ker si zaslužite najboljše · beseda koktajl je zelo posploše-no, pa vendarle sinonim za...

Cenik oglasnega prostora

Gost je revija, ki je namenjena predvsem zaposlenim v panogi HoReCa.

Razlogov za izdajo tovrstne revije je več. Na prvem mestu je gotovo naše iskreno prepričanje, da si panoga, ki v Sloveniji v gostilnah, restavracijah, bifejih, bistrojih, barih, klubih, motelih, zdraviliščih, kmečkih turizmih in drugih obratih zaposluje več kot sto tisoč ljudi, zasluži in potrebuje svoj pravi medij.

Verjamemo tudi, da so lastniki gostinskih obratov in hotelov ter njihovi zaposleni željni uporabnih informacij, s katerimi bi lahko izboljšali delovanje svojih obratov. Tretji razlog je pomanjkanje skupne platforme, ki bi bila namenjena za povezovanje vseh deležnikov v panogi, poleg gostincev sem sodijo še podjetja, ki jih oskrbujejo. To vrzel zapolnjujemo mi. Veseli bomo, če boste del naše zgodbe tudi vi. Skupaj smo močnejši.

Na naših straneh boste gotovo našli strokovne informacije, s katerimi lahko izboljšate svojo ponudbo, odgovore na težave, ki pestijo večino od vas, in uporabne nasvete za znižanje stroškov. Obveščamo vas o spremembah zakonodaje in novostih, ki se napovedujejo v

gostinski panogi. Predstavljamo posameznike in skupine, ki s svojim inovativnim pristopom spreminjajo svet okrog sebe, in tiste, ki ga bodo spreminjali v prihodnosti. Za nasvet sprašujemo strokovnjake, za primere dobrih praks pa kukamo v svet in sledimo trendom. Za vas obiskujemo dogodke in napovedujemo prihodnja srečanja.

Revijo smo poimenovali po najpomembnejši osebi v panogi. Iskreno upamo, da bo naš Gost pri vas postal reden, predvsem pa zaželen gost.

Petra Mezinec, urednica revije Gost

Ker si zaslužite najboljše

Mere so napisane vodoravno krat navpično, v milimetrih. V ceno ni vštet 22-odstotni DDV.

Ponujamo tudi vlaganje, lepljenje, slepi tisk, zavihke, dvojne ovitke … Za ponudbo nam pišite na: [email protected].

Roki za naročila in oddajo gradiva: Naročilo oglasnega prostora: 10 dni pred izidom. Oddaja pripravljenega gradiva: 8 dni pred izidom.

E-naslov za pošiljanje oglasov: [email protected]


OVITEK

IV

OVITEK

A: IIIB: II

1/1

2/1

215 x 280 mm + 5mm

2.000,00 EUR

215 x 280 mm + 5mm

A: 1.800,00 EUR

B: 1.900,00 EUR

215 x 280 mm + 5mm

1.600,00 EUR

430 x 280 mm + 5mm

2.200,00 EUR

A: 107,5 X 280 mm + 5mm

B: 215 x 140 mm + 5mm

900,00 EURB: 215 x 93 mm + 5mm

700,00 EUR

A: 107,5 x 140 mm + 5mm

500,00 EURPaketi oglaševanja

• 2 objavi: 20% popust

• 3 objave: 30% popust

• 4 objave: 35% popust

• 5 objav: 40% popust

Izidi revije v letu 2015: 5. marec I 11. junij I 24. september I 12. november

B

1/2A

1/4A

B1/3

Oblikovane oglase sprejemamo v formatih pdf, eps, jpg ali tif.

Ne uporabljajte ukaza »overprint«.

Fonte obvezno spremenite v krivulje.

Za pravilen prenos vseh elementov oglasa morajo biti slike in barve v

zapisu CMYK, v formatu tif, jpg, eps ali pdf.

Tanke linije črk niso primerne za časopisni tisk. Črna barva teksta naj

bo definirana kot 100 % črne, siva pa kot želen odstotek črne. Slike naj

imajo primerno ločljivost - 300 dpi.

Neoblikovane oglase oz. besedila sprejemamo v programu Microsoft

Word ali Excel. Logotipe dostavite v vektorski obliki. Slike in barve

morajo biti v zapisu CMYK, v formatu tif ali eps.

Oglase nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov

[email protected] ali po protokolu ftp. Priložite datoteko jpg za

kontrolo oglasa.

Več informacij po telefonu: 01 30 91 590

Napotki za oddajo oglasov

HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA,

TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

MEGA OTVORITEV:

V SObI 102 SMO VSI dOMA

JAN PlESTENJAk IN bOšTJAN MENART STA V lJUblJANI OdPRlA PRIlAGO-

dlJIV PROSTOR Z dOSTOPNO PONUdbO Ob kATEREMkOlI dElU dNEVA

ŠTEVILKA 05 l ZIMA 2014

PREGREHE:

kAM JE šEl

PRESTIŽ?

PRŠUT:NAJZNAMENITEJšI

kRAšEVEC

Cene oglasnega prostora

Cene oglasnega prostora za revijo Gost so določene v veljavnem

ceniku.

Rezervacije in naročila

Rezervacije oglasnega prostora in naročila mora naročnik oddati

v pisni obliki deset (10) dni pred izidom. Naročilo/rezervacijo je

mogoče preklicati devet (9) dni pred izidom revije v pisni obliki.

Za vsak poznejši preklic je izvajalec upravičen do odškodnine v

vrednosti 30 odstotkov cene predvidene objave.

Roki za oddajo gradiva

Zadnji rok za oddajo dokončno pripravljenega ali

nepripravljenega gradiva za objavo v reviji je najmanj osem (6)

dni pred izidom. Gradivo naročnik pošlje v elektronski obliki.

Reklamacije

Izvajalec sprejema reklamacije izključno v pisni obliki.

Reklamacijski rok je največ osem (8) dni po objavi. Naročnik mora

upoštevati tehnološke lastnosti tiska revije (kakovost papirja,

tehnika in podobno). Za napake, ki so posledica slabe predloge

ali po telefonu sporočenih popravkov, je odgovoren naročnik.

Za oglase, pri katerih je bilo gradivo oddano po navedenih rokih

za oddajo, reklamacije ne upoštevamo. Izvajalec je dolžan na

naročnikovo reklamacijo odgovoriti najkasneje v roku osmih (8)

dni po prejemu reklamacije, v pisni obliki.

Obveznosti oglaševalskih agencij in medijskih zakupnikov

Agencije in zakupniki so upravičeni do polne provizije le, če je

gradivo:

1. dokončno izdelano, 2. pravočasno oddano, 3. pripravljeno v

elektronski obliki.

Za vsak neizpolnjen pogoj, naveden v tej točki, izvajalec agenciji

zniža provizijo za dve odstotni točki.

Vsebina

Vsa oglasna sporočila morajo biti v skladu s kodeksom

oglaševanja in veljavno zakonodajo označena kot oglas ali

promocijsko sporočilo. Kadar oglasno sporočilo ni označeno,

si izvajalec pridržuje pravico, da oglas oziroma promocijsko

sporočilo označi.

Za vsebino objave je odgovoren naročnik (resničnost navedb,

uporaba avtorskih del, sklicevanje na osebe ali ustanove

in podobno). Izvajalec si pridržuje pravico, da oglasov, ki se

vsebinsko ne skladajo z uredniškimi načeli revije, ne objavi.

Vsi oglasi v tujem jeziku morajo biti objavljeni tudi v slovenskem

jeziku. Stroške prevoda plača naročnik.

Postavitev

Za objavo oglasa na točno določenem mestu oziroma določeni

strani izvajalec zaračuna dodatek v višini 30 odstotkov vrednosti

oglasnega prostora.

Promocijski članki

Cena oglasnega prostora za promocijski članek je enaka ceni

enake velikosti oglasa. Pisanje in oblikovanje promocijskih

sporočil izvajalec zaračuna posebej, in sicer 10 odstotkov

vrednosti oglasnega prostora.

Vlaganje

Naročnik mora predložiti vzorec teden dni pred vlaganjem

na sedež izvajalca, celotno naklado vloženk pa dostaviti v

distribucijski center izvajalca najpozneje dva (2) delovna

dneva pred vlaganjem do 9. ure. Če naročnik ne izpolni pogojev,

navedenih v tej točki, izvajalec ne priznava reklamacij.

Paketni popusti

Naročnik je upravičen do paketnega popusta ob hkratnem

naročilu večjega števila oglasov v obdobju enega leta. Lestvica

paketnih popustov je navedena v veljavnem ceniku.

Drugi popusti

- Neposredni naročniki, ki niso agencije in dostavijo dokončno

pripravljeno gradivo v elektronski obliki ter predložijo kontrolni

odtis, so upravičeni do posebnega popusta do največ petih (5)

odstotkov cene oglasnega prostora.

- Direktor družbe oziroma od njega pooblaščena oseba iz

oglasnega trženja revij lahko sprejme odločitev, da se v določenih

primerih naročniku prizna tudi drugačen popust.

- Če število oglasov preseže 5 naročenih oglasov, se o dodatnem

popustu izvajalec in naročnik dodatno dogovorita.

Agencijska provizija

Odstotek agencijske provizije obračunava izvajalec naročniku

glede na vrednost letnih realiziranih naročil po medsebojnem

dogovoru. Osnovna agencijska provizija znaša šest (6) odstotkov.

S posebno pogodbo se lahko izvajalec dogovori za višji znesek

agencijske provizije.

Splošni pogoji oglaševanja

Kdo so bralci revije Gost?• vodje gostiln, restavracij, bifejev, bistrojev, barov, klubov;

• vodje različnih področij v hotelih, motelih, zdraviliščih, pa tudi vrhnji

menedžment teh podjetij;

• predstavniki iz oskrbovalne verige panoge HoReCa (proizvajalci,

distributerji pijače, hrane, opreme …);

• ponudniki iz malega turističnega gospodarstva (mali hoteli, kmečki

turizmi);

• strokovna javnost s področja izobraževanja

Naklada: 8.000 izvodov

Revija je brezplačna in izhaja štirikrat na leto. Za prejemanje revije nam pišite [email protected].

5 55GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE44Z ULICE ZAUPNO

4

Zadnje dni aprila 2014 je München predel od zadovoljstva – in kako tudi ne bi, ko ima vendar v svetu vse bolj priznani sloves malega velemesta z izjemno visoko kako-vostjo življenja, ko je bila brezposelnost zanemarljiva in zato ljudje temu primerno sproščeni. Poleg tega se je v mestu zače-njal ATP-turnir BMW Open in je Bayern na povratnem srečanju polfinala UEFA lige prvakov v sijajni Allianz Areni gostil madridski Real, mesto pa je bilo sploh polno turistov z vsega sveta. Tudi Oktober-fest je v zadnjih dveh desetletjih postal svo-jevrstna pivska in kulinarična znamenitost – in z njim bavarska noša. Te se v glavnem mestu Bavarske, gospodarsko najmočnejše evropske regije, proda vse več. Kupijo si jo tudi zvezdniki svetovnega slovesa, ki München redno uvrščajo na koledar sve-tovnih koncertnih turnej ali pa so tam na odprtjih novih trgovin ali lokalov najpresti-žnejših svetovnih blagovnih znamk.

Ljubljana v velikemMünchen je z 1,5 milijona prebivalcev v marsičem Ljubljana v velikem. Po površini je dvakrat večji od slovenske prestolnice, v njem živi petkrat več prebivalcev, a z Ljubljano ga povezuje geografska bližina, ura potovanja z letalom, dobre štiri ure vožnje z avtom ali šest ur udobne vožnje z vlakom. Podobno je njuno podnebje: Ljubljana ima več deževnih dni, vendar zaradi večjega vpliva Sredozemlja tudi 90 ur več sonca na leto (München v povpre-čju 1.708 sončnih ur na leto, Ljubljana 1.798), v obeh mestih je zaradi sestave prebivalstva čutiti pogosto blagodejen, celo sproščajoč vpliv Balkana, a ta v njiju nikakor ne prevla-duje. Predvsem pa sta München in Ljubljana nabita s kulturnimi prireditvami na pogosto zelo očarljivih lokacijah, oba (skupaj z okoli-co) prebivalcem in turistom ponujata številne možnosti ukvarjanja s športom na prostem in v obeh je ponudba restavracij, barov in hote-lov na zelo visoki ravni.

München

Slovenska in bavarska prestolnica, v kateri sicer živi petkrat več prebivalcev, sta si po značaju zelo podobni. V Münchnu je vseeno čutiti močnejši vpliv kultur z vsega sveta.

Shu

tter

sto

ck

Veliki bavarski brat Ljubljane

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČEGOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Jure

Mak

ovec

Narediti nekaj, česar še ni bilo

Dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem in leto za letom se Ljubljana, ki je in ni najlepše mesto na svetu, spreminja. Njena duša so ljudje. Spremembe, ki jih človek opazi, so uresničene zamisli teh ljudi. Teh, ki odprtih oči hodijo po svetu ter vtise in ideje nosijo domov, da bi jih predstavili drugim. Grega Božičnik je solastnik japonske restavracije Sushimama, lokala s kakovostno japonsko ulično hrano Tokyo Piknik, francoske slaščičarne Fetiche Patisserie, koktajl bara Fetiche in z Mehiko v mislih zasnovane restavracije Romeo. Vsi lokali stojijo v starem mestnem jedru in vsi so v slovensko prestolnico prinesli nekaj sveta.

1010 10Z ULICE ZAUPNO

11

POGOVOR: GREGA BOŽIČNIK

11

21Z ULICE ZAUPNO

20 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČEGOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

vanje. Veseli smo tudi tega, da je pred nekaj leti barman postal v Sloveniji priznani poklic s certifikatom, diplomo pa lahko uveljavljaš in je priznana tudi po drugih evropskih državah.

Pa naj bo dovolj o zgodovini, zgodbah in o nas, rad bi vam povedal kaj več o koktajlih in njihovem uživanju.

Dolge in kratkeMešane barske pijače delimo v dve veliki skupini, tako imenovane dolge mešane pijače (long drink) in kratke mešane barske pijače (short drink). Beseda koktajl je zelo posploše-no, pa vendarle sinonim za mešanice, sicer pa pomeni le dve izmed 43 skupin, kamor razpo-redimo vse mešanice. Vsekakor je pomembno, da vemo, kdaj, čemu in zakaj kakšno mešanico pripraviti in postreči gostom ali pa pripraviti sebi. Tako koktajle delimo na aperitive, ki jih postrežemo pred obroki in nam spodbudijo tek ali pa so pijača dobrodošlice, da nas lažje povežejo med seboj, ob druženju in spozna-vanju novih ljudi, ter na koktajle, ki se uživajo po obedu – digestivne (after dinner) koktajle, katerih namen je, da nam podaljšajo lagodje po zaužitem obroku in pomagajo pri presnovi hrane. Zelo priljubljene mešanice so seveda še dolge mešane barske pijače (long drink, coolers, collins, highball, coladas, frapeji, koblerji, crustas, brezalkoholni koktajli, spa--wellness koktajli, dietni koktajli …), skratka skupine pijač, od katerih ima vsaka svoj namen, skupno pa jim je to, kar sem omenil že v uvodu.

Tudi sam bom uporabljal besedo koktajl, zaradi lažjega razumevanja in ker nam je nekako bolj domača.

Pijača za zvezdnikeVsekakor so k popularizaciji koktajlov največ pripomogli Hollywood in filmske zvezde, kot so Dean Martin, Greta Garbo, Bob Hope, Henry Fonda, Humphrey Bogart, Sean Connery, Bette Davis, Shirley Temple, Eli-zabeth Taylor, Tom Cruise … Njihove vloge, navade, razvade in družabno življenje so bili povezani z uživanjem koktajlov in pustili pečat v zgodovini koktajlov. Spletle so se neš-tete zgodbe in ob pitju teh pijač nastali marsi-kateri izreki. Pa seveda filmi in nadaljevanke: Kir Royal, Cocktail, Samo bedaki in konji,

Seks v mestu, filmi o Jamesu Bondu … Zame najlepša zgodba o koktajlih izhaja iz filmov o Jamesu Bondu: Sean Connery, Timothy Dalton, Roger Moore, Daniel Craig še v filmu Casino Royale pijejo isto: suhi martini, »sha-ken, not stirred« (pretresen, ne premešan). No, in tu se zgodba počasi izpoje – zakaj že? Zaradi pohlepa in denarja, ki je sveta vladar. Potem pa glavnemu igralcu v roko porinejo steklenico piva, lepo vas prosim, kje je tu kakšna eleganca in lepota v uživanju pijače? Škoda, res škoda.

Največja ambasadorja koktajlov sta vseka-kor angleški pisatelj Ian Fleming ter popot-nik, pisatelj in Nobelov nagrajenec Ernest Hemingway. Ja, ta gospod je znal uživati življenje, koktajle in ob teh še kaj drugega. Njegov najbolj znani izrek je, kje se dobita najboljši mojito in daiquiri (My mojito in La Bodeguita, my daiquiri in El Floridi-ta!) – vsekakor na Kubi, in to z bacardijem, ki je za pripravo koktajlov najelegantnejši rum, pa kar 70 let starejši od konkurence. O tem vsekakor obstajajo zapisi in overjena potrdila.

Kaj je modno piti? Vsekakor sta omenjena koktajla najbolj priljubljena in ne bosta nikoli pozabljena. Tudi sam ju najraje pripravljam za goste in seveda za svojo dušo.

Originalni Bacardi MojitoZačetki mojita segajo v konec 16. stoletja k angleškemu podjetniku Richardu Draku. Aguardiente (žganje iz sladkornega trsa) je zmešal z meto, sladkorjem in sokom limete ter tako skrbel za zdravje svoje posadke na ladji, predvsem pa jo obvaroval pred vročino.

Ta pijača, znana kot draque, je bila na Kubi zdravilni napitek. Ko je Havano zajela epi-demija kolere, je pripovedovalec Ramon de Paula zapisal: »Vsak dan ob 11. uri zaužijem malo draqua iz aguardienta in počutim se zelo dobro.«

Kot mojito je postal znan v 19. stoletju, ko so namesto težkega lokalnega ruma zače-li uporabljati rum Bacardi Superior. Ime mojito izhaja iz zahodnoafriške besede »mojo«, kar pomeni urok in čarobni napoj. Uravnoteženost sveže mete in limete ter slad-

korja se popolnoma ujema s hrustljavostjo in slastnostjo bacardija.

Basil Woon je v knjigi When It's Cockta-il Time in Cuba (Čas koktajlov na Kubi) napisal:

»Najponižnejši na Kubi je pesnik, ki želi priti v dušo vsakega Kubanca in vsaditi vanj bistvo življenja: enkrat se rodiš, enkrat živiš in enkrat umreš – zato poskušaj v tem času živeti dobro in ga dobro izkoristiti!« Te vrstice zajemajo bistvo kubanskega življenja in tudi bistvo mojita. Osnove življenja so: meta – sve-žina in čistost rojstva, sladkor in rum – slad-kosti bogatega življenja, in limeta – oster okus žela smrti, ki ostane, ko je kozarec izpraznjen. Mojito je arhetipska pijača Bacardija: uravno-teženje latinske čutnosti in radosti življenja.

Priprava Bacardi Mojita: V večji kozarec damo na krhlje narezane pol limete, dodamo sladkor in vse skupaj zmečkamo, da se sok limet razpusti in sladkor raztopi. Dodamo samo liste sveže mete ter jih nežno vplete-mo v zmes sladkorja in limetinega soka –

pomembno je, da listov ne natrgamo. Kozarec do treh četrtin napolnimo z zdrobljenim ledom, dodamo merico bacardija in z barsko žlico premešamo. Nato kozarec napolnimo z zdrobljenim ledom, dodamo malo sodavice in nežno z barsko žlico premešamo. Na koncu dodamo vršiček sveže mete, ki ga prej nežno »okrcamo«, da se razpustijo eterična olja in vršiček zadiši. Mojito postrežemo s slamico.

Originalni Bacardi DaiquiriPoleti 1898 se je skupina kubansko-ameriških rudarskih inženirjev, ki so garali v rudnikih železa blizu Santiaga, vsako jutro sestala v santiaškem baru Venera, da bi malo osvežili svoja grla pred delom. Zaradi strahu pred rumeno mrzlico so imeli inženirji veliko-dušno sestavljene pogodbe. Dobili so visoke plače, veliko zalogo tobaka in, kar je nepo-

membnejše, na zahtevo Jenningsa Stocktona Coxa, glavnega minerja, tudi mesečno zalogo bacardija.

Cox je bil obilen gospod in po prihodu na Kubo je ves čas iskal možnosti, kako bi se ohladil v neznosni tropski vročini. Opazil je, kako so kubanski delavci mešali rum s kavo, in kmalu tudi sam začel eksperimentirati. Njegova mešanica je bila sestavljena iz bacar-dija, sveže stisnjenega soka limete in slad-korja. Vse skupaj je bilo močno premešano in postreženo v visokih kozarcih. Tako mešanico so inženirji pili v Veneri.

Nekega jutra je Cox zbral delavce in skupaj so se posvetovali o poimenovanju pijače. Na koncu so se odločili za Daiquiri, ime rudarske vasi v bližini.

Sestavine za pripravo Bacardi Mojita:* ½ limete, narezane na krhlje* 2 žlički sipkega kristalnega sladkorja* 10–12 lističev mete* 50 ml ruma Bacardi Superior * 2 brizga sodavice* vršiček sveže mete za okras

GSM: 070 220 220, 070 210 210 e-mail: [email protected]

Grt. ACAPULCO/H

399,00€

-38%

244,90€

ZA PROFESIONALNO UPORABO!

-58%

59,90€

24,90€

ROMEO(oranžen, beige)

HISTRIA(antracit)

46,00€

29,90€

-35% TANY(črna)

59,90€

44,90€

-25%

Potrošniki, ki izbirajo pohištvo, lahko dandanes izbirajo med pestro ponudbo izdelkov. Ugotoviti morajo samo, kaj si želijo in koliko so pripravljeni plačati. Poseben poudarek je na gostinskih uporabni-kih, saj vsi želijo kar najbolje izkoristit svoj vložek. Obrat gostov je relativno velik, zato mora vsak kos pohištva, ki ga gostinec kupi, maksimalno zadovoljiti potrebe ter hkrati izpolniti neko določeno življenjsko dobo. Tega se še kako zavedajo v podjetju Škerjanc d.o.o., ki se ukvarja z opremljanjem gostinskih lokalov in drugih večjih objektov. Fleksibilnost, odzivnost in zadovoljne stranke so vodilo njihovega uspešnega poslovanja. Njihov prodajni progam zajema pestro ponudbo stolov, miz, vrtnega pohištva, ležal-nikov, terasnih podov, pisarniških stolov, catering opreme, prtov, sedalnih vreč in blazin. Z veseljem prisluhnejo vašim že-ljam in vam jih pomagajo realizirat.

GOSTINCI IŠČEJO KAKOVOST

www.salonforma.siwww.skerjanc.com

SKERJANC_220x140.indd 1 6. 06. 14 15:43

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČEGOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Čutiti je optimizem

Po napovedi Evropske potovalne komisije (ETC – European Travel Commission) bo leto 2014 še eno uspešno turistično leto, tudi v Sloveniji.

Konec marca je Svetovni potovalni in turistič-ni svet (WTTC – World Travel and Tourism Council) objavil poročilo oziroma napoved o ekonomskem pomenu turizma v posameznih državah v letu 2014, tudi v Sloveniji. Po napo-vedih WTTC se bo skupni prispevek turizma k bruto domačemu proizvodu (BDP) letos v Sloveniji predvidoma povečal za 2,4 odstotka glede na leto 2013, ko je znašal 12,8 odstotka BDP. Število vseh zaposlenih v turistični industriji se bo skladno s tem predvidoma povečalo za 4,5 odstotka, s čimer naj bi se šte-vilo zaposlenih v slovenskem turizmu za- okrožilo na 110 tisoč. Prav tako se bo po napovedih WTTC v primerjavi z lani poveča-la poraba tujih turistov pri nas. Lani so pome-nili 7,9 odstotka celotne porabe, letos pa naj bi se njihova poraba povečala za 7,1 odstotka.

Ob splošno pesimističnem ozračju v slo-venskem gospodarstvu ostaja turizem ena redkih opornih točk optimizma. Panoga, ki ji napovedujejo rast, pozitivno poslovanje in ob rasti prihodkov tudi večanje števila zaposle-

nih. Da stojijo napovedi WTTC na stvarnih temeljih in jim kaže verjeti, potrjujejo besede generalnega direktorja direktorata za turi-zem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Marjana Hribarja, ki je na 17. Slovenski turistični borzi oziroma Slovenian Incoming Work-shopu maja v Novi Gorici potrdil, da sloven-ski turizem tudi v gospodarski recesiji dose-ga pozitivne rezultate. V prvih treh mesecih letos je namreč ustvaril 400 milijonov evrov prihodkov, kar je tri odstotke več kot v istem obdobju lani.

Spodbuden začetek letaDa je turizem res ena najvitalnejših dejavno-sti pri nas, so že pred tem potrdili tudi podatki za leto 2013, objavljeni aprila letos. Minulo leto je bilo namreč po prihodih in prenočitvah turistov pri nas še eno rekordno leto v nizu, saj je bilo lani pri nas več turistov kot v do zdaj najboljšem letu 2012. Po končnih podat-

kih Statističnega urada RS (Surs) se je lani skupno število prihodov turistov glede na leto prej povečalo za tri odstotke, na 3.384.491 prihodov, njihovih prenočitev pa za odstotek, na 9.579.033 prenočitev. Število prihodov tujih turistov se je okrepilo za pet odstotkov, njihovih prenočitev pa za tri odstotke. A se je lani še vedno zmanjševalo število preno-čitev domačih gostov, kar je večinoma odsev zaostrenih gospodarskih razmer in z njimi povezanega zmanjšanja kupne moči sloven-skih gospodinjstev. Povprečna doba bivanja turistov v Sloveniji je bila štiri dni.

Spodbudne podatke o dogajanju v turizmu je Marjan Hribar pospremil z naslednjimi besedami: »Pogled na rezultate v turizmu v prejšnjem letu kaže, da smo si vsi deležniki v tej gospodarski dejavnosti iskreno ter z vsem svojim znanjem in trdim delom prizadevali uresničiti visoke cilje, ki smo si jih postavili za leto 2013. Ne moremo skrivati zadovoljstva, je pa tak rezultat tudi spodbuda in ne nazad-nje kazalnik, kje in kaj moramo še izboljšati. In to je vsekakor naš skupni namen, ki ga že uresničujemo, saj je za nami že prvo četrtletje.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo smo med glavne kvantitativne

V Evropi bo turizem letos rasel že peto leto zapored, pozitivne napovedi tudi za Slovenijo.

Iren

a H

erak

TURIZEM

27IZ PRAKSE

26

V Sloveniji bo spet ustanovljena samostojna turistična organizacija.

IZ PRAKSE30 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČEGOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE 31

Mlada slovenska hotelirka se je slikovito izrazila, da je razlika med klasičnim agencij-skim posredovanjem gostov in novodobnimi spletnimi posredniki hotelskih prenočitve-nih zmogljivosti – v enem avtobusu gostov. Agencije bi ostale osredotočene na večje skupine, individualni gosti pa si prek spletnih posrednikov in njihovih aplikacij vse bolj samostojno organizirajo potovanja, krajša in daljša bivanja v hotelih ter celo ves dopust. Najbolj prepoznaven med zadnjimi je gotovo Booking.com. A, žal, posplošena razvrstitev ponudnikov storitev, s katerimi se polnijo hotelske sobe, na agencije, ki goste vozijo množično, in spletne ponudnike, namenjene individualnim gostom, še zdaleč ne zdrži. Še posebno v globalnem hotelskem poslovnem prostoru.

Že pri razvrstitvi Booking.com v podskupi-no hotelskih distribucijskih kanalov gostov se pokaže, da je to svetovno najbolj znana in vodilna agencija za spletno rezervacijo nastanitev. Je sicer tipičen potrošniški sple-tni portal (B2C), prek katerega je mogoče rezervirati nastanitev, a po definiciji in klasifikaciji znotraj sodobnih tehnologij za podporo poslovanja v turizmu vseka-

kor sodi med agencije. Z Booking.com so hoteli – tako kot s HRS.com, Hotels.com in preostalimi – v neposrednem pogodbenem razmerju, razpoložljivost in cene pa določi hotel. Torej, še enkrat, groba razvrstitev na agencije in ponudnike, kot je Booking.com, ne zdrži. Za uspešnost poslovanja morajo hotelirji danes obvladati in razumeti razlike med novimi igralci na trgu in prej znanimi, klasičnimi partnerji hotelov, ki hitro spremi-njajo svoj pomen in vlogo.

Vse od vzpostavitve računalniških rezervacij-skih sistemov, najprej v letalstvu, se je začela oblikovati turistična oziroma potovalna teh-nologija, ki bi jo lahko označili kot e-turizem. V njegov okvir sodi zdaj izjemno razvejena in glede na vsebine vse bogatejša dejavnost. E-turizem gre namreč razumeti kot orodje analiziranja, snovanja, uvajanja in uporabe informacijske tehnologije (IT) in e-poslova-nja v potovalni in turistični industriji. Sem sodijo tudi orodja analiziranja različnih poslovnih procesov in tržnih pristopov, skupaj z upravljanjem odnosov s strankami. E-turi-zem je hkrati vse bolj uveljavljen komunika-cijski kanal za izmenjavo mnenj in izkušenj med posameznimi gosti pa tudi partnerji B2B.

Različna sodobna poslovna orodjaMedtem ko je Booking.com tipičen ponu-dnik B2C, med najbolj uveljavljena globalna distribucijska omrežja B2B sodijo Amadeus, Galileo, Sabre in Worldspan. Prek njih je mogoče rezervirati letalske vozovnice, hotel-ske sobe, avtomobile (rent-a-car) in uporabi-ti številne druge storitve, ki jih zagotavljajo. Prek GDS dosegajo hoteli več sto tisoč agen-cij po vsem svetu. Te imajo vpogled v cene in razpoložljivost sob hotelov. Tržni potencial globalnih distribucijskih omrežij je velik. Poslovno sprejemljiv strošek uporabe, torej delež provizij in popustov (oziroma nadome-stila za rezervacijo), pa je ujet med 10 in 20 odstotki (oziroma od tri do šest evrov).

Med tipična sodobna orodja poslovanja hotelov sodijo računalniški rezervacijski sistemi v lasti ponudnikov storitev. To so sistemi na spletnih straneh hotelov, z realni-mi podatki o cenah in razpoložljivostjo sob. Z računalniškimi rezervacijskimi sistemi dostopajo hoteli neposredno do končnih kupcev. Lahko pa so prek njih povezani tudi z globalnimi distribucijskimi sistemi. Prednost teh sistemov je vsekakor sprejemljiv strošek

uporabe, saj se ne obračunavajo provizije, popusti in nadomestila za rezervacije. Žal je tržni potencial računalniških rezervacij-skih sistemov v lasti ponudnikov storitev, ki sodijo med sisteme B2C, majhen. Med neposredne kanale sodijo pravzaprav vsi, ki omogočajo sodelovanje gosta s hotelom, od klicnih centrov do neposredne e-pošte.

Med distribucijskimi kanali gostov B2C imajo velik tržni potencial omenjene spletne potovalne agencije, med katerimi je najbolj prepoznaven Booking.com. Sprejemljiv stro-šek provizij, popustov oziroma nadomestil za rezervacije pri njih znaša od 15 do 25 odstot-kov. Utegne pa pri nekaterih ponudnikih, odvisno od okoliščin poslovanja, doseči tudi do 40 odstotkov. Poleg potrošniških spletnih portalov v neposrednem pogodbenem raz-merju s hoteli sodijo med spletne potovalne agencije tudi tiste, ki prodajajo storitve hotelov kot tretje osebe, saj niso v neposre-dnem pogodbenem razmerju s hoteli. Takšni ponudniki, kot sta Otels.com in Olotels.com, cene in razpoložljivost največkrat črpajo iz storitev oziroma ponudbe globalnih distribu-cijskih sistemov. Mednje sodi tudi v Sloveniji vse bolj uveljavljeni Trivago.

Uveljavitev novih poslovnih orodij v turiz-mu še zdaleč ni opravila s klasičnimi orga-nizatorji potovanj oziroma tour operaterji. Ti ostajajo pomembni grosisti z obsežno bazo strank. Zakupijo določeno število sob

po dogovorjeni ceni in storitve preprodajajo turističnim agencijam, najpogosteje v obliki počitniških paketov. Med njimi so najpo-membnejši TUI, Thomas Cook, Thomson, Kuoni in drugi. Za hotele ostaja ta segment najpomembnejši vir skupinskih gostov. Tržni potencial tega tipičnega distribucij-skega kanala B2B je srednje velik. Sprejem-ljiv strošek provizij in popustov znaša od 20 do 35 odstotkov.

Kljub izjemnemu razmahu sodobnih komunikacijskih in poslovnih orodij zad-nja leta v turizmu so sorazmerno pomem-ben položaj posrednika med hoteli in končnimi kupci ohranile turistične agen-cije. Med kupci so njihove storitve zaže-lene predvsem zaradi poznavanja lokalne ponudbe. Glavna pomanjkljivost njiho-vega poslovanja so omejene baze kupcev, čeprav so lahko za hotele soliden vir indi-vidualnih in skupinskih gostov. Sodelova-nje s turističnimi agencijami je za hotele tipičen poslovni odnos B2B. Sprejemljiv strošek provizij in popustov znaša od 10 do 20 odstotkov. Tržni potencial turistič-nih agencij za hotele je v današnjem času razmeroma majhen.

Booking.com še zdaleč ni vse

e-tuRizem

Sodobne komunikacijske tehnologije podpirajo individualizacijo gostov, a so sočasno tudi učinkovita agencijska orodja. Kako naj hotel najbolje izkoristi, kar ponujajo B2B, B2C in lastne poslovnokomunikacijske poti do morebitnih gostov?

Sodelovanje s turističnimi agencijami je za hotele tipičen poslovni odnos B2B. Sprejemljiv strošek provizij in popustov znaša od 10 do 20 odstotkov. Tržni potencial turističnih agencij za hotele je v današnjem času razmeroma majhen.

Shu

tter

sto

ck

49POSLOVANJE

48 GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČEGOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Osnova za odmero davka od dohodkov pravnih oseb je ustvarjeni dobiček družbe. Ta se izračuna kot pozitivna razlika med obdavčenimi prihodki in davčno priznanimi odhodki. Predstavljena formula za izračun ponuja lep vpogled v to, kaj bodo pri nad-zoru pravilnosti plačevanja davkov iskali davčni inšpektorji. Osredotočili se bodo predvsem na kategorijo odhodkov in med njimi poskusili poiskati tiste, ki ne znižujejo davčne osnove. Namreč, po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) v davčno osnovo ni mogoče vključiti kar vseh odhodkov, ki so dejansko nastali v družbi, ampak le tiste, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Eden izmed pomemb-nejših pogojev je, da je nastali odhodek neposredno povezan s poslovanjem družbe in je njegov nastanek prispeval k povečeva-nju prihodkov.

Ne glede na zapisano pa velja v skladu z ZDDPO-2 tudi izjema, torej odklon od splo-šnega pravila. Čeprav nekateri odhodki niso neposredno povezani s prihodki oziroma sploh niso povezani s poslovanjem družbe, so morda ti odhodki vseeno lahko davčno pri-znani pri obračunu davka. Seveda tudi pri tej izjemi brez dodatnih pogojev ne gre: odhodek, ki ni povezan s poslovanjem družbe in ima naravo zasebnosti, je lahko davčno priznan le, če je nastal zaradi zagotavljanja bonitet zaposlenim in je bila od teh bonitet obračuna-na dohodnina.

V praksiOglejmo si praktični primer: direktor družbe A svojim zaposlenim obljubi, da bo najpriza-devnejše nagradil z vikend paketom oddiha v enem izmed slovenskih termalnih kopališč. Obljubo mora držati in izbrane zaposlene, ki dosežejo postavljene cilje, dejansko nagradi. Družba A prejme od term račun za opravljene storitve in račun plača. Nastane odhodek, ki nima (vsaj v luči ZDDPO-2) nobene nepo-sredne povezave s poslovanjem. A ne glede na to bo nastali odhodek davčno priznan odho-dek družbe A, saj bo morala ta za podeljene ugodnosti (vikend pakete) svojim zaposlenim obračunati bonitete in od njih plačati doho-dnino. S tem pa bo izpolnila pogoj iz 2. točke drugega odstavka 30. člena ZDDPO-2 in nas-tali odhodek bo davčno priznan.

Takih primerov je seveda lahko veliko, vsem pa mora biti lastno naslednje: odhodki morajo nastajati zaradi danih ugodnosti zaposlenim, od njih pa mora družba obračunati in pla-čati dohodnino. Navedeno torej ne pomeni, da lahko družba vse tiste odhodke, ki imajo naravo zasebnosti, šteje za davčno priznane, tudi če je od njih že obračunala dohodnino. Ne, tako preprosto, žal, ni. Zakonski pogoj je namreč strožji in jasen: iti mora za take odhodke, ki nastajajo z zagotavljanem boni-tet. Bonitete (gre za vrsto ugodnosti) pa lahko prejmejo le osebe, ki so z družbo sklenile delovno razmerje. Vsi drugi posamezniki sicer lahko od družbe dobijo ugodnosti, od katerih

je pogosto prav tako treba obračunati in pla-čati dohodnino, a te ugodnosti ne štejejo za bonitete (ampak na primer za darila), zato je davčna presoja tako nastalih odhodkov dru-gačna od pravkar opisane.

Kot vedno obstaja tudi v okviru tega pravila izjema. Oseba, ki v družbi ni zaposlena, je pa njen poslovodja (direktor, vpisan kot zakoniti zastopnik družbe v sodni register), z vidika obdavčitve od družbe prav tako prejema dohodke iz zaposlitve, torej tudi bonitete, čeprav z družbo nima sklenjenega delovnega razmerja. Gre namreč za davčno posebnost, ki takega poslovodjo umesti v isto skupino, kot umešča zaposlene. To pomeni, da ugo-dnosti, dane poslovodji, ki pri družbi ni zapo-slen, prav tako štejejo za boniteto, in ker je od bonitet treba plačati dohodnino, so odhodki, ki nastanejo z zagotavljanjem teh ugodnosti, davčno priznani. Poslovodji se v tej obravnavi lahko, če so za to izpolnjeni pogoji, pridruži tudi prokurist, če ima podobne pristojnosti in pooblastila kot poslovodja in se zaradi teh pooblastil in nalog, ki jih izvaja, ne uvršča med tiste prokuriste, ki prejemajo dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Od tod nap-rej pa je krog sklenjen. Ugodnosti, dane dru-gim osebam, bodo zelo verjetno obdavčene z dohodnino in zelo verjetno ne bodo v celoti davčno priznan odhodek.

Kaže opozoriti še na druge vrste odhodkov, ki lahko nastajajo v družbi in so morda lahko

celo davčno priznani, čeprav jim ne sledi obračun dohodnine. Izobraževanja, strokovne ekskurzije in v zadnjem času izjemno pri-ljubljeni team buildingi so dogodki, ki imajo specifično davčno obravnavno. Ta je posebna zato, ker gre pogosto za neke mejne situacije; gre za primere, ko je meja med zasebnim in poslovnim precej zabrisana, s tem pa se pojavi dvom, kakšna davčna presoja je pravilna. A jasno je nekaj – vedno jo narekuje dejansko vsebinsko ozadje dogodka. Z vidika obdavčit-ve je zato treba proučiti zlasti, ali je v dogodku prišlo do kakšnega prejema obdavčene ugo-dnosti ali ne.

V tovrstnih dogodkih so zaposleni udeleženi v nekem druženju, to pa je večinoma pove-zano s široko paleto izvedenih aktivnosti. Izkušnje kažejo, da so te v praksi sila različne, od izključno družabnih in sproščajočih do povsem strokovnih in miselno intenzivnih. Nikakor pa samo poimenovanje dogodka (na primer po izbrani aktivnosti) ne sme določati njegove obdavčitve. Tako nikakor ne velja, da so team buildingi lahko davčno priznani odhodek že zato, ker smo izbrali zanje lepo ime, ki diši po poslovnem. Team building bo lahko davčno priznan odhodek le, če se v njegovem okviru izvajajo poslovne aktivnosti, neposredno povezane s poslovanjem druž-be, na primer izobraževanja zaposlenih (s področja prodaje, razvoja novih tehnologij in podobno) ali kake druge sorodne aktivnosti. Navzočnost zaposlenega na takem dogodku pomeni službeno zavezo. In če ima dogodek tako naravo, gre dejansko za službeno aktiv-nost, če je lokacija izvedbe zunaj prostorov delodajalca, pa gre celo za službeno pot (zaposlenim pridajajo povračila stroškov). Izvedene strokovne ekskurzije, izobraževanja,

team buildingi po zgoraj opisanem scenariju nikakor ne morejo šteti za prejem posebnih ugodnosti, saj gre za poslovni dogodek, ki je neposredno povezan s poslovanjem družbe. To pomeni, da so nastali odhodki lahko v celoti davčno priznani.

Sila pomembni so dokaziA to ne pomeni, da so vsi taki dogodki gotovo davčno priznani. Za zgoraj predstavljeno obravnavo bo treba priskrbeti dokaze o dejanski izvedbi, ki ima nesporno poslovno naravo, priporočam pa tudi listinske dokaze o vsebini opravljenih aktivnosti (program izobraževanja, zapiski, predstavitve, analiza dogodka, pridobljeni rezultati analize, drugo uporabljeno gradivo). Dokazno breme v dav-čnem inšpekcijskem nadzoru je namreč na

strani zavezanca, ta pa mora davčnemu orga-nu zagotoviti dovolj trdnih dokazov o tem, da je navedena opredelitev dogodka dejansko lahko taka, ki dovoli davčno priznavanje nastalih odhodkov.

V vseh tistih primerih, ko je dejanska vsebina dogodka povezana izključno ali večinoma z družabnimi ali športnimi ter s tem »neposlov-nimi« aktivnostmi (na primer jadranje, upo-raba adrenalinskega parka, obisk zabaviščne-ga parka), pri tem pa niso bile izvedene prav nobene aktivnosti iz prejšnjega odstavka, gre dejansko za del zasebnosti zaposlenih (druže-nje, ki ima z vidika obdavčitve naravo zaseb-nosti), zato obstaja precejšnja verjetnost, da plačila družbe za izvedbo dogodka pomenijo prejem ugodnosti za zaposlene, torej bonite-te. To pa, kot že omenjeno v tem prispevku, pomeni, da je nastali odhodek davčno priznan po pravilu iz 2. točke drugega odstavka 29. člena ZDDPO-2.

Pravilna opredelitev reprezentanceV dogodkih, ki so sestavljeni kombinirano, deloma po prvem in deloma po drugem sce-nariju, prihaja do dveh vsebinsko različnih situacij, ki ju je za namene obdavčitve treba ločiti in tudi ločeno obravnavati. Če je iz pri-ložene dokumentacije takoj razvidno, da je dogodek vseboval tako izobraževalno-poslov-ni kot tudi zasebni del (druženje), bi bilo ob strogem upoštevanju postopkov obdavčitve treba od zasebnega dela dogodka obračunati bonitete in jih vključiti v obračun osebnih dohodkov zaposlenih. Če bo to zagotovljeno, bodo vsi nastali odhodki takega dogodka dav-čno priznani.

Na koncu je treba omeniti še eno, v praksi zavezancev dokaj pogosto skupino dogodkov. Gre za pogostitve poslovnih partnerjev, ki jim v davčnem svetu pravimo reprezentanca. V teh primerih je izjemnega pomena pravilna opredelitev pojma. Namreč, o reprezen-tančnem dogodku je mogoče govoriti le, kadar je večina udeležencev dogodka poslovnih partnerjev družbe, ki pokriva nastale stro-ške dogodka. Poslovni partnerji so kupci in dobavitelji družbe, nikoli njeni zaposleni, njihovi družinski člani, tudi ne družbeniki oziroma delničarji, pa tudi ne upokojenci. Vse te kategorije ne sodijo v nabor reprezentance. Odhodki, nastali v reprezentančnih dogodkih, kot so pogostitve ob novem letu, obletnicah delovanja, osebnih praznikih izbranih poslov-nih partnerjev ter drugih podobnih dogodkih, so davčno priznani do polovice dejansko nastalih stroškov.

Kateri zasebni stroški so davčno priznani?

DAVKI

V okviru poslovanja vsake gospodarske družbe so davki izjemnega pomena. Ne samo da jih je treba pravočasno plačevati, treba je poznati tudi vrsto zapletenih pravil in izjem, da je plačevanje davkov sploh pravilno. Odstopanje od pravil namreč hitro pripelje do težav, ki se morda ne končajo le z dodatno odmero davka, ampak tej lahko sledijo tudi dodatne denarne globe ali celo druge, bolj resne sankcije za odgovorne.

Mitja Černe, BDO Svetovanje, d. o. o.

Shu

tter

sto

ck

O reprezentančnem dogodku je mogoče govoriti le, kadar je večina udeležencev dogodka poslovnih partnerjev družbe, ki pokriva nastale stroške dogodka. Poslovni partnerji so kupci in dobavitelji družbe, nikoli njeni zaposleni, njihovi družinski člani, tudi ne družbeniki oziroma delničarji, pa tudi ne upokojenci.

z ulice zaupno

z ulice zaupno

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČEGOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE 19Z ULICE ZAUPNO

18

Vznemirljivi svet

Že iz zgodovine vemo, da so stari Grki in Rimljani vinu in nekaterim žganim pijačam z različnimi dodatki, kot so prekuhana morska voda, cvetlične arome, začimbe, razne dre-vesne smole, in s sadjem spreminjali in ple-menitili osnovni okus. Prvič besedo koktajl zasledimo 13. maja 1806 v ameriški reviji The Balance, kjer je opisan kot krepčilna pijača, sestavljena iz več različnih alkoholnih pijač, sladkorja, grenčic, vode in ledu.

O nastanku teh pijač obstaja mnogo zgodb, vse pa so s konca 18. oziroma začetka 19. sto-letja. Morda je najbližja ta, ki povezuje besedi kok-tajl s petelinjimi boji, ki so jih v prvih letih naseljevanja novi priseljenci iz zahodne Evrope (Španije, Portugalske) prinesli s seboj in se ob tem zabavali. Lastnik zmagovitega petelina je namreč lahko poraženemu pete-linu izpulil nekaj repnih peres, se z njimi okrasil in povabil prijatelje na pijačo, ki so jo sestavili iz pijač različnih barv.

Druga zgodba je iz leta 1780 in govori o krepki privlačni ženski sredi tridesetih let, lastnici znane taverne v ZDA. Zaradi izvrstnih mešanic, ki jih je pogosto pripravljala gostom, je uživala splošno pozornost in priljubljenost. Med njenimi gosti je bil tudi mlad farmar, ki ga je krčmarica rada videla in pri katerem je želela zbuditi zanimanje. Toda farmar očitnih namigov sploh ni opazil, ker je bila vsa nje-gova pozornost usmerjena v njegove peteline (bili so prvaki) in petelinje boje, ki so širili njegovo slavo daleč naokoli.

Mešane pijače so se najprej uveljavile v Ame-riki, saj so jih pili na športnih prireditvah in piknikih, zato pravimo mešanim pijačam tudi ameriške pijače. Po letu 1920 so se zaradi prohibicije v Ameriki močno spremenile. Ker ni bilo mogoče kupiti oziroma dobiti pijač po okusu, so si ljudje pripravljali kombinacije iz kakršnihkoli pijač. Če začetna kombinacija ni bila najboljša, so ji dodajali druge, da so na koncu prišli do želenega učinka.

Barman je poklic s certifikatomBarmani po svetu so združeni v društva in zveze. Iz vsake države je polnopravna članica lahko le ena organizacija oziroma društvo, tako tudi Društvo barmanov Slovenije (DBS) zaseda svoje mesto v Mednarodni barmanski organizaciji (IBA – International Bartenders Association), ki je nastala 24. februarja 1951 ter zdaj združuje 59 držav sveta in štiri opa-zovalke. IBA vsako leto na kongresu potrdi kakšno novo članico, ki pa mora biti prej tri leta opazovalka – seveda tu pa tam tudi kakšno izgubi zaradi različnih razlogov (nep-lačevanje letne članarine, neaktivnosti …). Skratka, namen društev je vsekakor druženje, povezovanje, prikaz strokovnosti in profesi-onalnosti na tekmovanjih, izmenjava mnenj ter seveda prenašanje znanja in tradicije na mlade rodove oziroma člane, ki so željni osvo-jiti barmanske spretnosti in znanje. V DBS je včlanjenih 120 barmanov in barmank, od teh nas je več kot polovica vsak dan aktivna na svojih delovnih mestih. V okviru društva enkrat do dvakrat na leto izvajamo izobraže-

Koktajl je pijača, sestavljena najmanj iz dveh ali več komponent (pijač), ki je pripravljena v ročnem mešalniku, kozarcu za mešanje, električnem mešalniku ali gostovem kozarcu. Mešane barske pijače so sinonim za harmonijo različnih okusov, katerih namen je zadovoljiti naše želje oziroma želje in potrebe različnih gostov ob vsakem času in vsakem razpoloženju.

Shu

tter

sto

ck

koktajlov

poslovanje

iz prakse

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČEGOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE 41POSLOVANJE

40

V prihodnje bodo carinski inšpektorji pogostejši gostje

Pogovor: RAJkO SkUbIC, dIREkTOR CARINSkE UPRAVE RS

Nove obveznosti in pooblastila carine na področju gostinstva in turizma po združitvi carinske in davčne uprave v Finančno upravo Republike Slovenije

Ale

š b

eno

Prihaja finančna uprava, kakšne so njene naloge?

Prvega avgusta bo začela delovati Finančna uprava Republike Slovenije (Furs), v katero se bosta združili do zdaj ločeni davčna in carinska uprava. Med naloge finančne uprave bodo sodili odmera in obračun obveznih dajatev, carinjenje blaga, finančni nadzor, finančna preiskava in nadzor nad prirejanjem iger na srečo ter nad vnosom in iznosom gotovine na območje oziroma z območja EU. Nadzorovala bo še vnos, iznos, tranzit in prenos blaga po carinskih predpisih ter predpisih, s katerimi so določeni posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine, varstva pravic intelektualne lastnine ter ukrepi trgovinske politike. Finančna uprava bo izvajala tudi izvršbe. Odločala bo še v drugih upravnih postopkih po predpisih, za katerih izvajanje bo pristojna. Na to področje delovanja sodita odločanje v postopku o prekršku, po predpisih, za katerih nadzor nad izvajanjem je pristojna, ter izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike, za katere bo pooblaščena.

Furs bo ob tem hranil, prodajal in uničeval zaseženo, odvzeto ali najdeno blago ter izvajal nadzor nad njegovim uničenjem. Sodeloval in izmenjeval bo podatke z organi EU, pristojnimi organi držav članic EU in pristojnimi organi drugih držav ter sodeloval z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s svojega delovnega področja. Na njegovo področje delovanja sodi še sklepanje vnaprejšnjih cenovnih sporazumov in sporazumov o načinu izmenjave podatkov s področja dela, ki ga pokriva. Naloge finančne uprave so tudi zbiranje, preverjanje, analiziranje, hramba statističnih podatkov o blagovni menjavi z državami članicami EU in tretjimi državami ter posredovanje teh podatkov organu, pristojnemu za državno statistiko. O izvajanju predpisov bo morala zavezance obveščati. Proučevala in analizirala bo delovanje sistema obveznih dajatev ter zagotavljanja obvladovanja tveganj. Med njene obveznosti bodo sodili še spremljanje izvajanja predpisov, za katere je pristojna, ter proučevanje in tehtanje učinkov posameznih rešitev z vnaprej določenimi merili. Ob tem bo Furs opravljal še računovodske in finančne naloge pri pobiranju obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti ter opravljal druge naloge, določene z zakonom o finančni upravi oziroma drugimi predpisi.

Rubrike revije GostMere so napisane vodoravno krat navpično, v milimetrih. V ceno ni vštet 22-odstotni DDV.


Roki za naročila in oddajo gradiva: Naročilo oglasnega prostora: 10 dni pred izidom.

Oddaja pripravljenega gradiva: 8 dni pred izidom.



OVITEK IV

OVITEK A: IIIB: II

1/1

2/1

215 x 280 mm + 5mm2.000,00 EUR

215 x 280 mm + 5mmA: 1.800,00 EURB: 1.900,00 EUR

215 x 280 mm + 5mm1.600,00 EUR

430 x 280 mm + 5mm2.200,00 EUR

A: 107,5 X 280 mm + 5mm B: 215 x 140 mm + 5mm900,00 EUR B: 215 x 93 mm + 5mm

700,00 EUR

A: 107,5 x 140 mm + 5mm500,00 EUR

Paketi oglaševanja

• 2 objavi: 20% popust• 3 objave: 30% popust• 4 objave: 35% popust• 5 objav: 40% popust


B

1/2A

1/4A

B1/3

Oblikovane oglase sprejemamo v formatih pdf, eps, jpg ali tif. Ne uporabljajte ukaza »overprint«.


Za pravilen prenos vseh elementov oglasa morajo biti slike in barve v zapisu CMYK, v formatu tif, jpg, eps ali pdf.

Tanke linije črk niso primerne za časopisni tisk. Črna barva teksta naj bo definirana kot 100 % črne, siva pa kot želen odstotek črne. Slike naj imajo primerno ločljivost - 300 dpi.

Neoblikovane oglase oz. besedila sprejemamo v programu Microsoft Word ali Excel. Logotipe dostavite v vektorski obliki. Slike in barve morajo biti v zapisu CMYK, v formatu tif ali eps.

Oglase nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov [email protected] ali po protokolu ftp. Priložite datoteko jpg za kontrolo oglasa.



TEŽA CENA V EURvloženka do 20 g 2.100

vloženka od 21g do 40g 2.500

vloženka od 41g do 100g 3.200

CENE VLAGANJ

Mere so napisane vodoravno krat navpično, v milimetrih. V ceno ni vštet 22-odstotni DDV.


Roki za naročila in oddajo gradiva: Naročilo oglasnega prostora: 10 dni pred izidom. Oddaja pripravljenega gradiva: 8 dni pred izidom.



OVITEK IV

OVITEK A: IIIB: II

1/1

2/1

215 x 280 mm + 5mm2.000,00 EUR

215 x 280 mm + 5mmA: 1.800,00 EURB: 1.900,00 EUR

215 x 280 mm + 5mm1.600,00 EUR

430 x 280 mm + 5mm2.200,00 EUR

A: 107,5 X 280 mm + 5mm B: 215 x 140 mm + 5mm900,00 EUR B: 215 x 93 mm + 5mm

700,00 EUR

A: 107,5 x 140 mm + 5mm500,00 EUR

Paketi oglaševanja

• 2 objavi: 20% popust• 3 objave: 30% popust• 4 objave: 35% popust• 5 objav: 40% popust


B

1/2A

1/4A

B1/3

Oblikovane oglase sprejemamo v formatih pdf, eps, jpg ali tif. Ne uporabljajte ukaza »overprint«.


Za pravilen prenos vseh elementov oglasa morajo biti slike in barve v zapisu CMYK, v formatu tif, jpg, eps ali pdf.

Tanke linije črk niso primerne za časopisni tisk. Črna barva teksta naj bo definirana kot 100 % črne, siva pa kot želen odstotek črne. Slike naj imajo primerno ločljivost - 300 dpi.

Neoblikovane oglase oz. besedila sprejemamo v programu Microsoft Word ali Excel. Logotipe dostavite v vektorski obliki. Slike in barve morajo biti v zapisu CMYK, v formatu tif ali eps.

Oglase nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov [email protected] ali po protokolu ftp. Priložite datoteko jpg za kontrolo oglasa.



HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

MEGA OTVORITEV: V SObI 102 SMO VSI dOMA JAN PlESTENJAk IN bOšTJAN MENART STA V lJUblJANI OdPRlA PRIlAGO-dlJIV PROSTOR Z dOSTOPNO PONUdbO Ob kATEREMkOlI dElU dNEVA

ŠTEVILKA 05 l ZIMA 2014

PREGREHE:kAM JE šEl PRESTIŽ?

PRŠUT:NAJZNAMENITEJšI kRAšEVEC

Cene oglasnega prostoraCene oglasnega prostora za revijo Gost so določene v veljavnem

ceniku.

Rezervacije in naročilaRezervacije oglasnega prostora in naročila mora naročnik oddati





Roki za oddajo gradivaZadnji rok za oddajo dokončno pripravljenega ali



ReklamacijeIzvajalec sprejema reklamacije izključno v pisni obliki.









Obveznosti oglaševalskih agencij in medijskih zakupnikovAgencije in zakupniki so upravičeni do polne provizije le, če je

gradivo:


elektronski obliki.



VsebinaVsa oglasna sporočila morajo biti v skladu s kodeksom




sporočilo označi.







PostavitevZa objavo oglasa na točno določenem mestu oziroma določeni


oglasnega prostora.

Promocijski člankiCena oglasnega prostora za promocijski članek je enaka ceni




VlaganjeNaročnik mora predložiti vzorec teden dni pred vlaganjem





Paketni popustiNaročnik je upravičen do paketnega popusta ob hkratnem



Drugi popusti- Neposredni naročniki, ki niso agencije in dostavijo dokončno









Agencijska provizijaOdstotek agencijske provizije obračunava izvajalec naročniku






Cene oglasnega prostoraCene oglasnega prostora za revijo Gost so določene v veljavnem

ceniku.

Rezervacije in naročilaRezervacije oglasnega prostora in naročila mora naročnik oddati





Roki za oddajo gradivaZadnji rok za oddajo dokončno pripravljenega ali



ReklamacijeIzvajalec sprejema reklamacije izključno v pisni obliki.









Obveznosti oglaševalskih agencij in medijskih zakupnikovAgencije in zakupniki so upravičeni do polne provizije le, če je

gradivo:


elektronski obliki.



VsebinaVsa oglasna sporočila morajo biti v skladu s kodeksom




sporočilo označi.







PostavitevZa objavo oglasa na točno določenem mestu oziroma določeni


oglasnega prostora.

Promocijski člankiCena oglasnega prostora za promocijski članek je enaka ceni




VlaganjeNaročnik mora predložiti vzorec teden dni pred vlaganjem





Paketni popustiNaročnik je upravičen do paketnega popusta ob hkratnem



Drugi popusti- Neposredni naročniki, ki niso agencije in dostavijo dokončno









Agencijska provizijaOdstotek agencijske provizije obračunava izvajalec naročniku






ker si zaslužite najboljše · beseda koktajl je zelo posploše-no, pa vendarle sinonim za...

Documents