S PODEŽELJA.SIšt. 44 / 2017, 1. januar 2017št. 44 / 2017, 1. januar 2017

NOVELA ZAKONAO GOZDOVIHODPRAVLJAPREVOZNICE

ŠTEVILNENOVOSTI NAPODROČJUPREPREČEVANJAPRANJA DENARJA

NOVA UREDBA ZAPOMOČPROIZVAJALCEMMLEKA

TRADICIONALNISLOVENSKIZAJTRK IN DANSLOVENSKEHRANE

110 LIP OB 110LETNICISEMENARNELJUBLJANA

170 LETZADRUŽNIŠTVA VVOJVODINI

� IZ INTERVJUJAZ DR. MIROSLAVOM REDNAKOM

Gospodar, ki bo opremljen s potrebnimtehnološkim in ekonomskim znanjem, bosposoben odgovoriti na izzive časa.

� ZAČETEK PROMOCIJE MLEKA IN MESAV skladu z Zakonom o promociji kmetijskih in živilskihproizvodov za sektorja mleka in mesa se je s prvimdecembrom 2016 začel pobirati prispevek za promocijo,obenem pa so se začele izvajati tudi promocijske aktivnosti.

NOVELA ZAKONAO GOZDOVIHODPRAVLJAPREVOZNICE

ŠTEVILNENOVOSTI NAPODROČJUPREPREČEVANJAPRANJA DENARJA

NOVA UREDBA ZAPOMOČPROIZVAJALCEMMLEKA

TRADICIONALNISLOVENSKIZAJTRK IN DANSLOVENSKEHRANE

110 LIP OB 110LETNICISEMENARNELJUBLJANA

170 LETZADRUŽNIŠTVA VVOJVODINI

LETO 2017 -MEDNARODNO LETO

TRAJNOSTNEGATURIZMA ZA RAZVOJ

LETO 2017 -MEDNARODNO LETO

TRAJNOSTNEGATURIZMA ZA RAZVOJ

Foto: Arhiv Semenarna Ljubljana

Ostanite na{ zvesti bralectudi v letu 2017.tednik Kme~ki glas * Kmetijski oglasnik* Tehnika in narava * Moj mali svet

* Revija o konjih * Zalo`ba Kme~ki glas

Tednik in revije naro~itena telefonskih {tevilkah

01 473 53 59 in 064 222 333ali na e-naslovu

narocnine@czd-kmeckiglas.si,knjige in koledarje pa na

telefonski {tevilki 01 473 53 79ali na e-naslovu

karmen@czd-kmeckiglas.si

kmeckiglas.com

Son~ni vzhod prebuja naravo,branje razsvetljuje glavo.(Mongolski pregovor)

33

S TRADICIJO VDIGITALNOPRIHODNOSTLeto 2016 bi lahko poimenovali tudi leto težavnih razmer za kmetijsko pridelavo.Embargo Ruske federacije in gospodarska kriza sta vplivala na velik padec odkupnihcen mleka in mesa. Neugodnim gospodarskim okvirom so sledili še pozeba, toča inrazmah podlubnikov. A zadruge so kljub težavnim razmeram dokaj uspešnogospodarile ter izvedle številne investicije v prenovo obratov in trgovin. Okrepilismo sodelovanje zadrug s trgovskimi sistemi, še posebej z največjim trgovcem,kjer smo v Portorožu podpisali dogovor o dolgoročnem sodelovanju, izvedliskupaj odmevno promocijo zadružnih proizvodov v trgovskih centrih, uredilismo odnose na področju franšiznega poslovanja in zastavili delo na področjupridelave in odkupa zelenjave, ki je velika priložnost za male kmetije.Številne aktivnosti so bile na področju skupne nabave repromateriala, kjer prvipogovori zadrug o nakupu umetnih gnoji, krmil in fitofarmacevtskih sredstev žepotekajo. Začeli smo z oblikovanjem kolektivne znamke zveze, s katero želimopovečati prepoznavnost kmetijskega in gozdarskega zadružništva v poslovnemokolju. Krepili smo zastopanost zadrug pri lokalni oskrbi javnih zavodov, šol,bolnišnic, vrtcev. Vesel sem, da se je začel izvajati Zakon o promociji kmetijskih inživilskih proizvodov in se je začela nacionalna promocija mleka in mesa, ki bopomembno prispevala k ozaveščanju potrošnikov in spodbudila zanimanje zanakup lokalne hrane. Zveza je pri izvajanju aktivnosti zbiranja prispevka,spodbujanja zadrug in kmetov za vstop v shemo »Izbrana kakovost Slovenija«,certificiranja in promocije odigrala zelo pomembno vlogo.V prihodnje nas čaka še vrsta novih izzivov, povezanih s spodbujanjem razvojakrožnega gospodarstva in zelenih tehnologij. Slovenija je četrta najbolj gozdnatadržava v Evropi, zato je nujno, da se učinkovito sanirajo gozdovi ter okrepita inrazvijeta gozdno-lesna veriga in lesnopredelovalna industrija. Po dveh letih šibkihinvesticijskih aktivnosti so bili v letu 2016 razpisani prvi javni razpisi v okviruPrograma razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, še večje investicijske aktivnostise načrtujejo v letu 2017. Začenjamo sodelovanje v okviru Strategije pametnespecializacije na področju Strateškega inovativno-razvojnega partnerstva zapodročje hrane in pripravljamo prijavo na mednarodni projekt. Začenja seoblikovanje nove skupne kmetijske politike po letu 2020. Slovenija pripravljastrategijo razvoja Slovenije do leta 2050, ki mora pomembno upoštevati vlogo inpomen slovenskega kmetijstva, agroživilstva in podeželja. Pomembno razvojnopodročje v prihodnje bo namenjeno digitalizaciji kmetijstva in podeželja. Zatopredlagamo, da se na tem področju k skupnemu sodelovanju zavežemo Zadružnazveza Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano ter druge kmetijske organizacije. V 25-letni zgodovini samostojne Slovenije ugotavljam, da smo se zadruge in kmetjev vseh letih razvijali in napredovali ter danes zagotavljamo kakovostno hranopotrošnikom, krepimo sodelovanje, investiramo v znanje in razvoj ter ohranjamoslovensko zemljo obdelano in poseljeno. Vsem bralcem želim vesel božič in veliko sreče, zdravja, zadovoljstva vosebnem življenju in uspehov na poslovni poti v letu 2017!

S PODEŽELJA.SI

Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana

Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana

Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš

Pomočnica urednice: Bojana Jerina

Tisk:Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje

Računalniška postavitev inpriprava za tisk: Studio N, Ljubljana

Lektoriranje besedil: Lidija Jurman

Naklada: 40.000 izvodov

Časopis je brezplačnik, kiizhaja štirikrat letno

Spletna izdaja časopisa nawww.spodezelja.si

Datum natisa: 1. januar 2017

ISSN 2232–4038

Peter Vrisk, predsednik Zadružnezveze Slovenije

UVODNA MISEL

Voščilo ob novem letuŽelimo vam

vesele božičnein novoletne

praznike,v novemletu2017 pa veliko

zdravja,zadovoljstva in

poslovnih uspehov!Zadružna zveza Slovenije

AKTUALNO

Razprave o skupni kmetijski politiki poletu 2020 že potekajoV Evropi in tudi v Sloveniji so se že začele razprave onovi skupni kmetijski politiki po letu 2020. Njeniključni izzivi so usmerjeni v potrebe po boljšemupravljanju tveganj in k dvigu odpornosti kmetijstva,nezadovoljivo stanje okolja, ki se vse bolj usmerja vtrajnostno kmetijstvo in krožno ekonomijo, novotehnološko revolucijo ter potrebe po inovacijah inpoenostavitvah. Razprave o novi skupni kmetijskipolitiki in priložnostih za slovensko kmetijstvo inpodeželje so stekle tudi v Sloveniji, kjer njihovo večjointenzivnost pričakujemo v letu 2017. A. J.

Zadružna akademija 2017Zadružna zveza Slovenije v zimskih mesecihpripravlja za svoje članice program izobraževanj začlane organov upravljanja in zaposlene v zadrugah.V letošnjem letu smo pripravili seminarje indelavnice s področja računovodstva, poslovnihfinanc, trženja ter delavnice za prodajalce vzadružnih trgovinah. V okviru Zadružne akademijese lahko naučite obvladovati stres in omejujočaprepričanja ter poglobite svoje znanje o izboljšanjukomunikacije, odnosov, motivacije in učinkovitostiv delovnem okolju. Vsa izobraževanja bodoizvedena na sedežu Zadružne zveze Slovenije vLjubljani. Več informacij in prijave na info@zzs.si.

Program izobraževanj – ZADRUŽNA AKADEMIJA 2017I. SPLOŠNE ZADRUŽNE TEME

1. Zadružništvo – temeljno usposabljanje 2. Zadružništvo – nadaljevalno usposabljanje 3. Zadružništvo – izbrane teme

II. OŽJA STROKOVNA PODROČJAIZOBRAŽEVANJA4. Kaj morata vedeti kmet in računovodja o

davkih na kmetiji5. Trening prodajne komunikacije6. Sestavljanje letnega poročila za leto 20167. Delavnica za poslovodje v zadružni trgovini8. Vodenje računovodstva za kmetije9. Upravljanje s časom in obvladovanje stresa10. Tržno komuniciranje

Več na www.zzs.si.

4

Minister za kmetijstvo na kolegijupredsednikov in direktorjev zadrugNa Lukovici so se decembra 2016 zbrali na kolegijupredsedniki in direktorji zadrug, članic Zadružne zvezeSlovenije, ki ga zveza pripravi ob koncu leta. Tokratnegakolegija se je udeležil tudi mag. Dejan Židan, ministerza kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s sodelavci inpredstavil aktualne informacije s področja kmetijstva,zakonodaje in dogajanja v letu 2017. Udeleženci so seseznanili z delom Zadružne zveze Slovenije v letu 2016in načrti za prihodnje leto. Kolegij se je zaključil zvoščilom ob bližajočih praznikih.

V. V.

Foto

: Arh

iv S

emen

arna

Lju

blja

na

AKTUALNO

Predstavitev zadružnih proizvodov vokviru meseca zadrugV oktobru 2016 so se v okviru meseca zadrug v večjihMercatorjevih trgovinah po Sloveniji s svojimi izdelkipredstavile slovenske kmetijske in gozdarske zadruge,članice Zadružne zveze Slovenije. Mesec zadrug je bildel uresničevanja zavez iz podpisanega dogovora odolgoročnem sodelovanju in podpori slovenskemukmetijstvu in zadružništvu, ki sta ga marca 2016 podpisalaPoslovni sistem Mercator in Zadružna zveza Slovenije.Kupci so lahko pobliže spoznali kakovostne izdelke izslovenskih surovin, ki jih proizvajajo zadruge. VMercatorjevih poslovalnicah je tako na voljo več kot80 vrst različnih mlečnih izdelkov, okoli 100 vrst mesninter več kakor 100 vrst drugih izdelkov, kot so olje, vinoin leseni pripomočki, iz več kot 20 slovenskih zadrug.

V. V.

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in Toni Balažič,predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator, ob otvoritvi mesecazadrug v Mercatorjevem centru v Šiški

Promocija kmetijskih in živilskihproizvodov se je začela

S 1. decembrom 2016 se jezačel zbirati prispevek po

Zakonu o promocijikmetijskih in živilskihproizvodov za sektorjamleka ter govejega inperutninskega mesa.Prispevek bodo prispevali

nosilci kmetijskihgospodarstev in kupci, ki si

bodo polovično delili plačilo prispevka. Ta bo znašal 0,70 evra za govedo, mlajše od enegaleta, 2,40 evra za govedo, starejše od enega leta, ter0,003 evra na glavo perutnine. Znesek 0,50 evra na1000 litrov mleka pa bodo do nadaljnjega plačevalile kupci. Denar za promocijo bo prispevala tudidržava. Plačilo prispevka je obvezno za vsezavezance iz sektorjev mleka in mesa ne glede na to,ali so ali bodo vstopili v shemo »Izbrana kakovost –Slovenija«. Zbran denar bo namenjen promociji vSloveniji pridelanih in predelanih mlečnih in mesnihproizvodov. Promocija bo združevala splošnoskupno promocijo, promocijo sektorjev inpromocijo sheme »Izbrana kakovost – Slovenija« terproizvodov, ki bodo s certificiranjem pridobilioznako »Izbrana kakovost – Slovenija«. Konecnovembra 2016 se je začela tudi triletna promocijskakampanja z izbrano agencijo. Mlekarne so takonovembra 2016 prve na police trgovin poslale mlekoz oznako »Izbrana kakovost – Slovenija«, sledili somu še drugi mlečni izdelki. Izvajanje promocije indoseženih učinkov ter rabo sredstev, namenjenih zapromocijo, bosta spremljala sektorska odbora zamleko in meso ter nadzoroval in usmerjal Svet zapromocijo, ki je oktobra 2016 za novo predsednicoimenoval mag. Anito Jakuš, sodelavko Zadružnezveze Slovenije, za namestnika pa Roberta Serca,direktorja Pomurskih mlekarn. Naloga sveta bo tudispremljati aktivnosti sektorja sadja, ki z letom 2017vstopa v promocijo. Kmetijska gospodarstva, kiindividualno ali skupinsko vstopajo v shemo»Izbrana kakovost – Slovenija«, bodo lahko napodlagi javnega razpisa Podpora za novosodelovanje v shemah kakovosti v letu 2016 izPrograma razvoja podeželja 2014–2020, ki ga jeobjavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano novembra 2016, delno pokrila stroškefinanciranja za certificiranje za shemo »Izbranakakovost – Slovenija«, če bodo izpolnjevala kriterijein vlogo vložila do 28. decembra 2016. A. J. in V. V.

Novela Zakona o gozdovih odpravljaprevozniceDržavni zbor Republike Slovenije je novembra 2016potrdil novelo Zakona o gozdovih, ki bo začela veljati s1. januarjem 2017. Novela ureja pravočasno in učinkovitosanitarno sečnjo, preventivna varstvena dela v gozdovihin tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti. Prav takoodpravlja evidenčne liste za prevoz lesa iz gozdov innadomešča prevoznice s knjigovodsko listino. Lastnikomgozdov bo odslej za prevoz do 10 kubičnih metrov lesaza svoje potrebe zadoščala odločba Zavoda za gozdoveSlovenije. Novela določa prosto gibanje obiskovalcevv gozdu, a na lastno odgovornost in v skladu s predpisi,opredeljuje pa tudi kazni za prevelike količine nabranihmahov, plodov in rastlin, ne le gob. Novost je šeopredelitev rastiščnega koeficienta, ki je potreben zaizračun katastrskega dohodka. V. V.

5

AKTUALNO

6

AKTUALNO

6

AKTUALNO

Tradicionalni slovenski zajtrk in danslovenske hraneTradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane,ki ga je leta 2012 razglasila Vlada RS, poteka vsaktretji petek v novembru in letos smo ga praznovali 18.novembra 2016. Glavni namen tega dne so podporaslovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane terspodbujanje zavedanja pomena domače samooskrbe,ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja,seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelavehrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti nakmetijskem področju. V okviru projekta Tradicionalnislovenski zajtrk, pri katerem so letos sodelovali štiriministrstva in številni partnerji, med njimi tudi Zadružnazveza Slovenije, so otroci v osnovnih šolah in vrtcihzajtrkovali živila iz lokalnega okolja. Tako so za zajtrkjedli kruh, maslo, med, jabolka in mleko. Projektu se jepridružilo tudi veliko kmetijskih in gozdarskih zadrug,članic Zadružne zveze Slovenije. V. V.

Udeleženci novinarske konference in partnerji projekta Tradicionalnislovenski zajtrk

170 let zadružništva v VojvodiniZadružni savez Vojvodine je 7. decembra 2016 vNovem Sadu v Srbiji organiziral svečano akademijoob 170-letnici zadružništva v Vojvodini, na kateri sogostili predsednika Vlade pokrajine Vojvodine in

Foto

: Arh

iv P

rivre

dnik

6

Podelitev plaket Državnega svetanajzaslužnejšim prostovoljcemDecembra 2016 je v Državnem svetu Republike Slovenijepotekala slovesna podelitev plaket, ki jih Državni svet RSob mednarodnem dnevu prostovoljstva vsako leto podeljuje

najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem. Mednagrajenci je bila tudi Marija Toplak, ki kot prostovoljkaže več kot 40 let deluje preko Društva gospodinj in Društvaza ohranjanje in razvijanje dediščine. Obe društvi jeustanovila sama, vzpostavila je tudi svoj izobraževalnicenter – Gospodinjski dom na svoji kmetiji, napisala je večknjig z recepti, vsako leto 29. julija organizira Gospodinjskipraznik in številne druge prireditve. S svojim prostovoljnimdelom je Marija Toplak prispevala k razvoju na področjuizobraževanja gospodinjstva, humanosti, kulture in kohranjanju dediščine med ljudmi. V. V.

številne vplivne goste iz Vojvodine in Srbije. Zbrane jena prireditvi nagovoril tudi Peter Vrisk, predsednikZadružne zveze Slovenije, ki je poudaril pomen invlogo zadrug tako v Sloveniji kot v Evropi ter izpostavilnjihov večstranski pomen za kmetijstvo, podeželje incelotno ekonomijo. Ob tej priložnosti je organizatorpodelil tudi priznanja, med drugimi Zadružni zveziSlovenije za njen prispevek k razvoju regionalnegasodelovanja med zadrugami. Ob praznovanju jubilejaso pripravili še film in izdali monografijo o 170-letnicizadružništva v Vojvodini, katere soavtor je tudi dr.Franci Avsec. A. J.

Nagrajenci Državnega sveta Milena Brešan, Slava Dragolič, Leon Drame,Pavel Groznik, Stanislav Kalan, Liana Kalčina, Janez Koncilija, Jože Kozinc,Marija Osredkar, Andrej Razdrih, Dominik Soban, Marta Toplak, MarijanVelik, Andreja in Lojze Žerak.

Foto

: Arh

iv K

meč

ki gl

as

AKTUALNOAKTUALNOAKTUALNO

Javni razpis Podpora za naložbe v predelavo, trženjeoziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016 zapravne osebe, ki so velika podjetja iz PRP 2014-2020Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 9.decembra 2016 objavilo drugi javni razpis za podukrep4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziromarazvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016 za pravneosebe, ki so velika podjetja iz Programa razvoja podeželja2014-2020. Za ta namen je razpisanih 15 milijonov evrov.Upravičenci lahko ponudbe oddajo od 3. januarja 2016do vključno 13. marca 2017 do 24. ure. Več nahttp://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/. Javni razpis Predfinanciranje projektov kmetijskihgospodarstev z odobrenimi evropskimi sredstviSlovenski regionalno razvojni sklad je 14. oktobra2016 objavil javni razpis Predfinanciranje projektovkmetijskih gospodarstev z odobrenimi evropskimisredstvi – PFA 2016. Skupna višina razpisanihugodnih posojil je milijon evrov. Na razpis se lahkoprijavite do 31. januarja 2017. Več informacij nahttp://www.regionalnisklad.si/razpisi/aktualni-razpisi. Javni razpis za operacijo naložbe v predindustrijskopredelavo lesa iz PRP 2014–2020 za leto 2016Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je28. oktobra 2016 objavilo javni razpis 8.6 zaoperacijo naložbe v predindustrijsko predelavo lesaiz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Za tanamen je razpisanih 8 milijonov evrov sredstev.Upravičenci lahko ponudbe oddajo do vključno 1.februarja 2017 do 24. ure. Predmet javnega razpisaso naložbe v dejavnost obdelave okroglega lesa predindustrijsko predelavo lesa in dejavnosti prvepredelave lesa majhnega obsega, ki diverzificiraproizvodnjo upravičencev. Več nahttp://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.Javni razpis Podpora za naložbe v kmetijskagospodarstva za leto 2016 iz PRP 2014–2020Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je28. oktobra 2016 objavilo peti javni razpis 4.1Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto2016 iz Programa razvoja podeželja 2014–2020.Zanj je namenjenih 10 milijonov evrov sredstev.Vlogo je mogoče oddati še do vključno 1. februarja2017 do 24. ure. Predmet razpisa so naložbekmetijskih gospodarstev, namenjene izvajanjutehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanjaokolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškovpridelave na vodovarstvenih območjih. Več nahttp://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.

Javni razpis za reprogramiranje investicijskihposojil v prirejo mlekaSlovenski regionalno razvojni sklad je 28. oktobra 2016objavil javni razpis za reprogramiranje investicijskihposojil v prirejo mleka – AR 2016. Skupna višinarazpisanih posojil je 8 milijonov evrov, prijave pasprejema do 20. januarja 2017. Več informacij nahttp://www.regionalnisklad.si/razpisi/aktualni-razpisi.Javni razpis Podpora za naložbe v infrastrukturo,povezano z razvojem, posodabljanjem aliprilagoditvijo kmetijstva in gozdarstvaOPERACIJA: Izvedba agromelioracij nakomasacijskih območjih iz PRP 2014–2020Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je25. novembra 2016 objavilo prvi javni razpis zapodukrep 4.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo,povezano z razvojem, posodabljanjem aliprilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva OPERACIJA:Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjihiz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Za tanamen je razpisanih 12 milijonov evrov sredstev.Upravičenci lahko ponudbe oddajo od 19. decembra2016 do vključno 10. marca 2017 do 24. ure. Več nahttp://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.Javni razpis Podpora za naložbe v kmetijskagospodarstva za leto 2016 iz PRP 2014–2020Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 25.novembra 2016 objavilo šesti javni razpis za podukrep4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto2016 iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Za tanamen je razpisanih 8 milijonov evrov. Predmet javnegarazpisa so naložbe kmetijskih gospodarstev, namenjeneprilagoditvi zahtevam kmetovanja na gorskih območjih.Upravičenci lahko ponudbe oddajo od 19. decembra2016 do vključno 8. marca 2017 do 24. ure. Več nahttp://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.Javni razpis Podpora za naložbe v kmetijskagospodarstva za leto 2016 iz PRP 2014–2020Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 25.novembra 2016 objavilo sedmi javni razpis za podukrep4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva zaleto 2016 iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. Zata namen je razpisanih 4 milijone evrov. Predmet javnegarazpisa so naložbe kmetijskih gospodarstev, namenjeneizvajanju ekološke pridelave hrane. Upravičenci lahkoponudbe oddajo od 19. decembra 2016 do vključno 1.marca 2017 do 24. ure. Več nahttp://www.mkgp.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.

AKTUALNI JAVNI RAZPISI

7

ZADRUŽNE NOVICE

KZ Agraria Koper načrtuje novepredelane izdelke

Na posestvu Purissima Kmetijska zadruga AgrariaKoper goji paradižnike, kaki, melone, jagode in drugoekološko zelenjavo. A ker veliko sadja in zelenjavezaradi cenejših proizvodov iz tujine ne pride natrgovske police, bi v KZ Agraria Koper radi postavilimanjši obrat, kjer bi predelali sveže sadje in zelenjavo,ki ju ne prodajo. Pod blagovno znamko Purissima žesedaj ponujajo kakijevo marmelado in paradižnikovošalšo. Želijo pa predelovati še druge tipične istrskeproizvode, kot so vložene artičoke in jajčevci teristrski česen. Oktobra 2016 so odprli vrataPrimorskemu vrtičku, ki so ga na posestvu Purissimanad Ankaranom skupaj zasnovali Kmetijska zadrugaAgraria Koper, Univerza na Primorskem in Primorskenovice. Obiskovalci so si lahko pobliže ogledali vrtiček,poslušali predavanje o vrtu v jesenskem in zimskemčasu ter sodelovali na delavnici o zeliščnih soleh. Nakoprski Fakulteti za matematiko, naravoslovje intehnologijo pa so kuhali marmelado iz različnegajesenskega sadja in zelenjave ter podelili nagrade zanajboljše marmelade obiskovalcev. Pokušanje so dopolniliz zeliščnimi testeninami, palačinkami, suhim sadjem,moštom in sladkimi vini.

V. V.

Martinovanja v zadrugahLetos poteka 1700 let od rojstva sv. Martina, zavetnikavinarjev, in tudi letos so zadružne vinske kleti obeležilenjegov praznik. V Kmečki zadrugi Krško so s podjetjemKostak Krško pripravili martinovanje za poslovnepartnerje, predstavnike občin in sodelavce. Dogodekje imel tudi dobrodelno noto, saj so Splošni bolnišniciBrežice predali donacijo v vrednosti tisoč evrov kzaključku zbiranja sredstev za nakup digitalnegamamografa. V Kleti Brda so martinovo posvetili rebuli,saj ta združuje 400 briških družin, ki obdelujejo 1000

Foto

: Arh

iv K

Z Ag

raria

Kop

er

KZ Vransko odprla novo trgovino»Preskrba Vransko«Novembra 2016 je Kmetijska zadruga Vransko odprlanovo trgovino »Preskrba Vransko« na Vranskem.Trgovina v velikosti 240 m2 je nastala iz starega Osetovegakozolca, ki je nekoč služil kot skladišče hmelja intrgovskega blaga, in prizidane hmeljske sušilnice. Zgradiliso tudi skladiščne prostore, urejajo še dovoz za tovornjake,parkirišče za zaposlene in sadni vrt. V. V.

Foto

: Arh

iv K

meč

ki gl

asFo

to: A

rhiv

Km

ečka

zadr

uga

Kršk

oFo

to: A

rhiv

Klet

Brd

a

8

Člani zadruge, ki so pridelali največ dobrega grozdja, so se zbrali ob martinovem.

hektarov vinogradov, okoli 20 odstotkov teh vinogradovpa je zasajenih prav z rebulo. Prav tako letos poteka630 let od prve omembe te vinske sorte. Tradicionalnoso opravili tudi zabijanje pip v sode in podelili priznanjačlanom zadruge, ki so izstopali v kakovosti vseh fazpridelave in imeli velik pridelek. V. V.

ZADRUŽNE NOVICE

Vinska klet Metlika s prenovljeno podoboKonec novembra 2016 je Vinska klet Metlika predstavilaprenovljeno podobo etiket, ki jo zaznamujeta slogan»Pečat tradicije« in podoba dveh belokranjskih simbolov– bele breze in krokarja. Pečat tradicije nakazuje na večkot stoletno tradicijo zadružništva v Metliki, povezava zobčino Metliko pa se kaže v uporabi njenega grba kotlogotipa. Visoke, vitke in elegantne nove steklenice si telastnosti delijo z belimi brezami, ki so za Belokranjcenajpomembnejše drevo in povezujejo ljudi, tako kot

Vinska klet Metlika povezuje belokranjske vinogradnike.Krokar kot čuvaj Metlike pa čuva tudi metliška vina,hkrati je družabna ptica, dober pevec, moder, pretkanin graciozen. V. V. in A. J.

Nova trgovina KZ Ptuj v ZavrčuNovo prodajalno v Zavrču je novembra 2016 odprlaKmetijska zadruga Ptuj. Investicijo v funkcionalnimontažni objekt z velikim dvoriščem ocenjujejo med200 in 300 tisoč evri. Ponudba trgovine, ki zaposlujedve osebi, zajema reprodukcijski material s poudarkomna sadjarstvu in vinogradništvu, gradbeni material invse za vrtičkarstvo. Kmetijska zadruga Ptuj prihodnjeleto načrtuje tudi obnovo objekta v Gorišnici.

V. V.

Foto

: Arh

iv K

meč

ki gl

as

Foto

: Arh

iv K

meč

ki gl

as

KGZ Ribnica prenovila trgovino IzbiraKmetijsko-gozdarska zadruga Ribnica je oktobra 2016odprla prenovljeno trgovino Izbira v centru Ribnice. Vmesecu in pol so z investicijo 280 tisoč evrov posodobiliprostore trgovine, jih povečali za dodatnih 65 m2 terrenovirali kanalizacijsko omrežje. Hkrati so obogatili inpovečali ponudbo, tako da bo na policah še več domačihslovenskih lokalnih pridelkov in izdelkov. V. V.

Foto

Arh

iv K

Z M

etlik

a

Razstava govedi v DobrepoljuOb 120-letnici zadružništva v Dobrepolju in 20-letniciGovedorejskega društva Dobrepolje - Struge so septembra2016 v Lipovem gaju v Zdenski vasi pripravili bogatorazstavo govedi, da bi predstavili dosežke v reji terosvestili širšo javnost o pomenu kmetijstva in pridelavehrane. Devetnajst rejcev je razstavilo 38 krav, telic inprivesnic črnobele, lisaste in rjave pasme. Šampionkarazstave je postala krava Soča rejca Ivana Grma izMale vasi, krava z najlepšim vimenom pa Jana rejcaToneta Kastelica iz Ceste. V. V.

Jože Zrnec, predsednik KZ Dobrepolje v nagovoru zbranim

9

10

INTERVJU

10

Intervju z dr. Miroslavom Rednakom, agrarnimekonomistom, dolgoletnim predstojnikom oddelka zaekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije.Pionir razvoja slovenske agrarne ekonomike, avtorizvirnih znanstvenih člankov, soustanovitelj Društvaagrarnih ekonomistov Slovenije, več mandatov tudinjegov predsednik, sooblikovalec agrarnopolitičnihinformacijskih sistemov v Sloveniji in velik poznavalecslovenskega kmetijstva. Vašo poslovno pot je zaznamovala ekonomikakmetijstva. Kako ocenjujete vlogo agrarneekonomike kot znanosti pri razvoju kmetijstva?Pomembna sta stroka in uveljavljanje ekonomske strokev praksi. Dobre stroke seveda ni brez dobrih znanstvenihpodlag. Znanstveni pristopi so morda pomembnejši pritistem delu ekonomike kmetijstva, ki je usmerjen vpodporo kmetijski politiki, k pojasnjevanju vzrokov zarazvoj v določeni smeri ter v napovedovanje verjetnihsprememb ob določenih predpostavkah. Druga, mordaše pomembnejša naloga agrarnih ekonomistov je prenosekonomskega znanja v prakso, na kmetije. Ekonomskaučinkovitost kmetijske proizvodnje je temelj razvojakmetijstva. Na tem področju imamo agrarni ekonomistiše veliko dela.Slovensko kmetijstvo je doživelo številne preobrate.Katera je največja sprememba na področju kmetijstvav zadnjih 25 letih v Sloveniji?Mislim, da je to sprememba družbenega sistema. Točutimo vsi, verjetno pa v kmetijstvu še močneje.Spomnimo se zemljiškega maksimuma, položajadružinskih kmetij v senci družbenih posestev. Družbenipoložaj in odnos države do kmetijskih gospodarstev stase pomembno spremenila. Tu so seveda tudi priprave

S STROKO VPODPOROKMETOM INKMETIJSKIPOLITIKI

Foto

: Arh

iv M

irosla

v Red

nak

11111111

INTERVJU

11

in sam vstop v EU s korenito spremembo kmetijskepolitike in odpiranjem trgov. Prvi odziv na te spremembe,ki so jih kmetje hitro zaznali, je bilo padanje cenkmetijskih pridelkov. Postopoma in vsaj delno so ta izpadprihodkov nadomeščale subvencije, ki so iz reforme vreformo vse manj vezane na proizvodnjo. Vse manj jejasnih signalov, kaj in kako proizvajati. Nič več ni državnecenovne politike, ki je dajala prednost tem ali onimproizvajalcem, (skoraj) nič več ni subvencij samo za taali oni proizvod. S tem se tako politika kot kmetje težkosoočajo. Politika si še vedno želi, da bi lahko usmerjalaproizvodnjo, kmetje pa si želijo, da bi jim politika (alipa stroka) povedala, kaj se splača proizvajati. Nič večni tako in to je velika sprememba. Odgovornost, kajin kako proizvajati, morajo sprejeti kmetje sami. Toterja spremembe v miselnosti, to pa je najteže. Kako ocenjujete skupno kmetijsko politiko in skakšnimi izzivi se ob njej soočamo?V okviru politike prvega stebra smo zašli v nekakšenzačaran krog. Prepričani smo, da brez subvencij ne gre,a hkrati se krepi zavedanje, da take, kot so, dolgoročnone rešujejo težav. Iz reforme v reformo se skušanekako prepričati davkoplačevalce (in vse močnejšeokoljevarstvenike) o potrebnosti zagotavljanja tehsubvencij, denimo, z »ozelenitvijo«, hkrati pa skrbetiza to, da bodo prerazporeditve plačil med državamiin gospodarstvi čim manjše. Nezadovoljstvo raste naobeh straneh. Tudi v prihodnje ni pričakovati kaj drugega,sam mislim, da so potrebne korenite spremembe. Večsvežine je v okviru ukrepov drugega stebra. Tu se v večjimeri lahko osredotočimo na reševanje naših specifičnihvprašanj. Žal znamo marsikje stvari zaplesti bolj, kotje to potrebno, težave imamo tudi z organiziranostjo.Poseben izziv vidim v delu programov SKP, ki se nanašajona prenos znanja. Samo gospodar, opremljen s potrebnimtehnološkim in ekonomskim znanjem, bo sposobenodgovoriti na izzive, o katerih sem govoril na začetku.Eden od teh programov se imenuje prav »Sodelovanje«.Ideja je odlična – povezati v skupino različne deležnike(kmete, svetovalce, raziskovalce …) s ciljem rešiti povsemkonkreten problem. Sam sem, denimo, ob nastopumlečne krize predlagal projekt »Kako pridelati mlekoza 25 centov«. Prepričan sem, da je to mogoče. Za takeprojekte so na voljo sredstva. Težava je, da se ne znamoorganizirati in da težko sodelujemo. Kolikor vem,nismo uspeli zagnati še nobenega takega projekta.

Kako osebno gledate na dosežen razvoj slovenskegakmetijstva in kje imamo največje razvojne priložnosti?Z optimizmom. Ohranjamo vire, poseljenost in krajino.To so najbolj splošni kazalci solidnega splošnega stanjakmetijstva. Seveda so tudi težave. Razvojno gledanose mi zdi, da je še največja težava majhnost kmetij.Velik del kmetij bo moral razvojne možnosti iskati vkombinaciji različnih virov dogodkov. Turizem lahkoprecej pomaga, ne le z razvojem turističnih kmetij, pačpa predvsem z razvojem infrastrukture in trga z nišnimikmetijskimi pridelki. Kaj bi sporočili državljanom Slovenije, slovenskimkmetom in zadružnikom ob koncu leta?Veliko zdravja in sreče.

Dr. Miroslav Rednak osebnoDr. Miroslav Rednak ima rad vse, kar je povezano z naravo. Rad ima ribarjenje, gobarjenje in vrtnarjenje. Užitekmu je delati z lesom. S soprogo Tino Volk, ki je tudi agrarna ekonomistka, imata hišo ob Kolpi, kjer je možnostiza vse našteto in še marsikaj več kot dovolj.

Foto

: Arh

iv M

irosla

v Red

nak

Foto

: Arh

iv M

irosla

v Red

nak

12

STROKOVNJAK SVETUJE

Nataša Cedilnik Taradi, pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja v DBS

ŠTEVILNE NOVOSTI NAPODROČJU PREPREČEVANJA

PRANJA DENARJA Z 19. novembrom 2016 je stopil v veljavo nov Zakon o preprečevanjupranja denarja in financiranja terorizma, ki prinaša omejitev gotovinskegaposlovanja, vzpostavitev registra dejanskih lastnikov podjetij, znižujemejne vrednosti za sporočanje podatkov o gotovinskih transakcijah teruvaja poseben nadzor nad politiki in z njimi povezanih oseb. Zakon je razširil omejitev gotovinskega poslovanja oseb, ki prodajajoblago, tudi na tiste, ki opravljajo storitve. Gotovinsko plačilo zaprodano blago ali opravljeno storitev po novem ne sme presegati 5.000EUR. Register dejanskih lastnikov (fizičnih oseb), ki so končni lastnikipodjetja, bo konec prihodnjega leta vzpostavil in vodil Ajpes. Podjetja,razen samostojnih podjetnikov, posameznikov, ki samostojnoopravljajo dejavnost, enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo terproračunski uporabniki, bodo dolžna v register vpisati podatke osvojem dejanskem lastniku in njihove spremembe. Z zakonom so se s30.000 EUR na 15.000 EUR znižale tudi mejne vrednosti, nad katerimimorajo banke in drugi zavezanci Uradu za preprečevanje pranjadenarja sporočati podatke o gotovinskih transakcijah. Zakon uvajaposeben nadzor politično izpostavljenih oseb in z njimi povezanihoseb. To so tiste fizične osebe, ki delujejo ali so v zadnjem letu delovalena vidnem javnem položaju v Sloveniji ali tujini, vključno z ožjimidružinskimi člani in ožjimi sodelavci. V primeru, da poslovno razmerjesklepa politično izpostavljena oseba, mora banka pridobiti tudi podatkeo izvoru sredstev in premoženja, ki bodo predmet transakcije aliposlovnega razmerja. Na DBS d.d. podatke o politični izpostavljenostistrank pridobivamo na podlagi pripravljenega obrazca, ki ga strankeizpolnijo ob sklenitvi poslovnega razmerja. Dodatna obveznost bankeje tudi pregled strank, ki nakazujejo ali zamenjujejo tujo gotovino vznesku, večjem od 1.000 EUR. Banka vse pridobljene podatke hrani vskladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov in pri tem skrbi za vsestandarde skrbnega ravnanja z osebnimi podatki.

FINANČNI NASVETI

Foto

: Arh

iv D

BS dr. Franci Avsec, pravnik

OBVEZNOSTPONUDBE

Ali lahko prodajalec kmetijskegazemljišča umakne že objavljeno insprejeto ponudbo?Predpisi, ki urejajo zakonitopredkupno pravico na kmetijskemzemljišču ali gozdu, določajo, da je prodajalec na veljavno danoponudbo vezan (obveznostponudbe). Tako razlagajo tepredpise tudi sodišča. V primeru,ko prodajalec ni hotel sklenitipogodbe o prodaji, češ da je odobjavljene in sprejete ponudbeodstopil zato, ker je v ponudbidoločil prenizko ceno, je sodiščeizreklo, da lahko prodajalec, če je bil dejansko v zmoti pri daniponudbi ali če gre za očitnonesorazmerje vzajemnih dajatev, to izpodbija v pravdi pred sodiščem, če bo prišlo do sporamed njim in sprejemnikomponudbe. Po mnenju sodiščapresoja ravni skrbnosti ponudnikapri oddaji ponudbe ni nalogaupravnega organa, ker je imelprodajalec možnost, da pred oddajo ponudbe preveri primer-nost cene na portalu GURSoziroma na drugih ustreznihmestih.

PRAVNI NASVETI

KAJ JE VALUTNO TVEGANJE?Valutno tveganje je finančno tveganje in pomeni tveganje spremembe vrednosti sredstev, obveznosti,prihodkov in odhodkov iz poslovanja zaradi sprememb vrednosti ene valute v primerjavi z drugo. Razmerjemed vrednostma dveh valut imenujemo valutni ali devizni tečaj. Valutnemu tveganju so najbolj izpostavljenauvozna in izvozna podjetja, ki poslujejo z državami z različno valuto. Če se med poslovanjem valutni tečajspremeni, lahko iz tega naslova nastanejo velike finančne izgube.Valutnemu tveganju so izpostavljeni tudi kreditojemalci, ki najemajo kredite v tuji valuti. Obrok za odplačilokredita se lahko bistveno zmanjša ali poveča zaradi spremembe valutnega tečaja. V Sloveniji so valutnemutveganju najbolj izpostavljeni kreditojemalci, ki so najeli kredite v švicarskih frankih. B. F.

Foto

: Arh

iv D

BS

KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO

PRIZNANJANAJSKRBNEJŠIMLASTNIKOM V LETU 2016 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) vsako leto izbere 14najskrbnejših lastnikov gozdov v Sloveniji, po enega izvsake območne enote ZGS, in jim podeli priznanja.Letošnja podelitev priznanj, ki je bila že osemnajsta povrsti, je potekala konec novembra v Mojstrani, vSlovenskem planinskem muzeju. Ohranitev in razvoj slovenskih gozdov sta v velikimeri odvisna od lastnikov gozdov in od njihovegaskrbnega gospodarjenja s tem naravnim bogastvom.To velja še posebej v razmerah pogostih naravnih ujm,ki so jim v zadnjih letih izpostavljeni slovenski gozdovi,od katastrofalnega žledoloma v letu 2014 do velikerazmnožitve škodljivcev – podlubnikov v letih 2015in 2016. Zavod želi z izborom najskrbnejših lastnikovgozdov in podelitvijo priznanj promovirati dobrogospodarjenje v zasebnih gozdovih, ki jih je v Slovenijikar tri četrtine, in spodbujati sodelovanje lastnikovgozdov z javno gozdarsko službo, kar je ključni pogoj

za uresničevanje sonaravnega in trajnostnegagospodarjenja z gozdovi ter za uspešno sanacijoposledic naravnih ujm. Priznanja so prejeli naslednjilastniki gozdov iz posameznih območnih enot ZGS:Agrarna skupnost Ravnik - Orlovše iz Vipave v OETolmin, Urška Odar v OE Bled, Franc Kavčič v OE Kranj,Andrej Kršinar ml. v OE Ljubljana, Pavel Nared v OEPostojna, Jurij Senekovič v OE Kočevje, Jože Papež vOE Novo mesto, Jože Šinkovec v OE Brežice, Mestnaobčina Celje v OE Celje, Ivan Ugovšek v OE Nazarje,Marija Kričej v OE Slovenj Gradec, Ivan Rebrec v OEMaribor, Janez Čuček v OE Murska Sobota in BorisKresevič v OE Sežana.

mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije

Letošnji prejemniki priznanj skupaj z direktorjem ZGS Damjanom Oražmom.

13

Z novo uredbo do skoraj 2,3 milijona evrov izjemneizravnalne pomoči za proizvajalce mleka, ki v obdobjuod januarja do marca 2017 ne bodo povečali proizvodnjev primerjavi z obdobjem od januarja do marca 2016.Vlada Republike Slovenijeje na pobudo Ministrstvaza kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano izdala Uredboo zagotavljanju izjemneizravnalne pomočiproizvajalcem mleka. Višinasredstev, namenjenih zaukrep, znaša 2.291.012evrov, od tega je polovicaevropskih sredstev, polovicapa nacionalnih. Na podlagizakonodaje EU bo pomočnediskriminatornododeljena vsem proizvajalcem mleka, ki bodo vtrimesečnem obdobju od januarja do marca 2017oddali prvim kupcem mleka enako ali nižjo količinomleka kot v referenčnem obdobju od januarja domarca 2016. Višina pomoči za kmetijska gospodarstvase bo izračunala glede na vključitev kmetijskih

gospodarstev v ukrep in se bo izplačala na kilogramoddanega mleka v tekočem obdobju. V primeru, dashema zajame vsa kmetijska gospodarstva, ki oddajajomleko, bo pomoč znašala 1,6 centa/kg za količinemleka, oddane v trimesečnem obdobju od januarja

do marca 2017.Agencija RS za kmetijsketrge in razvoj podeželja boproizvajalcem mleka, kibodo izpolnjevali pogoje,posredovala predtiskanobrazec s podatki o njihovioddaji mleka. Proizvajalecmleka bo moral podpisaniobrazec vrniti agenciji.Pomoč bo upravičencem vsektorju mleka in mlečnihproizvodov izplačana do

30. septembra 2017. Ocenjujemo, da se bo oddajamleka na podlagi ukrepa stabilizirala in bo vtekočem obdobju 2017 v podobnih okvirih ali nižjakot v referenčnem obdobju leta 2016.

Besedilo in fotografija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

NOVA UREDBA ZA POMOČ PROIZVAJALCEM MLEKA

Foto

: Jož

e Pra

h

NASVETI

da bi lažje dočakali pomlad, ponekod pa še verujejo,da bo mlado žito prineslo bogat pridelek in s temkruh v naslednjem letu. Božično žito sejemo vokrasne posode, ki jih postavimo k jaslicam, na mizoali na okensko polico. Mlade bilke bodo prostorkrasile dalj časa, če jih bomo enkrat do dvakratskrajšali na višini okoli deset centimetrov.

Zanimive lončniceMed prazniki namdom krasijo tudilončnice, ki jimpravimo kar»praznične«, saj jih najpogostejenajdemo v vrtnihcentrih prav v temčasu. To so božičnazvezda z obarvanimiovršnimi listi,cvetoči božični

kaktus, amarilis z mogočnimi cvetovi, ardisia sbleščeče rdečimi plodovi … Sicer pa je prazničnalahko vsaka lončnica, če jo postavimo v lonček zbožično-novoletnim motivom in okrasimo s kroglicoali svetlečim trakom.Želimo vam vesele praznike ter veliko sreče inuspehov v letu 2017!

Novoletno drevesceMed sekanimi drevesci je zadnja leta priljubljenanordijska jelka, ki na toplem ne odvrže iglic kotobičajne smreke. Mnogi pa se raje odločijo za smrekov loncu, za katero je najprimernejši prostor v nekolikohladnejšem prostoru, na balkonu ali terasi. V loncih sozanimivi tudi drugi iglavci, med katerimi najpogostejenajdemo cedro, brin in bor. Omislimo si lahko tudiumetne smreke, ki so danes že tako kakovostne, da soz belo poprhanimi iglicami mnoge videti, kot da smojih ravnokar prinesli iz zasneženega gozda.

Božično žitoZelenje prinaša v naravo, ki je v tem času pogostopokrita s snegom, spomin na rodovitni del leta. Zmladim žitom tako krasimo mize in okna tudi zato,

Povsem nov izbor sort za pester inbogat jedilnik V Semenarni Ljubljana ohranjamo stare avtohtoneslovenske sorte, obujamo pa tudi stare, skoraj žepozabljene, ki so jih naše babice in dedki sejali,vzgajali in uživali. Tako so v našem razvojem centruna Selekcijsko-poskusnem centru Ptuj po približnošestih letih preizkušanja, odbiranja in selekcije letosuspeli obuditi štiri stare slovenske sorte: feferon,solato, bob in mak. Sorte so trenutno še v RIN-testiranju, kjer se analizirajo lastnosti, ki bodopotrdile, da je nova sorta res drugačna, da so si vserastline enake in da se z generacijami sortne lastnostiohranjajo. Sorte bodo v prodaji čez dve do tri leta.

Že letos pa predstavljamo nov izdelek, ki gauporabniki poznajo pod imenom »microgreens«. To so mini rastlinice, ki zrastejo v majhni posodi obokenski polici ali na kuhinjskem pultu in bodo šeposebej koristne v prihajajočem zimskem času. Navoljo so štirje različni kompleti: vrtna kreša, rukola,redkev in brokoli.

PRAZNIČNO ZELENJESvetleče in dišeče. Tako bi lahko na kratko opisali utrip bližajočih se praznikov, ki nas spremlja ves december. Pri okrasitvi doma pa seveda ne pozabimo na zelenje, ki v tem času še bolj poudari toplino domačega okolja.

Foto

: Arh

iv S

emen

arna

Lju

blja

na

www.semenarna.si Semenarna Ljubljana14

Foto

: Arh

iv S

emen

arna

Lju

blja

na

Foto

: Arh

iv S

emen

arna

Lju

blja

na

15

ZDRAVJE IN PROSTI ČAS

IZ ZAKLADNICE NARAVEKoleraba je »super hrana« iz naših krajevPogosto posegamo po prehranskih dopolnilih, ki prihajajo z drugega konca sveta,pozabljamo pa na domače zaklade. Med njimi je tudi koleraba, ki je izgubila svojemesto v naši prehrani, čeprav vsebuje obilo za zdravje koristnih snovi. Njena domovinaje v osrednji Evropi, danes pa jo več uporabljajo v azijski kuhinji. Je zelo stara kulturnarastlina in dokler niso poznali krompirja, je bila pomembna hrana revnejšega prebivalstva in živine. Poznamopodzemno in stebelno kolerabo. Za prehrano je uporabna cela rastlina. Značilen okus ji dajejo gorčična olja.Koleraba je bogata z vitamini in minerali ter vlakninami. Po vsebnosti vitamina C mlada presna kolerabacelo prekaša limono. Je popoln vir rastlinskih vlaknin in vsebuje polovico manj ogljikovih hidratov kotkrompir. Koleraba dobro vpliva na celo telo, na dihala, prebavila in ožilje. Je dobra preventiva pred rakom,uravnava raven sladkorja in znižuje krvni tlak. Koleraba krepi imunski sistem, poživlja presnovo, čistiprebavila, ožilje in sečne poti ter znižuje raven holesterola v krvi. Krepi vitalnost, izboljšuje razpoloženje inpomaga premagovati stres. Koleraba je v kuhinji vsestransko uporabna, z njo lahko v jedeh nadomestimokrompir. Zaradi bogastva hranil je nekaj užijmo tudi presne ali jo dodajmo v sveže sokove.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

PARTNERSTVO IN DRUŽINANajvečje darilo za otroka smoprisotni staršiPrazniki, obdarovanja, kaj si želimo, kaj si želijo našiotroci? Veliko stvari nam bodo našteli, ampak v resnicisi želijo našo prisotnost. Da si v trenutkih, ko smo znjimi, zares vzamemo čas. Jih poslušamo, skupaj z njimipočnemo stvari (tudi kuhamo in pospravljamo),izklopimo telefon in se v tem času ne pogovarjamos prijateljico ali poslovnim partnerjem, se zanimamoza njih in njihovih zgodb ne ocenjujemo, ali so pravali narobe, realne ali nerealne. Poskrbimo, da imamo zotrokom in vsemi družinskimi člani očesni stik, znamov sekundi našteti pet njegovih dobrih lastnosti, seznamo z otrokom tudi zabavati in smejati. Govorimo trenutkih, ne urah časa, ki ga nimate. Naj vamopišem samo prvi trenutek z otrokom, ko se srečatepo napornem delovnem dnevu: srečate otroka, gapogledate v oči, se mu nasmehnete in rečete, da steveseli, da je tukaj, ali dobrodošel doma ali … nekajprijetnega, nekaj, kar mu bo dalo vedeti, da pripadav ta dom. Se ga dotaknete, ga pobožate, objamete …Ali morda ob večerji rečete: »Dober tek, kako je lepo,da smo vsi za mizo. Hvala za hrano, ki jo imamo. Alise je danes komu kaj prijetnega zgodilo?«

Povezovalni pogovorinaredijo življenje prijetnejše,varnejše in manj stresno.Srečno!

Svetujeta Albert in Leonida Mrgole, Zavod Vezal

NARASTEK SKOLERABO INKOZJIM SIROMSestavine za 4 osebe:

800 g kolerabe•500 g krompirja•3 jajca•250 g kozjega (ali mladega) sira•20 g parmezana•50 g bučnih semen•3 žlice kisle smetane•3 dl mleka ali jogurta•sol in poper, majaron,•muškatni orešček

Priprava: Krompir in koleraboolupimo, tanko narežemo inskuhamo. Kuhano pretlačimoin mlačni masi primešamorumenjake, smetano, jogurt, nakoščke zdrobljen kozji sir inzačimbe. Modelčke (ali pekač)namažemo z maslom in

potresemo z drobtinami. Iz beljakov stepemo trd snegin primešamo masi. Z žlico napolnimo modelček do tričetrtine. Potresemo s parmezanom in po želji še z bučnimisemeni. Modelčke pečemo 25 minut pri temperaturi180 °C, v pekaču pa 35 minut. Pečen narastek potresemos preostankom bučnih semen. Ponudimo ga k divjačinskimjedem v omaki, golažu in paprikašu. K narastku se odličnopodata brusnična marmelada in rdečo vino.

15

ZANIMIVOSTI

110 lip ob 110-letnici Semenarne LjubljanaSemenarna Ljubljana letos praznuje 110 letneprekinjenega delovanja podjetja. Zimski meseci so zaSemenarno Ljubljana čas intenzivnih priprav na novospomladansko sezono. Trenutno poteka proizvodnjav dveh izmenah, delavci pa vsak mesec pripravijo večmilijonov semenskih vrečic, ki bodo od januarjanaprej na voljo kupcem. Letošnja sezona je bila kljubprvomajskemu snegu, ki je vrtičkarje zaustavil prispomladanskem zagonu na vrtu, za Semenarno uspešna.Podjetje je na domačem in tudi na tujih trgih doseglotolikšno rast, da se uvršča med hitreje rastoča podjetjav panogi. Hkrati dosega stroškovno učinkovitost zoptimizacijo procesov. Da bi čim bolj ustreglo kupcem, setrudi tudi na razvojnem področju. »Pozitivno poslovanjeSemenarni omogoča redno poravnavanje vseh tekočihobveznosti do dobaviteljev, države, zaposlenih, ob tempa odplačuje še stare kredite, ki so se nakopičili podprejšnjimi lastniki in zaradi katerih se je družba znašlav postopku prisilne poravnave. Družba bo do 6. februarja2016 v skladu s sklepom sodišča v celoti poravnalaobveznosti iz naslova prisilne poravnave. Vzporednotečejo tudi pogajanja z bankami upnicami za reprogramstarih dolgov, tako da bo družba lažje dosegala zastavljene

Mlada kmetica in mladi gospodar leta 2016Septembra 2016 je v Straži na Dolenjskem že petnajstičpotekal izbor Mlada kmetica in mladi gospodar leta2016, ki ga s soorganizatorji tradicionalno organiziraČZD Kmečki glas. Tekmovanje je namenjeno druženjuin promociji slovenskega kmetijstva in podeželja. Medosmimi kmeticami in štirimi gospodarji sta letos zmagalaMaja Ambrožič iz Zasipa pri Bledu in Rok Ježovnik izArnač pri Velenju, ki sta se najbolje odrezala v teoretičnemin praktičnem delu tekmovanja. V. V.

Konferenca DAESDruštvo agrarnih ekonomistov Slovenije in Kmetijskiinštitut Slovenije sta decembra 2016 organizirala 7.konferenco DAES, ki je potekala na Kmetijskeminštitutu Slovenije v Ljubljani. Na konferenci, naslovljeni»Analitične podlage za načrtovanje razvoja kmetijstva«,so udeleženci pregledali kakovost in ustreznostanalitičnih podlag v kmetijstvu, možnosti za njihovoizboljšanje ter uporabnost analitičnih podlag zanačrtovanje in usmerjanje ukrepov kmetijske politikev Sloveniji. Na konferenci so se s priznanjem zahvalilidr. Miroslavu Rednaku in dr. Tini Volk za učinkovitoin uspešno dolgoletno delo na področju agrarneekonomike v Sloveniji. V. V.

Foto

: Arh

iv K

meč

ki gl

as

cilje,« je povedal Aleš Šabeder, direktor SemenarneLjubljana. Semenarna Ljubljana je ob svojem jubilejuMestni občini Ljubljana podarila 110 sadik lip, ki jihbodo v naslednjih petih letih zasadili po Poti spominovin tovarištva ter tako prispevali k ozelenitvi mesta.Novembra 2016 sta Aleš Šabeder, direktor SemenarneLjubljana, in Zoran Jankovič, župan Mestne občineLjubljana, na Koseškem bajerju simbolično posadilaprvo sadiko lipe. A. J. in V. V.

Foto

: Arh

iv K

meč

ki gl

asFo

to: A

rhiv

Km

ečki

glas

Skupinska fotografija gostov z dr. Miroslavom Rednakom in dr. Tino Volk vospredju

16

ZANIMIVOSTI

Kulinarično doživetje Po Primorsko vLjubljaniSeptembra 2016 so se v Ljubljani na kulinarični prireditviPo Primorsko predstavila primorska živilska podjetja inzadruge. Obiskovalci so lahko ob kulturnem programupokusili mesne jedi, mesnine, mlečne izdelke, ribjejedi, testenine, zelenjavo, sadje ter bela in rdeča vina.Na prireditvi so sodelovali KZ Agraria Koper, VinakrasSežana, Vinska klet Goriška Brda, KZ Tolmin, MlekarnaPlanika Kobarid in KGZ Idrija. S prireditvijo so primorskaživilska podjetja in zadruge želele dati svoj pečat kpraznovanju ob dnevu vrnitve Primorske k matičnidomovini. V. V.

Kmetica leta 2016 je Jelka KrivecV Zagorju ob Savije oktobra 2016Zveza kmeticSlovenije pripravilatradicionalnoprireditev »Izborkmetice leta«. Nazivkmetica leta so letospodelili že trinajstič,podeljujejo pa ga zaopravljeno delo inprizadevanje kmeticoziroma podeželskihžena v lokalnem in

širšem okolju. Letošnja kmetica leta je postala JelkaKrivec iz Društva podeželskih žena Mirna Peč, ob prejetjunaziva pa je povedala, da je biti kmetica lepo: »Največjiizziv je, da si pridelujemo domačo hrano, da osveščamoljudi, naj kupujejo domačo hrano, in da se vsi skupajtrudimo za čistejše okolje.« Krivčeva skupaj z možem delana kmetiji, ki obsega šest hektarjev zemlje in štiri hektarjegozda, in obvlada delo z vsemi kmečkimi stroji; kosi,obrača, vozi nakladalko, dela z motorno žago. Pred letije njena kmetija dobila priznanje za najlepše urejenokmečko domačijo. Je tudi članica govedorejskega invinogradniškega društva, v društvu mirnopeških

17

Toni Kukenberger je inovativni mladikmet 2016Za naziv inovativnega mladega kmeta se je v letu 2016potegovalo šest kandidatov, laskavi naziv pa je pripadelToniju Kukenbergerju s kmetije Kukenberger iz GorenjihPonikev pri Trebnjem. Na govedorejski kmetijiKukenberger mleko na domu predelajo in večino izdelkovneposredno prodajo. Toni je tako razvil inovativnoprevozno molzišče za molžo na pašniku, ki je primerno zasočasno molžo štirih krav, in pokrito, kar omogoča molžov vsakem vremenu. Tekmovanje, ki odkriva in spodbujainovativnost pri mladih, sta organizirala Zveza slovenskepodeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornicaSlovenije, nagrado pa so na slavnostni prireditvi v Velikidvorani predsedniške palače podelili 18. novembra 2016.

V. V. in A. J.

Foto

: Arh

iv K

meč

ki gl

as

podeželskih žena je že osem let članica upravnega odbora,sodeluje tudi na meddruštvenih tekmovanjih. Prireditevje potekala v znamenju 15. oktobra, svetovnega dnekmetic, ki so ga leta 2007 razglasili Združeni narodi.

V. V.

Foto

: Arh

iv K

meč

ki gl

as

Foto

: Arh

iv Zv

eze p

odež

elske

mla

dine

Slov

enije

, Prim

ož K

atra

šnik

Licitacija vrednejših lesnih sortimentovv SlovenijiDruštvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zvezalastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodomza gozdove Slovenije organizirata že enajsto licitacijovrednejšega lesa, ki bo januarja in februarja 2017 v SlovenjGradcu. V novembru in decembru si je bilo že mogočeogledati primerne sortimente in posek, januarja bodohlode pripeljali na prostor za licitacijo, nato pa bodosledili ogled za kupce, odpiranje ponudb in dan odprtihvrat. Paradni drevesni vrsti sta še vedno gorski javor inoreh, zaželene pa so tudi sadne drevesne vrste, predvsemsliva in jablana. V zadnjem času ceno pridobivata hrastin brest. Zanimive so še redke drevesne vrste, kot stabrek in cipresa. Na slovenski licitaciji se dobro prodajatatudi smreka in macesen. V. V.

Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SIČe se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI, izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajočasopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z

omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.

PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ...............................................................................................................................................

Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................

Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................

Ste član ali delavec zadruge? Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ......................................Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, kiga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

DA NE

������������������������������������������

AKTUALNORAZVEDRILO IN PROSTI ČASZANIMIVOSTI

SESTAVIL: ALEN

BUČAR BARAS

STROKOVNJAKZA

GLASOSLOVJE DODATKI PREBIVALEC

KOČEVJA

JAPONSKO PRISTANIŠKO

MESTO NA HONŠUJU

LOJZE ROZMAN

ETIČNO VODILO

KITAJSKIH VLADARJEV

NARODO- SLOVEC

AZTEŠKA PIRAMIDA S SVETIŠČEM

AMERIŠKA IGRALKA GARDNER

NAJVIŠJA IZOBRAŽE-

VALNA USTANOVA

6

PRIVOLITEV, PRITRDITEV

2

NIČVREDNEŽ

4

GAMSJI BIVOL S

CELEBESA 7. GRŠKA

ČRKA

FIGURA PRI

ČETVORKI AZIJSKI

RAKUNJI PES ARMENSKI

REŽISER BEK-

NAZAROV

5

NIHAJ, ZIBLJAJ

LETOVIŠKO MESTO V

ČRNI GORI 3

TRAVNATA KRČEVINA V HRIBIH

JOHN OSBORNE

NEKDANJA HRVAŠKA

TENISAČICA MAKEDONSKI

POLITIK GLIGOROV OGNITEV,

IZOGIB 1

GESLO: __ __ Ž __ __ __ __ __ __ S1 2 3 4 5 3 4 6

Rešitev prejšnje križanke je GLOBALNI TRG.

KRIŽANKADržavno ocenjevanje inrazstava potic v Žužemberku

Društvo kmečkih žena Suha krajina –Žužemberk, Zveza kmetic Slovenije inKGZS – Zavod Novo mesto so novembra2016 v Žužemberku pripravili drugodržavno ocenjevanje in razstavo potic.Da je potica med najbolj prepoznavnimisimboli Slovenije, ki zagotovo ne smemanjkati na nobeni praznični mizi, se jedokazalo tudi na tekmovanju. Ocenjevalciniso imeli lahkega dela, ko so pri 62poticah ocenjevali tako zunanji videzkot notranjost, vonj, okus in

povezanost skorje, sredice in polnila.Največ potic je bilo nadevanih z orehi,našle pa so se tudi takšne s kostanjem,rožiči, kokosom, brusnicami, maslom,pehtranom in čemažem. Z zlatomedaljo nagrajeno orehovo potico jespekla Saša Urbančič, sodelavkaZadružne zveze Slovenije. V. V.

Foto

: Arh

iv K

meč

ki gl

as

Leto 2017 – mednarodno leto trajnostnegaturizma za razvojOrganizacija združenih narodov je leto 2017 razglasila zamednarodno leto trajnostnega turizma za razvoj, ki naj bi prispevalok boljšemu razumevanju med narodi, k večjemu zavedanju bogatedediščine civilizacij in različnosti kultur ter posledično h krepitvimiru na svetu. »To je edinstvena priložnost za turistični sektor,da prispeva k trajnostnemu razvoju tako na področju gospodarstvakot tudi sociale in okolja,« je ob tej priložnosti dejal generalnisekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai.

V. V.

OGLASI

1,63

1,15

1,25

1,35

1,45

1,55

1,65

1,75

1,85

1,95

1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49

€/kg

k.t.

teden

Prašiči, razred E

0,15

0,130,140,150,160,170,180,190,200,210,22

1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49

€/kg

teden

Pšenica

0,26

0,22

0,24

0,26

0,28

0,30

0,32

0,34

0,36

0,38

0,40

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Gibanje cen mleka v SLO

€/kg

2014 2015 2016

3,35

2,80

3,00

3,20

3,40

3,60

3,80

4,00

1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49

€/kg

k.t.

teden

Mlado pitano govedo, razred R3

AKTUALNE CENE za obdobje do 21. novembra 2016 v EUR

C) Kredit za vzrejo govedi, drobniceNespremenljiva obrestna mera

do 18 mesecev 3,70 %

Pribitek na 6M EURIBOR

Nespremenljiva obrestna mera

do 3 mesecev 3,20 %do 6 mesecev 3,30 %do 12 mesecev 3,50 %do 36 mesecev 2,50 % 4,10 %do 60 mesecev 2,75 % 4,30 %do 72 mesecev 2,80 % 4,70 %do 120 mesecev 3,10 % 5,00 %do 240 mesecev 3,30 %do 360 mesecev 3,50 %

Krediti za kmetijsko dejavnost

B) POSEBNA PONUDBA:Setveni/trgatveni/žetveni krediti v domači valuti

Nespremenljiva obrestna merado 6 mesecev 3,30 %do 12 mesecev 3,50 %

Banka odobrava gotovinske in namenske kreditekmetom za:- osnovno dejavnost, - gradnjo gospodarskih objektov,- nakup osnovne črede in živinorejsko proizvodnjo,- nakup mehanizacije,- nakup zemlje in urejanje zemljišč,- ureditev trajnih nasadov, - razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in- ostale namene za dejavnost.

A) Krediti v domači valuti

Dragi prijatelji kmetijstva,pred nami so božični in novoletniprazniki, čas, da se za trenutekustavimo, se družimo s svojiminajbližjimi in se z njimi poveselimo.

V letu 2017 vam želimo veliko zdravja, osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov.Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja

MALI OGLASIIŠČEM HARMONIKOIščem nekoga, ki bi mi podaril starejšo klavirskoharmoniko, ki je ne potrebuje več oz. mu je v napoto.Rad bi se jo namreč naučil igrati, saj sem v pokojuin imam več časa kot prej. Sam jo pridem tudi iskati.Telefon: 041 419 888.PRODAM DAIHATSU TERIOSProdam rabljen avto Daihatsu Terios, letnik 1999, sprevoženimi 217.000 kilometri. Telefon: 031 248 148.Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.

19

,osebnega raèunabrezplaèno vodenje6 mesecev

DBS NET,e

brezplaè

,

6 mesecevèno

jVeè informacij na telefonski š

VSE BANÈNE STORITVE ZA KM PLAÈILNE KARTICE

DBS OSEBNI RAÈUN

47 7 , 5 pwww.dbs.si

številki 01 4727 228, v 85 poslovalnicah DB

METOVALCE PODJETJA IN SAMOSTOJNE POD PREDPLAÈNIŠKA KARTICA VARÈEVANJA

MOBILNA BANKA mDBS LIMITI KREDITI

BS in na

DJETNIKE

S

VSE BANÈNE STORITVE ZA KMETOVALCE, PODJETJA

A IN SAMOSTOJNE POD