta devet dni prosto smučala po neurejenih smučiščih ali, drugače rečeno, smučala »freeride«. Bolj adrenalinska oblika smučanja se je uporabljala pred obstojem žičnic. Danes se za »freeride« odločajo zelo dobri smučarji, za katere je smučanje na urejenih smučiščih postalo monotono in si želijo ve-čjih izzivov. Poleg dobrih terenov pa je za ta način smučanja potreb-na tudi primerna oprema. Smuči so širše in daljše, kar zagotavlja večjo plovnost na pršiču. Razlika med prostim in turnim smuča-njem je, da se turni smučarji sami povzpnejo na določeno višino, medtem ko si »freeride« smučarji pomagajo s primerno infrastruk-turo. Raj za prosto smučanje je zagotovo v Severni Ameriki, in sicer na Aljaski in v Kanadi, kjer so neurejena smučišča opremljena z gondolami in žičnicami, ki te pripeljejo na želeno višino. Gon-

dolo so Francozi zgradili tudi v Gulmargu, ki sedaj letno privabi številne »freeride« smučarje. V dvanajstih minutah te popelje na višino več kot 4124 metrov, na goro Apharwat, s katere sta po številnih trasah Luka in Mojca smučala v dolino in v vsaki vožnji prema-gala kar 2000 višinskih metrov razlike. Poleg smuke je Gulmarg znan po edinstvenem razgledu na himalajske osemtisočake, med njimi na 8126 metrov visok Nanga Parbat. »Lahko bi rekel, da je to čisti raj. Čez noč je padal sneg, podnevi pa sijalo sonce, razmere ne bi mogle biti bolj idealne,« je povedal Luka. V Gulmarg poleg

slovenskih turistov redno zahajajo Avstralci, Američani, Novozelandci in Rusi. Kljub izjemni lepoti pa so prebivalci izredno občutljivi na verske provokacije, kar sta Slo-venca videla na svoje oči. Neki turist izraelskega rodu je zaradi žalitve muslimanskega verskega simbola močno razburil tamkaj-šnje pripadnike muslimanske vere. V času njunega počitnikovanja so izbruhnili različni protesti in nemiri, lokalne oblasti so zapirale ceste in smučarsko infrastrukturo. Škofjeločana sta morala skrajšati dopustovanje v Gulmargu in ne-koliko spremeniti načrte.

Mojca in Luka

Smučarski raj Gulmarg Indijsko-pakistanska meja

Marec 2009

30 31

KurukshetraPo devetih dneh nepozab-

ne smuke sta se Luka in Mojca odpravila v severni del Indije, v Kurukshetro. Ime je dobila po ple-menu Kuru, območje pa je znano zaradi verske zgodovine in je eno izmed bolj znanih romarskih pre-delov v Indiji. Tam je veliko tem-pljev, med njimi zelo znani Zlati tempelj, Harmandir Sahib, v mestu Amritsar, kar pomeni Tolmun nektarja nesmrtnosti. Amritsar je glavno mesto indijskega okrožja v Pundžabu in je kulturni center sikhovske religije, pete največje na svetu. V vero, ki jo je ustanovil guru Nanak pred približno 500 leti, danes veruje približno 12 milijonov sikhov, ki v svojem nauku napada-jo hindujski kastni sistem. Njihov najsvetejši kraj, Zlati tempelj, je bil zgrajen približno leta 1574 ter se s svojim belim marmorjem in zlato kupolo ponaša kot en izmed najlepših templjev na svetu. Po

obisku sikhovske prestolnice sta se popotnika odpravila na seve-rozahod Indije, na indijsko-paki-stansko mejo, kamor sta prispela po šesturni vožnji z vlakom. Po-sebnost mejnega prehoda med Indijo in Pakistanom je, da mejo vsak dan ob 17. uri zaprejo. Pol ure pred zaprtjem pa potekajo prave vojaške parade, na katerih obe vojski med seboj skoraj tek-mujeta v tem, katera bo prikazala izvirnejši in bolj usklajen poslovilni program. Takrat se zberejo tako domačini kot radovedni turisti in opazujejo nekakšno bitko brez boja obeh nacionalnih vojsk, za kateri strastno navijajo državljani ene in druge države. Po zaprtju meje pa se vsak odpravi domov k vsakdanjem življenju. Za turiste je poskrbljena z ložo VIP, kar jim omogoča, da »tekmovanje« spre-mljajo čisto od blizu. »Zanimivo je, da v času muslimanskega posta

oziroma ramadana pakistanske vojske ni. Kljub temu indijska voj-ska vztrajno paradira, njihovi dr-žavljani pa bučno navijajo. Ogled rituala na indijsko-pakistanski meji priporočam vsakomur, ki se odpra-vlja v Indijo, saj je to res nepozaben dogodek,« je povedala Mojca.

ChandigarhPo ogledu indijsko-pakistanske

meje sta se popotnika odpravila na daljšo vožnjo z avtobusom in po večurni vožnji prispela v mesto Chandigarh. Na dan osamosvo-jitve Indije, 15. avgusta 1947, so Indijci s postavitvijo nove meje med Indijo in Pakistanom izgubili mesto Lahore, ki je bilo središčna točka tamkajšnjih prebivalcev. Ob tej izgubi se je mlad arhitekt P. L. Verma odločil, da s skupino inže-nirjev zgradi novo mesto, ki bo privabljalo okoličane. Nastalo je mesto, namenjeno premožnejšim, imenovano po boginji moči in blaginje, Chandi. Danes je mesto znano po izjemni arhitekturi in urbanem načrtovanju ter je dom mnogih svetovno znanih arhitek-tov.

Pot domovPo smučanju v Himalaji in pote-

pu po severnem delu Indije sta se Mojca in Luka odpravila v prestol-nico Indije, Delhi. »Pohajkovanje po mestu z rikšo je res nekaj, kar mora vsak doživeti. Vrvež mesta je nepopisen, vedno je hrupno, kar pa Delhiju daje poseben pečat,« je povedal Luka. Po enodnevnem obisku mesta s štirinajst milijoni prebivalcev sta se Škofjeločana počasi odpravljala proti domu. Čakal ju je še let do Münchna ter od tam domov. »Naslednje počitni-ce bodo zagotovo v Aziji, zelo naju mikajo plaže in sonce na Tajskem,« pravita o prihodnjih počitnicah. »Zagotovo se bova vrnila smučat v gore, kam točno, še ne veva. Možno je, da se vrneva v Gulmarg, saj sva nad naravo in smučarskimi pogoji naravnost navdušena,« še pravi Luka in dodaja, da takšno izkušnjo priporoča vsakemu »fre-eride« zanesenjaku.

Monika Strel

Posebnost Gulmarga so opice, ki se zadržujejo na drevesih.

Vožnja na smučišče s terenskimi vozili (postanek za čaj)

Kurukshetra

Marec 2009

32 33

Pogled v neboV soboto, 14. februarja, so lahko Škofjeločani s pomočjo teleskopa na Mestnem trgu pobližje pogledali v nebo.

Teleskopi, ki so jih priskrbeli mladi ljubitelji astronomije Škofje Loke, so mimoidočim omogočili,da so čez dan opazovali Sonce, proti večeru pa ostale zvezde in planet Venero.

Leto 2009 so Združeni na-rodi, Unesco in Mednarodna astronomska zveza razglasili za mednarodno leto astronomije, saj poteka 400. obletnica prvih Galilejevih astronomskih opazo-vanj s teleskopom. Njihov namen je približati vesolje vsakemu Ze-mljanu. Tako bodo čez celo leto

po Sloveniji in drugod po svetu potekala raznovrstna opazovanja s poudarkom na izobraževanju in vključevanju širše javnosti, pred-vsem pa mladine v svet astrono-mije. Mladi škofjeloški ljubitelji astronomije so se zato odločili, da svoje znanje delijo z ostalimi občani. Na Mestnem trgu so po-

stavili stojnico s teleskopi, fotoaparati in daljnogle-di ter otroško delavnico. Škofjeločani so lahko na jasnem nebu s pomočjo 90-kratne povečave opa-zovali Sonce, proti večeru pa ostale zvezde in Vene-ro. Za otroke je poskrbel Matija Oblak iz Atelje-ja CLOBB, ki je skupaj z njimi izdeloval papirnate sončke, naučili pa so se tudi, na kakšen način de-luje raketa. »To je naša prva javna predstavitev, njen namen pa je, da otrokom in vsem drugim vzbudi-mo zanimanje za vesolje ter ga na kratko predstavimo. V Škofji Loki je deset ljubiteljev astrono-mije in upamo, da se nam bo še kdo pridružil in da v prihodnosti ustanovimo Društvo astronomov Škofja Loka,« je povedal organi-zator predstavitve astronomije, Aljoša Hafner, študent fizike, ki

vodi tudi astronomski krožek na Gimnaziji Škofja Loka. Dodal je še: »Ta predstavitev je nekakšen uvod v malo večji projekt, ki bo potekal 4. aprila ponoči, saj je nebo takrat veliko bolj zanimivo. Zato vabimo vse Škofjeločane, da nas na aprilsko noč obiščejo in si ogledajo to čudovito skrivnostno prostranstvo.«

Monika Strel

Aljoša Hafner, organizatorpredstavitve vesolja na Mestnem trgu

Otroci so lahko izdelali papirnate sončke in gledali skozi teleskop.

Plodno sodelovanje med knjižnico in vrtcemKnjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in Vrtec Škofja Loka sodelujeta na več področjih. Eno takih je likovna

popestritev mladinskega oddelka knjižnice, ko steklene stene zaživijo z otroškimi risbicami, polnimi otroške domišljije in radoživosti.

Sodelovanje med škofjeloško knjižnico in vrtcem po besedah direktorice knjižnice Marije Lebar traja že vrsto let. Včasih, ko v knjižnici še niso vseh možnih kotičkov zapolnili s knjižnim gra-divom, so strokovne delavke vrtca v njenih prostorih pripravljale tudi predstave za otroke, sedaj to, žal, zaradi prostorske stiske ni več možno. A zato se njihovo sode-lovanje ni končalo, ravno naspro-tno. V letošnjem letu bo prostore knjižnice tako v Škofji Loki kot na Frankovem naselju obiskalo več kot 20 skupin otrok, ki so teh obiskov vedno veseli. Na prvem obisku si otroci ogledajo prostore knjižnice, nadalje jim knjižničarka pripravi »uro pravljic«, predstavi knjige na določeno temo, izposo-dijo si gradivo, vezano na njihov

program oz. določeno temo, ki jo obravnavajo v vrtcu itd.

»Zelo veseli smo tudi sodelo-vanja na likovnem področju. Tako se približno šestkrat do sedemkrat na leto predstavijo posamezne enote vrtca s svojimi risbicami. Na škofjeloškem mladinskem od-delku vzgojiteljice same pripravijo in postavijo razstavo, za kar smo jim zelo hvaležni. Steklene stene s prečudovitimi otroškimi risbica-mi popolnoma drugače zaživijo. Nemalokrat se zgodi, da otroci z navdušenjem pokažejo staršem svojo risbico ali risbico njihovih prijateljev iz vrtca. Menim, da je takšna oblika sodelovanja med knjižnico in vrtcem koristna tako za njih kot za nas: nam pomagajo pri vzgoji najmlajših v bralce, v člane naše knjižnice; mi pa jim po-

nudimo vsebino, ki dopolnjuje njihov program in delo v vrtcu,« je zaključila direktorica Lebar-jeva in dodala, da nameravajo to so-delovanje v priho-dnosti še okrepiti in razširiti na druga področja. K. Š. K.

Razstave otrok iz Vrtca Škofja Loka v prostorih Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka so tematske, vezane na letni čas, praznik ali program, ki ga izvajajo v vrtcu. Tokratna razstava nosi naslov »Ustvarjamo z belo« in so jo pripravili otroci iz enote Čebelica. Bela barva je v razstavljenih likovnih delih glavno likovno izrazilo. Otroci so jo najpogosteje uporabili za upodabljanje aktualne zimske motivike (sneg, led), pri kateri lastnosti bele barve še posebej pridejo do izraza.

Otroci iz vrtca v škofjeloški knjižnici pripravijo šest do sedem razstav letno.

Marec 2009

32 33

Maškare preganjale zime

Mednarodni cikel koncertov

Društvo prijateljev mladine je sku-paj z Vrtcem Škofja Loka na pustni torek organiziralo že tradicionalno pustno rajanje na Mestnem trgu.

Male in velike maškare so se zbrale pred vrtcem Najdihojca, nato pa ob zvokih članov in čla-nic Mestnega pihalnega orkestra odkorakale proti Mestnemu trgu. Tam so jih pričakali glasbeni ani-matorji in animatorke iz vrtca, in sicer čebelice ter dva klovna, ki so poskrbeli, da so vse maškare zarajale in zapele ob prijetni glasbi, s čimer so prav gotovo pripomogle k preganjanju letošnje dolge in mrzle zime.

Mestni trg so preplavile velike in male maškare: klovni, številne princeske, gusarji, bojevniki, nin-dže, vile, škratje, levi, zajčki, mucke,

miške, vragci, Indijanci, kuharji itd. Pisana in razigrana množica je pela ter se sukala ob prijetnih otroških pesmicah, za varnost pa so budno skrbeli gasilci Prostovoljnega ga-silskega društva Škofja Loka ter varnostniki. K. Š. K.

Utrinek s tradicionalnega pustnega rajanja na

Mestnem trgu

Ob glasbenem letu evropskih skladateljev, ko se obeležujejo številne obletnice, so v Škofji Loki odprli Mednarodni cikel koncertov.

Uvod v številne dogodke, pri katerih sodelujejo tako domači izvajalci kot tudi gostje iz tuji-ne, je bilo predavanje o Georgu Friedrichu Händlu z naslovom Očarljivi surovež, ki ga je pripravil gambist, čembalist, strokovnjak za staro glasbo in predavatelj na Oddelku za muzikologijo Filozof-ske fakultete Univerze v Ljubljani Domen Marinčič.

21. februarja pa je bil v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki organiziran slavnostni koncert komornega pevskega zbora Aeternum z orkestrom in priznanimi solisti (Barbara Tišler, Martina Burger in Rob Cuppens) pod vodstvom dirigenta Aca Biščevića. Omenje-ni dogodek je z bogatim glasbe-nim repertoarjem in kvalitetnimi izvajalci v cerkev sv. Jurija privabil

več kot 500 gostov, častni gost je bil tudi veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Valentin Inzko, delna pokroviteljica do-godka in slavnostna govornica pa je bila poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak.

»V sodelovanju z drugimi evropskimi mesti pa se v okviru omenjenega cikla napoveduje-jo še številni kulturni dogodki, pri katerih bodo sodelovali tako domači kot tuji izvajalci. Tako bomo maja organizirali medna-rodno srečanje glasbenih šol, v istem mesecu bo sledil koncert Koralnega zbora Akademije za glasbo, julija nas bo razveselil mednarodni festival pihalnih or-kestrov, oktobra bomo uživali v izvajanju številnih ženskih zborov, novembra pa bomo obeležili 60. obletnico Glasbene šole Škofja Loka,« je povedala koordinatorka Mednarodnega cikla koncertov mag. Andreja Ravnihar Megu-šar. K. Š. K.

06. 03., petek

07. 03. sobota

08. 03., nedelja

10. 03., torek

11. 03., sreda

12. 03., četrtek

15. 03., nedelja

16. 03.,pon.

17. 03., torek

17. 03., torek

18. 03., sreda

05. 03., četrtek

05. 03., četrtek

16. 03., pon.

07. 03., sobota

18. 03., sreda

18. 03., sreda

19. 03., četrtek

06. 03., petek

Prireditve v marcu

Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu.

Občinska prireditev ob 8. marcu,prazniku žensk OŠ Ivana Groharja

17.00 Ura pravljic: Pravljični direndaj

KnjižnicaTrata

18.00 Ura pravljic:Zgodba o kozici in goski

KnjižnicaSovodenj

10.00 Gledališka predstava:Magnetni deček - za IZVEN Loški oder

17.00 Koncert ob dnevu žena in materinskem dnevu “Pesem srca”

Športna dvorana Železniki

10. 03., torek

Ura pravljic:Cici muci račka

KnjižnicaŠkofja Loka

17.00 Ura pravljic:Čombo, sončni kralj

KnjižnicaPoljane

Sredin večer:predavanje Virtualni sprehod po Škofji Loki

Kaščana Spodnjem trgu

19.30 Gledališka predstava:Selma in Lojzka - za abonma MODRI Loški oder

19.30 Gledališka predstava:Selma in Lojzka - za abonma RDEČI Loški oder

17.00 Delavnice za spretne prste:Darilo za mamico - za otroke od 4 do 10 let

KnjižnicaGorenja vas

17.00 Delavnice za spretne prste:Darilo za mamico - za otroke od 4 do 10 let

KnjižnicaPoljane

17.30 Ura pravljic:Zakladi pomladi

KnjižnicaŠkofja Loka

17.00 Lutkovna igrica:Cici muci račka

Galerija DPD Svoboda, Žiri

20.15 Dan odprtih vrat Društva joga v vsakdanjem življenju: brezplačna vadba joge

Trata (nasproti železniške postaje)

19.30 Komedija:Ona + On - za IZVEN Loški oder

18.00

19.00

17.00 Ura pravljic: Čombo, sončni kralj

KnjižnicaŽelezniki

19.00 Sredin večer: predavanje - Tone Partljič in moja hči Mojca Partljič

Kaščana Spodnjem trgu

19.00 Četrtkov klepet: Pogovor z znanim Slovencem iz sveta kulture

Galerija DPD Svoboda, Žiri

10.00 Gledališka predstava:Magnetni deček Loški oder

17.30

19. 03., četrtek

19. 03., četrtek

21. 03., sobota

21. 03., sobota

19. 03., četrtek

22. 03., nedelja

24. 03., torek

26. 03., četrtek

19.00 Predstavitev knjigeŠkofjeloški pasijon 2009

Miheličeva galerija v Kašči

20.00 Gledališka predstava:Coprniška krvava rihta v Loki - za IZVEN Loški oder

10.00 Lutkovno igrana predstava:Mizica, pogrni se - za IZVEN Loški oder

20.00 Gledališka predstava:Coprniška krvava rihta v Loki - za IZVEN Loški oder

17.00 Delavnice za spretne prste: Darilo za mamico - za otroke od 4 do 10 let

KnjižnicaTrata

19.00Prireditev v poklon materam in očetom

(nastopajo Bisernice, mladinski pevski zbor, Gregor Čušin z monokomedijo Pešec)

Loški oder

17.30 Ura pravljic:Mareličin sin

KnjižnicaŠkofja Loka

17.30 Delavnice za spretne prste:Darilo za mamico - za otroke od 4 do 10 let

KnjižnicaŠkofja Loka

26. 03., četrtek 20.00 Gledališka predstava: Coprniška krvava

rihta v Loki - za IZVEN Loški oder

28. 03., sobota

31. 03., torek

31. 03., torek

27. 03., petek

19.30 Gledališka predstava:Spiritistična komedija za abonma in IZVEN KD Sveti Duh

17.30 Ura pravljic:Zgodba za lahko noč

KnjižnicaŠkofja Loka

17.00 Ura pravljic:Cici muci račka

KnjižnicaPoljane

19.00 Otvoritev razstave Pokrajinaakademskega slikarja Jožeta Töniga Galerija Fara

26. 03., petek 18.00 Delavnice za spretne prste:

Darilo za mamico - za otroke od 4 do 10 letKnjižnicaSovodenj

Marec 2009

34 35

Anketa: Je v Ško� i Loki že čutiti krizo?Globalna gospodarska in finančna kriza oz. recesija predstavljata trenutno eno največjih groženj svetovnemu gospo-

darstvu. ZDA so na robu finančnega zloma, Irska ima negativno rast delnic, Islandija je v stečaju,baltska trojka v recesiji. Je tudi v Sloveniji že občutiti krizo?

Ni več možnosti, da bi Evropa ubežala posledicam ameriške nepremičninske, finančne in gospodarske krize. V nekaterih državah, predvsem tistih, ki veljajo za razvitejše, se že kažejo posledice – predvsem gospodarske, v Španiji tudi nepremičninske krize. Čeprav je še pred nekaj meseci Nemčiji in Franciji zelo dobro kazalo, se je vse skupaj do-besedno ustavilo. To pa je še posebej slabo za Slovenijo, ki je gospodarsko najbolj vezana prav na Nemčijo. Pri nas se tako huda kriza, kot jo občutijo v nekaterih drugih državah Evropske unije, še ni pojavila – nekatera podjetja, kot sta npr. Elan in Revoz, bodo morala zmanjšati število delovnih mest in odpustiti nekaj delavcev, sicer pa družba napoveduje, da bodo posledice recesije in krize v Sloveniji vidnejše med letom 2009.

Zanimalo nas je, kako gospodarska kriza vpliva na prebivalce Škofje Loke in ali se jim že kako pozna pri finančnem stanju. Anketirali smo pet mimoidočih, ki so z nami delili svoje izkušnje in mnenje o krizi.

Franci: Osebno še ne zaznavam krize, sem namreč upokojenec in trenutno prejemam nor-malno pokojnino. Mislim, da tudi na splošno v Škofji Loki ni prišlo do kakšnih večjih sprememb, kar se tiče financ, in tudi ne premišljujem veliko o varčevanju.

Janez: Mislim, da se kriza odraža predvsem v cenah živil v trgovinah. Pri pokojnini ni spre-memb, se pa pozna finančno stanje po kakšnem mesecu – zaradi višjih cen porabim več denarja kot prej. Ne verjamem, da je v Škofji Loki nasploh opaziti kakšne večje spremembe.

Miha: Seveda se pozna kriza, predvsem pri bencinu, čeprav nisem opazil kakšnih večjih sprememb in se mi pri dohodku ne pozna. Mi-slim, da Slovenija še ni v tako kritičnem stanju kot nekatere druge države, a vseeno trenutno ne bi vlagal denarja v delnice.

Anja: Meni se kriza prav nič ne pozna in mislim, da tudi na splošno v Sloveniji in Škofji Loki ni kakšnega pretiranega razloga za skrb in varčevanje.

Tjaša: Osebno ne občutim bistvene razlike. Podražila sta se bencin in hrana, to pa je z moje strani tudi vse, kar je drugačnega.

Marec 2009

34 35

Podelitev športnih priznanj Zavoda za šport in Športne zveze občine Ško� a Loka za leto 2008

25. februarja so na Loškem gradu že osmič slavnostno podelili športna priznanja škofjeloškim športnikom in športnim delavcem, ki so s svojimi dosežki zaznamovali leto 2008. Priznanja so osemindvajsetim zaslužnim za športne dosežke

podelili župan Igor Draksler, direktor Zavoda za šport Škofja Loka in sekretar Športne zveze Aleš Murn, predsednik sveta Zavoda za šport Jože Stanonik ter predsednik Športne zveze Škofja Loka Brane Celar.

Posebna priznanja udeležencem olimpijskih in paraolim-pijskih iger v Pekingu 2008

1. Matic Osovnikar, tek na 100 in 200 metrov2. Brigita Langerholc, tek na 800 metrov3. Blaža Klemenčič, kolesarski kros4. Anja Čarman, plavanje na na 100 in 200 metrov hrbtno5. Mateja Pintar, namizni tenis6. Andreja Dolinar, namizni tenis

Priznanja za športne dosežke in rezultate v letu 20081. Tina Di Batista, alpinizem2. Natalija Gros, dvoransko plezanje3. Maja Vidmar, dvoransko plezanje4. Davor Janžič, balinanje5. Tone Svoljšak, jadralno padalstvo6. Sašo Bertoncelj, gimnastika, konj z ročaji7. Jure Hafner, deskanje na snegu

BRONASTE plakete1. Janez Franko (smučarski delavec pri SK Alpetour)2. Dana Mohar (za delo pri Planinskem društvu Škofja Loka)

3. Borut Rebič (za delo v športu: Zavod za šport, Športna zveza)4. Emil Šinkovec (za delo v športu: Zavod za šport, Športna zveza)5. Servis hladilne tehnike Aleš Dolinar (sponzor Zlatega sončka)

SREBRNE plakete1. Katja Vidmar, dvoransko plezanje, za dosežen rezultat2. Anton Oblak (za delo v športu, posebej pri balinanju)3. Milan Vodnik (za delo pri Planinskem društvu Škofja Loka)4. Anča in Janek Kalan (smučarska delavca pri SK Alpetour)5. Marko Primožič (za delo v športu: Zavod za šport, Športna zveza)

ZLATI plaketi1. Jernej Plajbes (smučarski delavec pri SK Alpetour)2. Janez Poljanec (smučarski delavec pri SK Alpetour)

SVEČANE listine1. Tone Pogačnik (za delo v športu: Športna zveza)2. Rokometno društvo Merkur Škofja Loka (za 50 let delovanja: ZŠ-ŠZ)3. Ludvik Leben (za pomoč športu: Zavod za šport, Športna zveza)

Monika Strel

Foto: Foto Šturm

Marec 2009

36 37

Vabimo vas, da se pridružite začetni organizirani skupini, ki bo od 2. 4. 2009 skupaj hodila, tekla, si dvakrat na teden nabirala moči na skupinski vadbi in se konec oktobra udeležila teka prijateljstva v Ljubljani.

Kako bomo organizirani?• Uvodni sestanek bo 30. 3. 2009 ob 17.30 v ŠD Poden, v dvorani za

aerobiko.• Prva skupinska vadba bo 2. 4. 2009 ob 18. uri – zbirno mesto

pri cerkvi na Suhi.• Predpriprava ni potrebna.• Organizirana vadba bo potekala dvakrat tedensko.• Hodili in tekli bomo v okolici Škofje Loke (Suha, Gorajte, Sv. Duh,

Pevno, Križna gora ...).• Lokacija vadbe se bo praviloma spreminjala na 14 dni, o čemer boste

sproti obveščeni na vadbah in preko e-pošte.• Dnevi akcije: ponedeljek in četrtek.• Ura vadbe: od 18.00 do 19.30. • Uro vadbe bomo prilagodili vremenskim razmeram (v poletnih

mesecih kasnejša ura vadbe).• Dan in uro lahko prilagajamo tudi želji skupine (ne posameznikom).• Vsebina posamezne vadbe: ogrevanje (gimnastične vaje, hoja), hoja,

rahel tek (na začetku hoja, ki bo prešla v rahel tek, kombinacija hoje in teka ter na koncu sezone tek), ohlajanje, raztezne vaje.

• Obvezna je športna obutev, udobno zračno oblačilo, voda in volja.• V primeru slabega vremena na oba dni vadbe bo vadba enkrat na

teden organizirana v telovadnici (četrtek ob 18. uri v dvorani za aerobiko).

• Če se še nikoli niste ukvarjali z rekreativno dejavnostjo, vas prosimo, da pred vključitvijo v skupino opravite zdravniški pregled.

• Vsem, ki boste redno tekli in se rekreirali z nami ter postali člani ŠD Partizan (vsaj pet mesecev od sedmih), bomo pokrili štartnino na Ljubljanskem teku prijateljstva.

• Članarina se plačuje redno (vsak mesec), najkasneje na vaši drugi vadbeni uri.

• Vse informacije o organizaciji dobite na telefonski številki 041/620-447 (Saška Benedičič Tomat, saska.bt@s5.net).

• Vse informacije o vadbi prejmete na telefonski številki 040/741-223 (Neža Erznožnik, pikapoka84@gmail.com) in 031/504-052 (Jana Demšar, demsar.jana@gmail.com).

Ne ustrašite se izziva. Vsi smo bili enkrat začetniki, imeli take in dru-gačne težave, pretekli kilometer, nato dva, tri in se udeležili maratona z voljo, s smehom in z dobro družbo, ki velikokrat premaga težave. Pridružite se nam, tudi če ne želite preteči Ljubljanskega maratona ali se vam zdi ta izziv prevelik in si želite samo redne rekreacije v naravi.

Ponujamo vam našo voljo, znanje, vaditelja, smeh in družbo.

Ste začetnik v rekreaciji? Tek ali hoja? Potrebujete družbo? Potrebujete motivacijo?

ŠD PARTIZAN VAM PONUJA IZZIV: LJUBLJANSKI TEK PRIJATELJSTVA na 10 kilometrov!

Tečaj klasične masaže telesa(Termin: 20. in 21. marec (petek in sobota)

Vsebina tečaja:* zgodovina masaže, vrste masaže, učinki in delovanje masaže,

kontraindikacije* priprava na masažo – maser, masirani, masažna miza, prostor,

higienski minimum, psihologija masaže, masažni pripomočki* masažni prijemi in tehnike* praktične vaje* prepoznavanje težav in osnove terapevtskih prijemov

Ali veste, da lahko z masažnimi tehnikami povrnete organizem v naravno ravnovesje, odpravite stres in bolečino ter sprostite celotno telo?

Tečaj je intenziven s poudarkom na praktičnem delu, ki poteka v parih, v majhni skupini do 10 tečajnikov.

Kako si lahko z domačimi zelišči pomagate pri lajšanju zdravstvenih tegob in izboljšate vaše počutje? Vrnimo se k naravi.

Delavnica o zdravilnih zeliščih in njihovi Delavnica o zdravilnih zeliščih in njihovi Delavnica o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi uporabi uporabi (Termin: 13. in 14. marec)(Termin: 13. in 14. marec)(Termin: 13. in 14. marec)

Na delavnici se boste seznanili:* z nabiranjem, sušenjem in shranjevanjem zelišč* s pravilnim kombiniranjem zelišč pri pripravi čajev* z zdravilnimi učinkovinami zelišč* z uporabo zelišč za vsakdanjo rabo

Izdelali bomo različne zeliščne izdelke na osnovi vode, olja, alkohola in masti kot so poparek, osnova za kremo, prelivek, tonik, kopel, šampon, dišeča sol.

Za več informacij in prijavo pokličite na tel.: 04/ 51 55 880 ali pišite na info@freising.si.Izobraževalni center Freising d. o. o., Mestni trg 20, Ško� a Loka, www.freising.si

Marec 2009

36 37

34. Pokal LokaFebruarja se je na Starem vrhu končalo tekmovanje za 34. Pokal Loka. Sončno vreme in nizke temperature so

organizatorjem omogočile, da so bile proge odlično pripravljene, tekmovanje pa bo ostalo v spominu tudimladim slovenskim smučarjem, ki so dosegli izvrstne rezultate.

Pokal Loka se je začel že v petek, 13. februarja, ko so se na Mestnem trgu predstavile mlade smučarske reprezentance, za raz-vedrilni program pa je poskrbela skupina Atomik harmonik. Škofjo Loko je obiskal predsednik dr-žavnega sveta RS Blaž Kavčič, ki je kot predsednik častnega od-bora 34. Pokala Loke nagovoril navzoče, kasneje pa so se mladi smučarji odpravili v dijaški dom. Na mednarodnem tekmovanju se je v smučanju pomerilo 244 tekmovalcev in tekmovalk iz 27 držav sveta. Smučarji so tekmovali v kategorijah mlajših dečkov in de-klic ter starejših dečkov in deklic, in sicer v slalomu in veleslalomu.

Sobotni slalomSmučarji so se na Starem vrhu

najprej pomerili v slalomu. Lepo vreme je privabilo kar nekaj obi-skovalcev. Dobro pripravljena proga, ki je potekala od vrha sidra pa do srednje postaje stare dvo-sedežnice, in nizke temperature so omogočile enake pogoje za vse smučarje, ne glede na štartno številko. Med mlajšimi deklica-mi je slalomsko progo najhitreje presmučala Italijanka Lisa Sgna-olin, tretje mesto pa je osvojila članica kranjskega Triglava, Špela Mičunovič. V konkurenci mlajših dečkov se je najbolje odrezal Hrvat Istok Rodes, Jani Kavčič iz SK Idri-ja in Škofjeločan Maj Mlakar pa sta osvojila četrto in peto mesto.

Popoldne so se v slalomu pomerili starejše deklice ter dečki in slo-venska reprezentanca je dosegla odlične rezultate. Prvi dve mesti v konkurenci deklic sta osvojili Eli Plut, članica ljubljanskega Novi-narja, in Nina Žnidar iz SK Zagorje, v konkurenci dečkov pa je najbolje odsmučal Andraž Plevanč iz SK Alpetour. Podelitev medalj in osta-lih nagrad se je v popoldanskih urah odvijala na Mestnem trgu, kjer so lahko mlade smučarske upe pozdravili tudi ostali Ločani.

Nedeljski veleslalomDrugi dan tekmovanja je bil

v znamenju veleslaloma, ki se je tudi odvijal v lepem sončnem dnevu. Za presenečenje v kate-goriji mlajših dečkov je poskrbel član SK Alpetour Maj Mlakar, ki je nastopil za tretjo ekipo mlajših dečkov. S štartno številko 93 je v cilj prismučal z najboljšim časom, skoraj pol sekunde pred ostalimi tekmovalci. Med mlajšimi dekli-cami je bila ponovno najboljša Italijanka Lisa Sgnaolin, četrto mesto pa je zasedla Claudia Siedl iz SK Unior Celje. V kategoriji starej-ših deklic je bil pogled na končni vrstni red v veleslalomu podoben slalomskemu, saj je spet slavila Eli Plut, Nina Žnidar pa je z zaostan-kom 22 stotink sekunde osvojila še drugo srebrno medaljo. Tudi med starejšimi dečki se je boj za najboljša mesta bil med sloven-skimi smučarji. Miha Hrobat, član

kluba Triglav Kranj, je pometel s konkurenco, saj je imel več kot dve sekundi prednosti pred drugou-vrščenim Andražem Plevančem. »Nad tekmama sem zelo zadovo-ljen, v resnici nisem pričakoval, da se bom tako dobro odrezal ter osvojil prvo mesto v slalomu in drugo v veleslalomu,« je povedal Andraž. »Sedaj se moram še bolj potruditi in konstantno dosegati vrhunske rezultate,« je še dodal štirinajstletni Škofjeločan.

Dobrim uspehom naših mladih smučarjev pa je botrovala uspešna organizacija mednarodnega tek-movanja za otroke. Pri izpeljavi vseh štirih tekem je pomagalo več kot 150 ljudi iz lokalne sku-pnosti, na pomoč pa so priskočili tudi tuji trenerji in servisne službe. »Letošnje mednarodno otroško tekmovanje za 34. Pokal Loka je

uspelo v vseh pogledih. Kljub finančni in gospodarski krizi bo organizacijskemu komiteju na čelu z Janezom Poljancem, sicer čla-nom Krkine uprave, uspelo zbrati potrebna sredstva za pokrivanje zahtevne prireditve. Kot predse-dnik častnega odbora je poma-gal tudi Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta. S tega mesta se vsem sponzorjem najlepše za-hvaljujemo,« je povedal sekretar tekmovanja 34. Pokala Loke, Ma-tjaž Hafner. »Od tujih vodij ekip smo slišali le pohvale. Mednarodni tehnični delegat Avstrijec Koch je dejal, da smo tekmovanje izpeljali na nivoju svetovnega pokala,« je še dodal. V SK Alpetour upajo, da bodo prihodnje leto jubilejni Pokal Loka ponovili v istem sijaju.

Monika Strel

Andraž Plevanč, član SK Alpetour Pokal Loka na Starem vrhu

Slavnostna otvoritev na Mestnem trgu

Marec 2009

38 39

Od dreves do balvanovDa je Škofja Loka plezalno mesto, potrjujejo številni odlični rezultati naših plezalcev na državnih in mednarodnih tek-

movanjih. Kljub izvrstni članski zasedbi v Plezalnem klubu Škofja Loka dajejo velik poudarek na mlajšihgeneracijah, kar potrjujejo dobre uvrstitve mladih plezalcev. Med njimi je tudi šestnajstletni Sergej Epih,

ki je decembra osvojil naslov državnega prvaka v balvanskem plezanju med starejšimi dečki.

Balvansko plezanje je disciplina v športnem plezanju, pri kateri je poudarek na moči in dinamiki gibanja in ne toliko na vzdržljivosti kot pri težavnostnem plezanju. Tekmovalci se osredotočajo na posamezne gibe, končni rezultat pa je odvisen od števila preple-zanih balvanov, ki so lahko visoki le nekaj metrov. Zaradi naravnih balvanov in manjše možnosti pad-cev ter poškodb ta zvrst alpinizma postaja vedno bolj priljubljena. Škofjeločan Sergej je že kot otrok rad plezal po drevesih, zato ga je mati pri šestih letih vpisala v Plezalni klub Škofja Loka. Čeprav tekmuje v težavnostnem in hi-trostnem plezanju, zaradi svoje močne in visoke postave najboljše

rezultate dosega prav v balvan-skem plezanju. Pri šestnajstih letih je decembra lani v Slovenj Gradcu postal državni prvak v tej disciplini med starejšimi dečki. »Zmage sem zelo vesel, saj je bila konkurenca zelo močna. Malo sem bil tudi nervozen, saj sem za osvo-jitev naslova državnega prvaka potreboval vsaj tretje mesto,« pravi mlad plezalec, ki je naslov državnega prvaka osvojil že leta 2006. »V zmago je bilo vloženega veliko trdega dela, saj sva skupaj s trenerjem Romanom Krajnikom pridno trenirala, mnogim stvarem pa sem se moral tudi odpovedati,« je še dodal Sergej, ki obiskuje sre-dnjo ekonomsko šolo v Kranju in trenira tudi po petkrat na teden.

Naslednjo sezono bo Sergej Epih tekmoval v kategoriji kadetov, možnost pa bo imel nastopiti tudi na članskih tekmah. »V svoji staro-stni skupini pričakujem, da bom v samem vrhu, v članski konkurenci pa bi bil zadovoljen z uvrstitvami v finale,« nam je Sergej zaupal svoja pričakovanja za naslednje državno prvenstvo. Poleg Sergeja v državnem prvenstvu blestijo mnogi drugi škofjeloški plezalci, v letu 2008 pa je bil PK Škofja Loka izbran za najuspešnejši plezalni klub v Sloveniji in je prejel klubski pokal v državnem prvenstvu.

Monika Strel

Državni prvak v balvanskem plezanju med starejšimi dečki

In memoriam:Oskar Orel (1958–2009)

Prvi dan letošnjega leta je slovenske šahiste in številne ljubitelje kraljevske igre pretresla vest, da Oskarja Orla ni več med nami. Oskar je bil mnogo več kot odličen šahist. Njegova človeška neposrednost in odprtost do sogovornikov je ple-tla medčloveške vezi med pripadniki različnih generacij in prostorov. Spominski šahovski turnir, ki ga je po smrti hčerke Karmen v Škofji Loki organiziral vsako leto, je z rekordno ude-ležbo potrjeval navedeno. Zgledno pripravljeno tekmovanje je odsevalo tudi Oskarjevo neizmerno voljo in vztrajnost za doseganje dovršenosti.

V življenju si je smelo zastavljal visoke cilje, ki jih je z neiz-prosnim delom uresničeval že v zgodnji mladosti. Odločnost in želja sta ga hitro popeljali na jugoslovanski šahovski Olimp. Kmalu zatem se je na stopnice za zmagovalce povzpel tudi na svetovnem mladinskem prvenstvu. Potovanje v šahovsko vele-mojstrstvo pa je prekinil nov, nepredvidljiv nasprotnik. Bolezen mu je preprečila uresničitev njegovih najvišjih športnih ciljev. Po dolgotrajnem boju je vzela oslabljeno telo. Na šahovnici življenja, kjer vsakdo med nami igra svojo partijo, pa ostajajo figure, ki jim je Oskar dodal neprecenljivo vrednost. Ostajata borbenost in nepopustljivost, ki jo je prenašal na svoje mlade varovance, ter smelost pri zastavljanju osebnih ciljev. Ostaja bogato šahovsko znanje, ki ga je v letih dela prelil v šahovski učbenik. Ostaja njegova volja po vsakodnevnem osmišljanju človekovega bivanja ne glede na okoliščine, ki nas spremljajo na poti skozi življenje. In ostaja tisti šahovski »Gens una sumus«, ki ga je v resnici živel.

Srečno pot med zvezde, Oskar! Igor Drnovšek

Uspešni mladi rokometašiRokometaši Merkurja iz Škofje Loke so konec januarja izkoristili

za udeležbo na močnem rokometnem turnirju v Bratislavi.Ekipa mlajših dečkov letnik 1997 in letnik 1998 ter mlajši so v

času od 30. 1. do 1. 2. 2009 sodelovali na tradicionalnem turnirju mladih rokometašev »Bratislava winter cup 2009« v Bratislavi na Slovaškem. V kategoriji letnik 1997 je igralo pet ekip, ekipa Merkurja pa je zasedla drugo mesto.

V kategoriji mlajših dečkov letnik 1998 in mlajših je sodelovalo devet ekip. Ekipa Merkurja B je osvojila prvo mesto, ekipa Merkurja A pa tretje mesto.

Razglasili so tudi najboljše vratarje in igralce turnirja. Pri ekipah mlajših dečkov letnik 1997 je bil najboljši vratar Merkurja Matic Debeljak, pri ekipah mlajših dečkov letnik 1998 in mlajših pa vratar David Vilfan in igralec Matic Pipp, oba člana Merkurja. Ekipe so bile iz Češke, Avstrije, Slovaške in Slovenije.

T. Celar

Mladi Škofjeloški rokometaši

Marec 2009

38 39

Po izkušnje na NorveškoŠkofjeločanka Ana Fojkar se je po štirih letih igranja floorballa odločila, da izboljša znanje o tem malo manj znanem

dvoranskem športu, zato je pred zimo odpotovala v Arnes na Norveškem, kjer je floorball zelo priljubljen.

Kdaj si se prvič spoznala s floor-ballom in zakaj si se odločila za pot na Norveško?

Prvič sem se srečala z floorbal-lom pred sedmimi leti, ko me je oče povabil na rekreacijo. Takrat sem še trenirala atletiko, zato sem za palico poprijela bolj redko. Resneje sem začela trenirati po končani osnovni šoli v takratnem klubu Loka Spiders. Floorball mi je po-stajal vse bolj všeč, navdušena pa sem bila tudi na ekipo, saj smo z dekleti postale prijateljice. Po štirih letih igranja v Škofji Loki sem se marsičesa naučila, vendar ne vsega, kar sem hotela. Tako sem se po pogovoru z selektorjem ženske reprezentance, Erikom Holmom Melbyjem, ki prihaja z Norveške, odločila, da odidem v tujino in se izpopolnim v floorballu. Tako v letošnji sezoni nosim dres norve-škega kluba Nes IBK, ki prihaja iz širše okolice Osla.

Kakšno je na Norveškem zanima-nje za floorball, sploh v primerjavi s Slovenijo?

Vsekakor večje, igra ga več ljudi v več mestih in vaseh po deže-li. Sicer pa je popularen v vseh skandinavskih deželah, saj je zelo podoben hokeju, ki je tam izje-mno priljubljen. Mislim, da se je prepoznavnost in tudi zanimanje

za ta dvoranski šport začelo večati tudi v Sloveniji, sicer bolj poča-si, a vendarle. Tudi za sponzorje je floorball oziroma innebandy, kakor mu pravijo na Norveškem, tam bolj privlačen, vendar klubi v nižjih divizijah vseeno ne dobijo dovolj finančnih sredstev.

S kakšnimi rezultati se lahko po-hvališ, kaj bi ocenila kot vrhunec svoje dosedanje športne poti?

Mislim, da vrhunca v tej karieri še nisem dosegla, saj imam šele 19 let, tako da ga še pričakujem. (smeh) Če pa bi ga morala dolo-čiti, je to vsekakor lanska sezona, saj smo z žensko ekipo InSport Škofja Loka osvojile prvo mesto mednarodne lige v velikem floor-ballu in že drugič zapored osvojile naslov državnih prvakinj v malem floorballu.

Kako se motiviraš za tekmo? Si vraževerna?

Z vraževerjem si ne pomagam, saj mislim, da je najboljša motivaci-ja dobra koncentracija. Pomembno je, da sem pred tekmo spočita ter psihično in fizično pripravljena. Sicer pa je največja motivacija igra pred domačimi navijači, saj se ta-krat še bolj potrudiš, da bi s svojo igro prispeval k zmagi. Lansko leto smo z ekipo v zadnji tekmi za

osvojitev naslova mednarodnih pr-vakinj morale doseči osem golov, kar nam je v športni dvorani Poden tudi uspelo. Takrat sem videla, da se z dobro igro in veliko motivacijo lahko stori nemogoče.

Floorball je malo manj znan šport. Si za pot na Norveško lahko pridobila potrebna finančna sred-stva?

Finančne težave obstajajo, saj si moram vse stroške opreme, prevo-za in tekmovanj kriti sama, vendar mi je v letošnji sezoni pomagalo podjetje InSport iz Žirov, ki je spon-zoriralo opremo za floorball ter mi tako olajšalo pot na Norveško. Mi-slim, da se bo stanje izboljšalo, saj opažam, da v Sloveniji zanimanje za floorball raste, na državni ravni sodeluje vedno več ekip, vedno več je navijačev na tekmah, kar pa bo verjetno spodbudilo tudi oglaševalce.

Februarja je v Idriji potekal kva-lifikacijski turnir ženske repre-zentance za svetovno prvenstvo, katere del si bila tudi ti. Si bila zelo razočarana, ko je Slovenija za las zgrešila tretje mesto, ki je bil vstopnica za SP?

Malo razočaranja je seveda bilo, saj smo bile z dekleti res blizu vr-hunskega dosežka, vendar smo

domačim navijačem prikazale dobro igro in veliko borbenosti, na kar smo zelo ponosne. Naslednje kvalifikacije nas čakajo čez dve leti in mislim, da nam bo takrat uspelo. Na turnirju smo imele veliko pod-pore in lahko bi rekli, da je že to velik uspeh za slovenski floorball.

Kakšni so tvoji športni načrti za prihodnost?

Moji načrti so, da si na Norve-škem naberem čim več znanja in izkušenj. Naslednje leto pa upam, da se bom vpisala na Fakulteto za šport, saj se želim celo življenje udejstvovati v športu.

Monika Strel

Za ekipo Insport Škofja Loka je bila lanska sezona zelo uspešna.

Ana Fojkar v dresu norveškega kluba Nes IBK

Floorball je v Sloveniji vedno bolj priljubljen šport.

Marec 2009

Številne osebe preživljajo svoj delovni ali prosti čas v naravi: na travnikih, vrtovih, v gozdovih, parkih, ... Ta okolja so prostor za delo, rekreacijo, šport, kampiranje, izletništvo, gobarjenje, nabiranje sadežev in zelišč ter lov. To pa je hkrati tudi življenjsko okolje klo-pov, prenašalcev nevarnih nalezlji-vih bolezni (predvsem klopnega meningoencefalitisa, lymske bore-lioze in erlihioze). Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih goz-dov, v travi in celo na vrtu. Za nalezljive bolezni, ki jih prenašajo klopi, je značilno, da se pojavljajo v večjem delu Slovenije.

Klopni meningoencefalitis (KME)

Klopi prenašajo virus, ki pov-zroča meningoencefalitis. Klo-pni meningoencefalitis (KME) je ena izmed najpomembnejših okužb centralnega živčnega sistema med ljudmi. Povzro-čitelj je virus, ki ga prenašajo klopi. Klopni meningoecefalitis je bolezen, ki se pojavlja sezonsko, saj je povezana z biološko aktiv-nostjo klopov. Večino klopnega meningoencefalitisa zabeležimo pri nas od februarja do novembra, največ primerov pa se pojavlja v toplih poletnih mesecih (julija in avgusta), ko je aktivnost prena-šalcev in žrtev največja. Pri odra-slih najdemo klope največkrat na nogah, zadnjici in v bližini spolovil, pri otrocih pa v 75 % na glavi.

Možnosti okužbeKlopi se zadržujejo predvsem v

prsti, na travi ali nizkem grmičevju, približno 30 cm od tal, kjer čakajo toplokrvnega gostitelja. Klop s čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zazna naj-šibkejše toplotne tokove, premike in vsak rahel vonj. Tako odkrije primerno žrtev. Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, da je prodor najlažji. Klop se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa, vbrizga med

sesanjem tudi povzročitelja bo-lezni. Na mestu ugriza ni opaziti bolezenskih znamenj. Po okužbi virus klopnega meningoencefaliti-sa potuje po limfni ali krvni poti do celic monocitno-makrofagnega sistema, kjer se razmnoži in se po določenem obdobju ponovno vrne v kri.

Klinična slika bolezni in čas trajanja

Bolezen običajno poteka v dveh fazah.• Prva faza bolezni se začne

približno 7–14 dni po vbodu okuženega klopa. Pojavijo se neznačilne težave, kot so: slabo počutje, bolečine v miši-cah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Ta faza traja do šest dni.

• Nato sledi prosti interval, ki lahko traja celo do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol.

• Druga faza bolezni se začne akutno z visoko temperaturo, močnim glavobolom, bruha-njem in včasih celo nezavestjo. Zaradi lajšanja nastalih težav je potrebno zdravljenje v bol-nišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokali-zacije prizadetosti osrednjega živčevja.

Trajne posledice bolezniBolezen lahko pusti trajne po-

sledice. Posledice močno vplivajo na kakovost življenja, povzročajo dolgotrajno hospitalno zdravljenje in rehabilitacijo, visoke stroške nege, nesposobnost za opravljanje dela in socialno stisko pacienta.

KME lahko povzroči dolgotraj-ne, kognitivne motnje delovanja centralnega živčnega sistema, zato je čas okrevanja zelo dolg. Največ bolnikov ima močne glavobole, vrtoglavico, zmanjšano sposob-nost koncentracije, depresijo, motnje v delovanju avtonomne-ga živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromlje-ni, pojavi se lahko celo mišična atrofija. Klopni meningoence-falitis je redko smrtna bolezen

ODSTRANJEVANJEKLOPOV

Če pri telesnem pre-gledu opazimo klopa, ga čim prej previdno od-stranimo. S pinceto ga zgrabimo čisto pri koži in ga izvlečemo navzgor brez vrtenja. Pred tem na kožo ne nanašamo niče-sar (npr. kreme, olja, laka za nohte, ...). Nato kožo umijemo z milom in s toplo vodo. V naslednjih

dneh opazujemo kožo, kjer je bil klop pritrjen. Na mestu vboda se lahko pojavi rdečina. Če se rdečina pojavi v prvih nekaj dneh po vbodu, običajno ni nevarna in sama od sebe izgine v nekaj dneh. Če pa se pojavi neboleča kolobarjasta rdečina na mestu vboda po 3–30 dneh ali še kasneje in se širi, obiščimo zdravnika.

Potrebno bi bilo, da bi se proti klopnemu meningoen-cefalitisu cepili vsi, ki preživljajo svoj delovni, prosti čas ali poči-tnice v naravi.

Cepivo proti klopnemu menin-goencefalitisu je varno, učinkovito in ga ljudje dobro prenašajo. Ce-pljenje je primerno tudi za otroke, starejše od enega leta. Zgornje starostne meje za cepljenje ni. V pomladnem obdobju priporoča-mo hitro shemo cepljenja (prvi dve cepljenji v razmiku 14 dni), ki omogoči hitro zaščito, preden so klopi v polni aktivnosti. Za popol-no zaščito so potrebni trije odmer-ki cepiva. Odpornost obnavljamo z enim odmerkom v 3- do 5-letnih presledkih.

(1–2 odstotka odraslih bolnikov).Preventivni ukrepi

Za preprečitev neposredne-ga stika klopa s kožo oziroma z virusom klopnega meningoen-cefalitisa moramo za vsak odhod v naravo izbrati primerna oblačila in obutev (dolge hlače in rokavi, gladka obutev, hlače, zatlačene v obutev, ...). Uporabimo lahko tudi mazilo – repelent, ki s svojim vonjem odganja mrčes. Ne smemo pozabiti, da učinkuje le nekaj ur, zato ga moramo ponovno nane-sti vsakih nekaj ur. Prav tako se je treba sproti pregledovati, da odstranimo klope, ki še lezejo, in čim prej odstraniti tiste, ki so se že uspeli prisesati. Po vrnitvi se natančno pregledamo, se stuši-ramo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo. Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej in pre-vidno odstranimo.

CEPLJENJENajučinkovitejša zaščita pred

klopnim meningoencefalitisom je cepljenje. Ker je v Sloveniji proti KME cepljenih le okoli 10 % oseb, vsako leto zabeležimo 200–500 obolelih. Zbolevajo osebe vseh starosti in obeh spolov, vendar je število obolelih največje med 25. in 50. letom starosti.

Se gibljete v naravi?Če se, se ustrezno in učinkovito zaščitite pred klopi

* NOVO! Tečaj refleksne masaže stopal (Termin: maj)

Ali ste vedeli, da lahko z refleksno masažo stopal olajšamo glavobol, nespečnost, stres, izčrpanost, bolečine v hrbtu in sprostimo celo telo?

Vsebina tečaja:Kaj je refleksna masaža stopal in zakaj je uporabna, katere tegobe lahko odpravimo s to masažo, spoznavanje refleksnih točk na stopalih, osnovne tehnike refleksne masaže za domačo uporabo, demonstracija in praktični del – vaje. Tečajniki vadijo v parih (s seboj pripeljejo osebo, na kateri vadijo, zanjo je udeležba brezplačna), predznanje ni potrebno.

* Tečaj klasične masaže telesa (Termin: 20 . in 21. marec)

Ali veste, da lahko z masažnimi tehnikami povrnete organizem v naravno ravnovesje, odpravite stres in bolečino ter sprostite celo telo?

Na intenzivnem dvodnevnem tečaju se boste naučili vse tehnike in prijeme za izvajanje klasične masaže telesa. Tečaj poteka v majhnih skupinah do 10 tečajnikov, poudarek je na praktičnih vajah, ki potekajo v parih.

* Delavnica o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi (Termin: 13. in 14. marec)

Kako si lahko z domačimi zelišči pomagate pri lajšanju zdravstvenih tegob in izboljšate vaše počutje?

Na delavnici se boste poučili o nabiranju, sušenju in shranjevanju zelišč ter njihovem zdravilnem učinkovanju. Na praktičnem delu se boste učili uporabiti zelišča za izdelavo različnih pripravkov na osnovi vode, olja in alkohola (poparek, prevretek, zeliščni čaj, tonik, osnova za kremo, kopel, dišeča sol, ...).

* Tečaj ličenja za različne priložnosti (Termin: 18. marec)

Na delavnici se boste naučili o osnovni negi kože, trikov za optično oblikovanje obraza in korektur ter se naučili naličiti za vsak dan, za v službo in za bolj svečane priložnosti. Udeleženke prejmejo uporabno darilo sponzorja.

* Šola zdravega hujšanja (Pričnemo 17. marca)

Potekajo še zadnji vpisi v skupino! Za več informacij in prijavo pokličite!

* Delavnica izdelovanja vitraža (Za termin pokličite!)

Naučili se boste osnov tehnike vitraža in tiffany tehnike, tehnike rezanja in obdelave stekel, pripravo skic in izdelavo dva in tridimenzionalnega izdelka.

* Delavnica o aromaterapiji in eteričnih oljih za domačo uporabo (Termin: april 2009 )

Ste utrujeni in pod stresom? Lahko si pomagate z aromaterapijo in eteričnimi olji!

Na delavnici boste spoznali aromaterapijo kot vedo, ter se poučili o izdelavi in učinkovanju eteričnih olj, postopke pridobivanja olj, ekstrakcijo, kombiniranje in razredčitev olj ter dodajanje olj v različne pripravke za domačo uporabo (masažna olja, ...).

Za več informacij o terminih in prijavah pokličite natel.: 04/ 51 55 880 ali pišite na info@freising.si.

Izobraževalni center Freising d. o. o., Mestni trg 20, Škofja Loka, www.freising.si

20 21

Za potrpežljive ustvarjalce in ljubitelje naravnih materialov smo pripravili naslednji prispevek.

Material:• plastično jajce,• palčka za nabodalo,• leča,• polenta,• zelena in bela akrilna barva,• univerzalno lepilo,• ra� ja.Orodje:• čopič,• lepilna pištola,• pinceta.

Avtorica: Katja Vrhovnik

1.) Jajce nataknemo na palčko za nabodalo. Zeleno in belo akrilno barvo zmešamo, da dobimo pastelni odtenek. Nato s čopičem po-barvamo plastično jajce. Pustimo, da se barva posuši.

2.) Jajce premažemo z belim lepilom ter po-sujemo s polento. Pazimo, da polento enako-merno nanesemo po površini jajca. Pustimo, da se posuši.

3.) Z univerzalnim lepilom narišemo na jajce vijugo. S pinceto nanašamo zrna leče eno zra-ven drugega po vsej vijugi.

4.) Vijuge iz rjave leče naredimo v enakomer-nih razmikih po vsem pirhu. Med njimi nariše-mo še vijuge, na katere zalepimo drobna zrna oranžne leče.

5.) Iz zelene ra� je naredimo gnezdo in ga z le-pilno pištolo prilepimo na spodnji del pirha. Iz rdeče ra� je zavežemo pentljo in jo prilepimo pod gnezdo.

Pirhi,Pirhi,okrašeni z lečo

Ideja � Plastična jajca pobarvamo

v pastelnih odtenkih, da proseva barva skozi polento ali zdrob, ki ga posujemo čez.

� Zanke za obešanje naredimo iz barvne ali naravne rafi je.

� Pirhe posujemo z makom, s pšeničnim zdrobom, polento, … Za vzorce pirhov uporabimo različna drobna semena, lečo, riž, proseno kašo, … Na pirhe naredimo poljubne vzorce, polžke, rožice, črtice, pikice, …

� Pirhe na palčki zapičimo v stekleno vazo, v katero smo nasuli semena. Pirhe, katerim smo naredili zanke, pa obesimo na cvetočo vejo forzicije ali češnje ali vejo brstečega grmovja.

od ideje do izdelka.korak za korakom,Z revijo boste lahko ustvarjali

Iz vsebine velikonočneštevilke ...

Ne spreglejte! Velikonočna številka bo na prodajnih policah od 13. marca dalje.Poiščite jo pri svojem prodajalcu časopisov.

Revija Unikat za vse željne ustvarjanja!

Kontakt za informacije in naročila:tel.: 04/ 51 55 880, faks: 04/ 51 55 888, e-naslov: unikat@freising.si, www.unikat.si, Freising d. o. o., Revija Unikat, Mestni trg 20, 4220 Ško� a Loka

Velikonočna številka bo

prodajalcu časopisov.

Revija Unikat za vse željne Revija Unikat za vse željne Revija Unikat

ustvarjanja!

št. 52 marec/april 2009 leto 10 cena: 5,42€

ideje za ustvarjalne

priloga za otroke

Izdelava voščilnic

Podarimo pirhe

Oblikovanje nakita

www.unikat.si

Kokošja družina