khaled hosseini: tek za zmajem - mladinska knjiga · odkrivajmo Življenje besed 2 © mkz, 2011...

10
1 ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 2 © MKZ, 2011 POSAMEZNIK, DRUŽINA, DRUŽBA KHALED HOSSEINI: TEK ZA ZMAJEM Islamska republika Afganistan je celinska država v Srednji Aziji. Po približnih ocenah naj bi v njej ži- velo okoli 26,81 milijona prebi- valcev; od teh jih največ pripada plemenu (etnični skupnosti) Pa- štunov (40 %), sledijo jim Tadžiki (25 %) in Hazari (19 %) ter ostale manj številčne skupine. Njihova edina skupna točka je musliman- ska vera, sicer pa ima vsaka skupi- na svoje navade in jezik, prav tako so značajsko zelo raznolike. Pa- štuni so zelo bojeviti, marljivi, ve- činoma neizobraženi ljudje, hkrati zelo načelni; znan je njihov moralni kodeks časti in kultu- re, po veri so muslimanski suniti. Danes Paštune poznamo predvsem po talibanih; skoraj vsi talibani so bili Paštuni in podpora talibanom med Paštuni ostaja. Tadžiki so tudi musliman- ski suniti in med vsemi Afganistanci najbolj izobraženi. S Paštuni so si bili neštetokrat v sporu zaradi oblasti. Hazari so mongolski narod in so po veri muslimanski šiiti. Prav zaradi vere in drugačnega videza jih druge narodnosti (npr. talibani) preganjajo, celo iztrebljajo. Deželo so v zadnjih treh desetletjih razdejali nenehni spopadi, umrlo naj bi nekaj milijonov ljudi, razse- ljenih je bilo 7,5 milijona ljudi, pusta prostranstva Afganistana in gore pokrivajo minska po- lja. Ljudje živijo v šotorih. Zdravstvo in šolstvo nista urejena. Ob primeru Afganistana razmislite, kaj pomenijo za državno enotnost različne etnične skupine. Ali gre za obogatitev kultur ali medsebojno rivalstvo? Če poznate dogajanje v Afganistanu v zadnjih nekaj desetletjih, se pogovorite o tem, kakšne posledice so v državi pustili sovjetska okupacija, islamski fundamentalizem, talibanski režim. Khaled Hosseini se je rodil 4. marca 1965 v Kabulu, glavnem mestu Afganistana. Zaradi očetove službe na afganistanskem zu- nanjem ministrstvu se je družina večkrat selila: leta 1970 so šli v glavno mesto Irana, Teheran, čez tri leta so se vrnili v Kabul. Po bivanju v Parizu naj bi se ponovno vrnili v Afganistan, vendar je v tem času tam prevzela oblast komunistična stranka. Hosseini- jevi so prosili za politični azil v ZDA in se leta 1980 za stalno pre- selili tja. Avtor je tam dokončal študij biologije in medicine. Leta 2003 je izšel njegov prvi roman z afganistansko tematiko, Tek za zmajem, in v trenutku postal svetovna uspešnica (prodan je bil v več kot 12 milijonov izvodih). Drugi roman, Tisoč veličastnih sonc, je izšel leta 2007 in bil tudi odmeven. Po izidu Teka za zmajem je Hosseini opustil zdravniško prakso in se posvetil proble- matiki beguncev. Živi v Severni Kaliforniji. Khaled Hosseini (1965)

Upload: others

Post on 02-Jan-2020

55 views

Category:

Documents


7 download

TRANSCRIPT

1ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 2 © MKZ, 2011

P O S A M E Z N I K , D R U Ž I N A , D R U Ž B A

Khaled hosseini: TeK za zmajem

Islamska republika Afganistan je celinska država v Srednji Aziji. Po približnih ocenah naj bi v njej ži-velo okoli 26,81 milijona prebi-valcev; od teh jih največ pripada plemenu (etnični skupnosti) Pa-štunov (40 %), sledijo jim Tadžiki (25 %) in Hazari (19 %) ter ostale manj številčne skupine. Njihova edina skupna točka je musliman-ska vera, sicer pa ima vsaka skupi-na svoje navade in jezik, prav tako so značajsko zelo raznolike. Pa-štuni so zelo bojeviti, marljivi, ve-činoma neizobraženi ljudje, hkrati zelo načelni; znan je njihov moralni kodeks časti in kultu-re, po veri so muslimanski suniti. Danes Paštune poznamo predvsem po talibanih; skoraj vsi talibani so bili Paštuni in podpora talibanom med Paštuni ostaja. Tadžiki so tudi musliman-ski suniti in med vsemi Afganistanci najbolj izobraženi. S Paštuni so si bili neštetokrat v sporu zaradi oblasti. Hazari so mongolski narod in so po veri muslimanski šiiti. Prav zaradi vere in drugačnega videza jih druge narodnosti (npr. talibani) preganjajo, celo iztrebljajo. Deželo so v zadnjih treh desetletjih razdejali nenehni spopadi, umrlo naj bi nekaj milijonov ljudi, razse-ljenih je bilo 7,5 milijona ljudi, pusta prostranstva Afganistana in gore pokrivajo minska po-lja. Ljudje živijo v šotorih. Zdravstvo in šolstvo nista urejena.

• Ob primeru Afganistana razmislite, kaj pomenijo za državno enotnost različne etnične skupine. Ali gre za obogatitev kultur ali medsebojno rivalstvo?

• Če poznate dogajanje v Afganistanu v zadnjih nekaj desetletjih, se pogovorite o tem, kakšne posledice so v državi pustili sovjetska okupacija, islamski fundamentalizem, talibanski režim.

Khaled Hosseini se je rodil 4. marca 1965 v Kabulu, glavnem mestu Afganistana. Zaradi očetove službe na afganistanskem zu-nanjem ministrstvu se je družina večkrat selila: leta 1970 so šli v glavno mesto Irana, Teheran, čez tri leta so se vrnili v Kabul. Po bivanju v Parizu naj bi se ponovno vrnili v Afganistan, vendar je v tem času tam prevzela oblast komunistična stranka. Hosseini-jevi so prosili za politični azil v ZDA in se leta 1980 za stalno pre-selili tja. Avtor je tam dokončal študij biologije in medicine. Leta 2003 je izšel njegov prvi roman z afganistansko tematiko, Tek za

zmajem, in v trenutku postal svetovna uspešnica (prodan je bil v več kot 12 milijonov izvodih). Drugi roman, Tisoč veličastnih sonc, je izšel leta 2007 in bil tudi odmeven. Po izidu Teka za zmajem je Hosseini opustil zdravniško prakso in se posvetil proble-matiki beguncev. Živi v Severni Kaliforniji.

Khaled Hosseini

(1965)

2 ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 2 © MKZ, 2011

P O S A M E Z N I K , D R U Ž I N A , D R U Ž B A

Roman Tek za zmajam je izšel leta 2003 in je prvo književno be-sedilo, ki zahodnemu bralcu prikazuje Afganistan skozi pogled in zavest Afganistanca. Burno in tragično zgodovinsko obdobje od sredine sedemdesetih let 20. stoletja do padca talibanskega reži-ma je prikazano prek prijateljstva dvanajstletnih dečkov, Amirja in Hasana, katerih prijateljska zveza je surovo pretrgana. Roman je napisan v prvi osebi, zgodbo pripoveduje Amir. Roman je na-slov dobil po igri afganistanskih otrok z zmaji. Zmagovalec je ti-sti med njimi, čigar zmaj se najdlje obdrži na nebu. Posebna čast pa pripada tistemu otroku (lovilcu), ki mu uspe najti zadnjega sklatenega zmaja.

Po romanu je ameriški režiser Marc Forester posnel film Lovilec zmajev, ki so ga v težkih pogojih snemali v Afga-nistanu z domačimi, afganistanskimi igralci.

Roman se začne leta 1975 z opisom otroštva obeh glavnih oseb: Amirja, ki je pripa-dal Paštunom in je z očetom Babo (mama mu je ob porodu umrla) živel v premožni hiši v Kabulu, in Hasana, ki je skupaj s svojim očetom Alijem živel v njihovi vrtni uti (mati ga je kot otroka zapustila). Pripadala sta Hazarjem in bila pri hiši za služabni-ka. Očeta, Baba in Ali, sta bila dobra prijatelja in prijateljstvo prenesla tudi na svoja sinova. Amir in Hasan sta skupaj odraščala kot brata in se kljub družbenim razlikam imela rada. Vsako leto sta se skupaj udeležila tradicionalnega zimskega tekmovanja v spuščanju zmajev, ki je bilo v Kabulu pravi praznik. Več let sta že poskušala zma-gati, a jima ni uspelo. Tokrat pa se jima je sreča nasmehnila, toda ne Amir, ki je naj-dlje obdržal svojega novega zmaja v zraku, in ne Hasan, ki je ujel zadnjega sklatenega zmaja, se nista zavedala kratkotrajnosti svoje sreče in usodnih posledic omenjenega dogodka.

Khaled Hosseini: Tek za zmajem, 7. poglavje, odlomek

Končno je napočil odločilni trenutek. Zaprl sem oči in spet popustil vlečno vrvico. Neusmiljeno se mi je zarezala v prste, veter je bil izjemno močan. In potem … Tudi brez rjovenja množice bi vedel, kaj se je zgodilo. Hasan je kriknil in me navdušeno ob­jel okoli vratu.

»Bravo! Bravo, Amir aga!«Odprl sem oči in zagledal modrega zmaja: razuzdan se je divje vrtinčil v zraku, ka­

kor avto, ki mu med hitro vožnjo poči pnevmatika. Nekajkrat sem zamižal in posku­

Tek za zmajem

Zgodba

aga – ogovor, izraz

spoštovanja

Priz

or iz

film

a Lo

vile

c zm

ajev

reži

serja

Mar

ca

Fore

ster

ja (n

a sl

iki A

mir

in H

asan

)

3ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 2 © MKZ, 2011

P O S A M E Z N I K , D R U Ž I N A , D R U Ž B A

sil kaj reči. A nobena beseda ni prišla iz ust. Na lepem sem lebdel v zraku, z višine sem opazoval samega sebe. Črn usnjen suknjič, rdeč šal, obledele kavbojke. Koščen fant, malce bledikav in majhen za svojih dvanajst let. Ozka ramena ima in sled črnih kolo­barjev okoli svetlo rjavih oči. Veter mu mrši svetlo rjave kostanjeve lase. Pogleda me in nasmehnila sva se drug drugemu.

Nenadoma sem vzkliknil in zakričal tudi jaz. Vse okoli mene, celo barve in zvoki, vse je na lepem oživelo, vse je bilo prijetno, dobro. S prosto roko sem objel Hasana in druž­no sva poskakovala, še in še, nasmejana, objokana. »Zmagal si, Amir aga! Zmagal si!«

»Zmagala sva! Zmagala sva!« je bilo vse, kar sem spravil iz sebe. Vse skupaj se je zde­lo neverjetno. Še malo, pa se bom prebudil iz teh čudovitih sanj, vstal bom iz postelje in odšel v kuhinjo pozajtrkovat, s Hasanom za edino družbo. Oblekel se bom. Počakal očeta. Dvignil roke. Se vrnil v staro življenje. Tedaj pa sem na strehi zagledal Baba. Stal je čisto na robu, z visoko dvignjenimi pestmi. Vzkliknil je in navdušeno ploskal. Tisti prizor je bil najčudovitejši trenutek v vseh dvanajstih letih mojega življenja. Baba, sto­ječ na strehi, je bil končno ponosen name.

A že v naslednjem trenutku je zakrilil z rokami, po vsej sili mi je hotel nekaj sporočiti. nazadnje sem razumel. »Hasan, doma bomo –«

»Ja,« je rekel in se mi izvil iz objema. »Inšalah, praznovali bomo kasneje. Zdajle grem zate ujet tistega modrega zmaja,« je rekel. Spustil je vretence in se pognal v dir, svetlo zeleni čapan mu je plapolal nad steptanim snegom.

»Hasan!« sem zaklical za njim. »Ujemi ga!«Tekel je proti uličnemu vogalu, izpod črnih gumijastih škornjev so frčali koščki snega.

Ustavil se je in se obrnil. Dlani je zaokrožil pred usti in vzkliknil: »Zate tisočkrat!« Še značilni prisrčni nasmešek in že ga ni bilo več. Naslednjič sem ga videl tako neustrašno nasmejanega šestindvajset let pozneje, na obledeli polaroidni fotografiji.

Zmaja sem začel vleči na zemljo, ko so prihiteli ljudje in mi navdušeno čestitali. Ro­koval sem se z njimi, vsakomur sem se zahvalil. Mlajši fantje so me gledali z neprikri­tim, skoraj prestrašenim spoštovanjem; bil sem heroj. Ljudje so me trepljali po ramenu in mi mršili lase. Navijal sem vrvico in vrnil vsak nasmešek, toda moje misli so bile pri modrem zmaju.

Končno sem imel v rokah svojega, zmagovitega. Na vretence sem navil vlečno vrvico, ki se mi je nabrala pri nogah, še nekajkrat sem segel v ponujeno roko, nato pa se napotil proti domu. Pri dvojnih železnih vratih me je čakal Ali. »Čestitam,« je rekel in mi skozi rešetke ponudil desnico.

Izročil sem mu zmaja in vretence in mu stisnil roko. »Tašakor, Ali džan.«»Ves čas sem molil za vaju.«»Potem pa nikar ne nehaj. Nisva še končala.«Odhitel sem nazaj na ulico. Alija nisem vprašal po Babu. Nisem ga še hotel srečati. V

glavi sem si že vse natančno zamislil: veličastno bom vstopil, veliki heroj, z najdragoce­nejšo trofejo v okrvavljenih rokah. Vse glave se bodo obrnile, vse oči bodo obmirovale na meni. Rustem in Sohrab se bosta naposled soočila, kakor se spodobi. Za trenutek bo zavladala tišina. Nato bo stari bojevnik stopil k mlajšemu, ga objel in mu priznal za­sluge in veljavo. Opran bo. Odrešen. Osvobojen. In potem? No ... potem bodo seveda vsi srečno živeli do konca dni, kaj pa drugega.

inšalah – če Bog da (vzklik)

čapan – oblačilo

tašakor – izraz zahvale

džan – izraz spoštovanja

4 ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 2 © MKZ, 2011

P O S A M E Z N I K , D R U Ž I N A , D R U Ž B A

Ulice v četrti Vazirja Akbarja Kana so bile označene s številkami in speljane pod pra­vim kotom, tako da so sestavljale nekakšno veliko rešetko. Soseska je bila nova in še ne povsem dokončana, na vsaki ulici je bila kakšna neograjena zaplata zemlje z napol zgrajeno hišo, vse druge so bile obdane z dvainpolmetrskimi zidovi. Prečesal sem vse ulice in iskal Hasana. Ljudje so pospravljali stole, hrano in posodo, celodnevna zaba­va je bila končana. Nekaj sosedov je bilo še vedno na strehah in glasno so mi čestitali.

Štiri ulice južno od naše sem zagledal Omarja, sina Babovega prijatelja inženirja. Z mlajšim bratom sta brcala žogo na trati pred hišo. Omar je bil dober fant. V četrtem razredu sva bila sošolca in nekoč mi je podaril nalivno pero, takšno na črnilne vložke.

»Slišim, da si zmagal, Amir,« je rekel. »Čestitam.«»Hvala. Si kaj videl Hasana?«»Tvojega Hazarja?«Prikimal sem.Omar je žogo z glavo poslal bratu. »Pravijo, da je dober lovilec zmajev.« Tudi mlajši

brat mu je žogo vrnil z lahnim udarcem z glavo. Omar jo je ujel in jo začel z roko odbi­jati od tal. »Čudno, da sploh kaj vidi, ko ima tako majhne in ozke oči.«

Mlajši brat se je kratko zasmejal in zaklical Omarju, naj mu poda žogo, a ta se ni zmenil zanj.

»Si ga videl?«Omar je s prstom pokazal čez ramo, proti jugozahodu. »Že pred nekaj časa je tekel

proti bazarju.«»Hvala.« Odhitel sem.Ko sem pritekel do tržnice, je sonce že tonilo za gore in nebo obarvalo rožnato in vi­

bazar – orientalska

tržnica

Kabu

l

5ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 2 © MKZ, 2011

P O S A M E Z N I K , D R U Ž I N A , D R U Ž B A

jolično. Nekaj ulic naprej je mula z mošeje Hadžija Jaguba klical vernike, naj razvije­jo preprogo in v molitvi sklonijo glave proti zahodu. Hasan ni nikdar zamudil nobene izmed petih dnevnih molitev. Celo kadar sva se zunaj igrala, se je na lepem opravičil, potegnil vodo iz vodnjaka na dvorišču in izginil v svojo kočo. Ko je nekaj minut pozne­je nasmejan spet stopil iz nje, me je našel sedečega na tleh, s hrbtom naslonjenega na zid ali visoko v drevesni krošnji. Tisti dan pa je vse kazalo, da bo zaradi mene zamudil večerno molitev.

Bazar se je naglo praznil, prodajalci so med glasnim barantanjem sklepali še zadnje kupčije. Stopal sem po blatu med vrstami nagnetenih pokritih stojnic: ena je ponuja­la sveže zaklane fazane, sosednja računalnike. Hitel sem skozi čedalje redkejšo množi­co pohabljenih beračev v strgani raševini, uličnih prodajalcev z zvitimi preprogami na rami pa trgovcev z blagom in mesarjev, ki so zapirali trgovine. O Hasanu ni bilo sledu.

Ustavil sem se pri stojnici s suhim sadjem in Hasana opisal staremu trgovcu s svetlo

modrim turbanom; na mulo je tovoril košare s pinjolami in rozinami.Ustavil se je, me pogledal in rekel: »Morda sem ga pa res videl.«»V katero smer je šel?«Premeril me je od nog do glave. »Kaj pa takle fant kot ti ob tej uri počne tukaj in išče

Hazara?« Občudujoči pogled se mu je ustavil na mojem usnjenem jopiču in kavbojkah – takrat smo jim rekli kavbojske hlače. Kdor je imel v Afganistanu na sebi kaj ameri­škega, zlasti če ni bilo iz druge roke, je veljal za bogatega.

»Najti ga moram, aga.«»Zakaj pa?« me je pogledal. Njegovega vprašanja nisem prav razumel, a sem se spo­

mnil, da z neučakanostjo ne bom ničesar pospešil.»Sin našega služabnika je,« sem pojasnilStarec je dvignil poprasto sivo obrv. »A tako? Srečni Hazar, lahko je vesel, da ima ta­

ko skrbnega gospodarja. Njegov oče bi moral pasti na kolena in ti s trepalnicami obri­sati prah s škornjev.«

»Mi boste povedali, ali ne?«Roka mu je obmirovala na mulinem hrbtu, nazadnje pa je le pokazal proti jugu.

»Mislim, da je prav tak fant, kakršnega si mi opisal, tekel tu mimo. V rokah je držal zmaja. Modrega.«

»Res?« sem vprašal. Zate tisočkrat, je obljubil. Stari dobri Hasan. Stari dobri zaneslji­vi Hasan. Držal je besedo in zame ujel zadnjega sklatenega zmaja.

»Ampak do zdaj so ga najbrž že ujeli,« je mirno nadaljeval in mulo otovoril še z eno košaro.

»Kdo?«»Tisti fantje,« je odgovoril. »Ki so ga lovili. Oblečeni so bili kakor ti.« Ozrl se je proti

nebu in zavzdihnil. »Zdaj pa pojdi, drugače bom zamudil večerni namaz.«A sem se že pred njegovim pozivom pognal v dir.Nekaj minut sem zaman preiskoval bazar. Morda se mi je stari trgovec zlagal. A ve­

del je za modrega zmaja. Ob misli, da mi bo dragocena trofeja končno prišla v roke, se mi je zvrtelo. Zavil sem v vsako stransko ulico, pokukal v vsako trgovino. Toda o Ha­sanu ni bilo sledu.

mula – verski voditelj,

naziv učenega šeriatskega

pravnika

namaz – molitev

6 ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 2 © MKZ, 2011

P O S A M E Z N I K , D R U Ž I N A , D R U Ž B A

Zaskrbelo me je, da se bo zmračilo, preden ga bom našel, ko sem nenadoma zaslišal oddaljene glasove. Prišel sem do zakotne blatne ulice. Sredi bazarja je pod pravim ko­tom sekala glavno. Zavil sem na razdrapani kolovoz in hodil za glasovi. Škornji so se mi pri vsakem koraku ugreznili v blato, sapa se mi je pred nosom spreminjala v bele oblačke. Ozki kolovoz je tekel ob zasneženi grapi, po kateri je spomladi morda žuborel potok. Na drugi strani so se s snegom obtežene ciprese dvigale nad uborne ilovnate koče z ravno streho; med njimi so bile razpredene ozke steze.

Spet sem zaslišal glasove, to pot glasnejše: prihajali so iz ene izmed uličic. Zadržal sem dih in previdno pokukal za vogal.

Na koncu slepe ulice je stal Hasan: roke je stisnil v pest, rahlo se je razkoračil. Za njim je na kupu ruševin in odpadkov ležal modri zmaj. Moj ključ do Babovega srca.

Pot iz slepe ulice so mu zapirali trije fantje, prav tisti, ki so naju takrat, dan po nekr­vavem udaru Dauda Kana, ustavili na poti v hrib in naju je Hasan rešil s svojo fračo. Na eni strani je stal Vali, na drugi Kamal, med njima pa Asef. Zgrbil sem se, na hrbtu sem začutil mravljince. Asef je bil videti miren, samozavesten. Igral se je z medenina­stim boksarjem. Njegova tovariša sta bila vidno nervozna, ves čas sta pogledovala zdaj k Asefu zdaj k Hasanu, kakor da bi bili ujeli divjo žival, kakršno lahko ukroti edinole Asef.

»Kje imaš fračo, Hazar?« je vprašal Asef in zavrtel boksar. »Kako si že rekel takrat? Da me bodo klicali Enooki Asef? Tako je, je Enooki Asef, si rekel. Duhovito. Res duho­vito. Ampak lahko je biti duhovit, kadar imaš v rokah nabito orožje.«

Še vedno sem zadrževal sapo. Nazadnje sem moral izdihniti, a počasi, potihem. Bil sem kakor omamljen. Opazoval sem jih, kako se preteče bližajo fantu, s katerim sem odrasel, obrazu z zajčjo ustnico, mojemu najzgodnejšemu spominu.

(Prevedel Radovan Kozmos.)

boksar – orožje, ki se

natakne na prste

7ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 2 © MKZ, 2011

P O S A M E Z N I K , D R U Ž I N A , D R U Ž B A

• Kateri izmed naštetih motivov v odlomku prevladuje: uspeh na tekmovanju v klatenju zmajev, Amirjevo iskanje Hasana, iskanje sklatenega zmaja? Svojo odločitev utemeljite.

• Opišite odnos med Amirjem in Hasanom. Kje v odlomku ste opazili, da je med njima družbena razlika (Amir je Paštun, Hasan pa Hazar)?

• Kakšen pomen je imela zmaga na tekmovanju v spuščanju zmajev za Amirja, kakšen za Hasana? Utemeljite.

• Kaj lahko iz odlomka sklepate o odnosu med Amirjem in njegovim očetom?• Kako je samega sebe v odlomku opisal Amir? Kako ste si predstavljali Hasana? Ali so med fantoma

družbene razlike tudi v načinu oblačenja? • Kako je v odlomku opisan Kabul? Katere družbene značilnosti mesta ste spoznali iz odlomka?• Zakaj so se Asef in njegova pajdaša hotela maščevati Hasanu na koncu odlomka? Ali je šlo samo

za posest nad zmajem ali še kaj drugega?• Kaj je po vašem mnenju v nadaljevanju zgodbe storil Amir? Se je zavzel za prijatelja ali ga je

zapustil v nevarnosti?

Ker Hasan nikakor ni hotel dati zmaja, ki ga je ujel za svojega prijatelja, so se mu Asef in njegova pajdaša kruto maščevali in ga spolno zlorabili. Amir pa je v strahu zbežal. Od tistega dogodka se je odnos med fantoma spremenil: Amir je v sebi nosil občutek krivde, Hasan pa se je izogibal pogo-voru o dogodku in še naprej vdano služil pri-jatelju. Amir je to težko prenašal in mu je zato pod žimnico podtaknil denar in uro. Z veliko žalostjo sta Ali in Hasan še istega dne zapusti-la hišo, čeprav ju je Baba na vse načine prepri-čeval, naj ostaneta.

Vojna v Kabulu je čez nekaj let prisila tudi Amirja in Babo, da sta po nevarnih poteh od-potovala v Ameriko in se začela preživljati s preprodajanjem starin. Tam se je Amir poročil s Sorajo Taheri, začel pisati knjige in zaslužil nekaj denarja. Baba je kmalu umrl. Veliko bo-lečino je Amirju povzročalo dejstvo, da z ženo nista mogla imeti otrok. To je razumel kot ka-zen za svoj greh iz mladosti.

Nekega dne ga je k sebi poklical očetov pri-jatelj Rahim in mu dal pismo, ki ga je za Amir-ja napisal Hasan. Na priloženi fotografiji je vi-del svojega nekdanjega prijatelja skupaj s si-nom Sohrabom. Izvedel je, da so Hasana ta-libani skupaj z ženo ustrelili, sina pa poslali v sirotišnico. Rahim je povedal tudi, da sta bila Amir in Hasan polbrata, saj je imel Baba raz-merje z Alijevo ženo, da ne bi – sramotno – ostala brez otrok. Tako je Amir sedaj edini so-rodnik, ki bi moral v Kabul po nečaka. Odlo-

razmisl imo

Nadaljevanje romana in zaključek

8 ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 2 © MKZ, 2011

P O S A M E Z N I K , D R U Ž I N A , D R U Ž B A

čitev ni bila lahka, vendar je Amir v tem videl možnost, da se pokojnemu prijatelju odkupi za napako iz mladosti. V Kabulu so ga preplavili spomini, posebno še, ko je spoznal, da Alijev sin živi pri človeku, ki je pred sedemindvajsetimi leti kruto zlorabil Alija. V krvavem spopa-du med Amirjem in Asefom, ki je pri pretepanju še vedno uporabljal svoj bokser, je o končnem izidu odločala prav frača, ki jo je Sohrab znal uporabljati tako spretno kot njegov oče. Asefu je z njo izbil oko; z zadnjimi močmi, krvava in pretepena sta z Amirjem zbežala iz legla talibanov. Po več zapletih in dolgih mesecih sta srečno pri-šla v Ameriko. Tam sta Amir in Soraja posvojila Sohraba. Življenje v novem okolju je bilo za otroka huda preizkušnja, polepšal jo je edino pogled v nebo pozimi, ko so tekmovali v spuščanju papirnatih zmajev. To leto sta tekmovala tudi Amir in Sohrab. Šele ko je Amir stekel za zmajem, ki ga je pred tem navdušeno sklatil Sohrab, sta oba videla upanje za novo skupno življenje. Odnos med Amirjem, ki pripada Paštunom, in Hasanom, ki je pripadnik Hazarjev, v romanu odpira več vprašanj. Prvo vprašanje je prepad med dvema etničnima sku-pinama: na eni strani Paštuni, ki so najštevilčnejša etnična skupina v Afganistanu, ter Hazarji, ki so zaradi svojega mongolskega izvora in drugačne verske pripadnosti s strani Paštunov nespoštovani, celo osovraženi. Dvanajstletna dečka, v bistvu polbra-ta, se še ne zavedata teh družbenih razmerij, saj sta njuna očeta med seboj prijatelja. Z zgodovinskimi spremembami (sovjetska okupacija, talibanski režim) pa spoznava-ta krutost človekove družbene pogojenosti.

Drugo vprašanje, ki ga odpira roman, je razkorak med vdanostjo in izdajstvom. Ali in njegov sin Hasan skozi ves roman ohranjata neverjetno, včasih celo nerazumljivo vdanost svojima gospodarjema in neustrašen pogum ter žrtvovanje, ko je treba svo-jega gospodarja braniti. Hasan svojemu prijatelju nikoli ne očita, da ga je v usodni si-tuaciji izdal, celo v pismu po več desetletjih mu letih ostaja enako vdan. Najbrž prav zato toliko težje breme nosi Amir, ki ga izdano prijateljstvo spremlja vse življenje. Šele »usluga« Hasanovemu sinu Sohrabu je zanj neke vrste odrešitev od krivde izdaj-stva in strahopetnosti, pa tudi zamolčanega Babovega očetovstva.

Dogajanje v odlomku je postavljeno v glavno mesto Afganistana, Kabul. Tekmovanje v spuščanju in klatenju papirnatih zmajev se je odvijalo vsako zimo in je bilo za me-sto pomemben dogodek, saj se ga je udeležilo več tisoč tekmovalcev, povečini otrok. Prebivalci so spremljali dogajanje, dokler je bil na nebu še kakšen zmaj. Cilj vsake-ga tekmovalca je bil, da s spretnim upravljanjem vlečne vrvice sklati ostale zmaje in ostane najdlje v zraku. Lovilec zmajev, ki je našel zadnjega sklatenega zmaja, je bil deležen enake časti kot zmagovalec. Lovilec zmajev v odlomku, Hasan, je izredno dobro tekel, pa tudi zelo dobro poznal kabulske ulice, da je prišel prvi na pravo me-sto. To je storil za svojega gospodarja in prijatelja Amirja. (Dlani je zaokrožil pred usti in vzkliknil: »Zate tisočkrat!«) Po sedemindvajsetih letih se je Amir s Hasanovim sinom Sohrabom udeležil podob-nega tekmovanja med Afganistanci v Združenih državah. Po več mesecih je na So-

Motiv izdanega prijateljstva

Lovilec zmajev

9ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 2 © MKZ, 2011

P O S A M E Z N I K , D R U Ž I N A , D R U Ž B A

hrabovem obrazu opazil nasmeh, ki so ga očitno povzročili zmaji na nebu. Tako kot Hasan pred mnogimi leti je sedaj Amir želel najti sklatenega zmaja za Sohraba (»Za­te tisočkrat,« mi je odgovor sam privrel na ustnice.) Tako nam tek za zmajem priča o prijateljstvu, ki lahko obstaja tudi med posamezniki iz sprtih človeških skupnosti, in predstavlja upanje za njihovo mirno sožitje.

Tek za zmajem poleg napete zgodbe prinaša tudi veliko informacij o družbenem dogajanju v Afganistanu. Amir in njegov oče Baba živita dostojno življenje in ne ob-čutita revščine. Baba je v razmišljanju – glede na muslimansko okolje – liberalen in ima zelo kritičen odnos so islamističnih skrajnežev. Takšno gledanje na svet prenese tudi na sina. Po sovjetski okupaciji 1979 iz države pobegne kralj Šah, a tudi za takšne ljudi, kot je Baba, preži nevarnost. Pot do varnega zavetja Pakistana in naprej v Zdru-žene države je celo za bogatega Baba vse prej kot enostavna. Sovjeti za seboj pustijo krvavo in ka-otično vojno, ko se leta 1989 umaknejo iz deže-le. Komunistični režim traja še tri leta, nato pa uporniške skupine mudžahidov zavzamejo Ka-bul, strmoglavijo predsednika Nadžibulaha ter razglasijo Afganistan za islamsko republiko. V medsebojnem spopadu za oblast zmagajo tali-bani in leta 1996 prevzamejo oblast. Ko se Amir po sedemindvajsetih letih vrne v Kabul po Sohraba, je priča številnim grozotam, ki jih povzročajo talibani: kratijo osnovne pra-vice žensk, ki so izključene iz služb in šol, sis-tematično uničujejo neislamske spomenike in strogo kaznujejo prestopnike ter jih npr. javno kamenjajo na nogometnih stadionih ali jim od-režejo prst. Mednarodna skupnost se je ostro odzivala; po znanih napadih 11. septembra 2001 so ZDA napadle Afganistan, ker je nudil zavetje vodji talibanov Osami bin La-dnu. A za talibanskimi voditelji so izginile sledi. Za novega predsednika je bil leta 2002 z veliko podporo skupščine poglavarjev izvoljen Hamid Karzaj, ki mu je zača-sno uspelo preseči razprtije med posameznimi etničnimi skupnostmi. Avtor v za-ključku romana njegovo izvolitev opiše z naklonjenostjo in upanjem v lepšo priho-dnost Afganistana.

• O čem pripoveduje roman Tek za zmajem? Povzemite zgodbo.• Predstavite življenjski zgodbi Amirja in Hasana ter označite oba lika.• Pojasnite motiv izdanega prijateljstva.• Skušajte razložiti naslov romana.• Kako je vplivalo družbeno dogajanje v Afganistanu na zgodbo romana?• Kaj veste o Khaledu Hosseiniju?

Družbeni roman

ponov imo

10 ODKRIVAJMO ŽIVLJENJE BESED 2 © MKZ, 2011

P O S A M E Z N I K , D R U Ž I N A , D R U Ž B A

• Naslednje povedi iz odlomka povežite z ustreznimi dogodki v nadaljevanju oz. zaključku romana. (1) Dlani je zaokrožil pred usti in vzkliknil: »Zate tisočkrat!« Še značilni prisrčni nasmešek in že ga ni bilo več.(2) Naslednjič sem ga videl tako neustrašno nasmejanega šestindvajset let pozneje, na obledeli polaroidni fotografiji.(3) »Kje imaš fračo, Hazar?« je vprašal Asef in zavrtel boksar.

• Napišite spis: a) Končno je bil/-a ponosen/-na name b) Strpnost do drugačnosti c) Afganistan skozi kritično oko Evropejca

• Če ste roman prebrali v celoti, v govornem nastopu predstavite za vas najzanimivejši odlomek. Predstavite tudi opisane afganistanske etnične skupnosti (Paštuni, Hazari, Tadžiki).

• Komentirajte naslednji zapis o snemanju filma Lovilec zmajev in razmislite, zakaj v Afganistanu film ni bil prikazan.

Tematika filma Lovilec zmajev režiserja Marca Foresterja s kočljivimi prizori vznemirja afganistansko javnost. V želji po čim večji avtentičnosti filma so se ustvarjalci odločili, da bo glavni jezik ena izmed afganistanskih govoric, glavne otroške vloge pa so zaupali domačinom, kar je povzročilo nepredvidene težave, saj so se mladi igralci in predvsem njihove družine zbali, da jih bo prizor s posilstvom zaznamoval. Posiljenega dečka igra Ahmad Kan, ki pravi, da se počuti nelagodno ob filmu, v katerem igra. Tako njega kot njegovega očeta Ahmada Džaana skrbi, da se bodo zaradi filma zaostrili odnosi med Hazari in prevladujočimi Paštuni (tako posiljevalec kot deček pripadata Paštunom). V afganistanskih očeh je tak prizor lahko interpretiran kot nečasten za celo skupnost ali etnično skupino. Poleg tega plemenske družbe, kot so afganistanske, ne ločijo popolnoma med resničnostjo in domišljijo, kar lahko pripelje do napačnega prepričanja, predvsem ko gre za filmsko umetnost.

• Preberite tudi drugi Hosseinijev roman z afganistansko tematiko Tisoč veličastnih sonc. Predstavite zgodbo, motive in sporočilo. Kako je predstavljena problematika ženske v muslimanskem svetu?

• Podobno, kot je Hosseini pisal o Afganistanu kot emigrant v ZDA, je o Pakistanu in azijskih priseljencih v Veliki Britaniji pisal eden najbolj znanih sodobnih angleških avtorjev Hanif Kureishi. Preberite njegov roman Buda iz predmestja, ki govori o odraščajočem Karimu, sinu pakistanskih priseljencev, ki skuša najti svoje mesto v britanski družbi.

• Preberite še enkrat odlomek in na njegovi podlagi napišite reportažo ali poročilo o Amirjevem iskanju Hasana.

• V odlomku naletimo na sovražen odnos do Hazarjev. Razložite, na kaj se nanašata izjavi: »Čudno, da sploh kaj vidi, ko ima tako majhne in ozke oči.« in »A tako? Srečni Hazar, lahko je vesel, da ima tako skrbnega gospodarja. Njegov oče bi moral pasti na kolena in ti s trepalnicami obrisati prah s škornjev.« Poznate še katere druge primere rasnega razlikovanja iz zgodovine in sodobnosti?

• Proučite zgodovino Afganistana in poskusite pojasniti, zakaj je to dežela večnih spopadov med rivalskimi ljudstvi, revščine in nepredstavljive zaostalosti.

• V ustreznih virih poiščite podatke o geografskih značilnostih Afganistana (prebivalstvo, etnične skupnosti, podnebje, ekonomija – pridelava opija, naravne in kulturne znamenitosti ipd.). Svoje izsledke predstavite na plakatu ali v elektronski obliki.

odkr iva jmo

jez ik

soc iolog i ja

zgodov ina

geograf i ja