koliko kapljic lahko prihraniŠ? · z učenci znotraj skupine se pogovorite o pripravi ankete....

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem

Modul pripravili: Neža Iglič in Klara Omovšek, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetek Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]

1

KOLIKO KAPLJIC LAHKO PRIHRANIŠ?

Modul za poučevanje naravoslovja in tehnike v 5. razredu osnovne šole,

poraba vode.

Povzetek VAUK/PROFILES modul “Koliko kapljic lahko prihraniš?” obravnava problem prekomerne porabe vode. Učenci z raziskovanjem in učenjem v skupini spoznajo, da so zaloge pitne vode vedno manjše, zato je pomembno, da se zavedamo, da moramo varčevati z vodo. Vedeti moramo, kje porabimo preveč vode in kako bi jo lahko nekaj privarčevali, ne da bi to vplivalo na kvaliteto našega življenja. Učenci raziskujejo in s pomočjo ankete ugotovijo, da je to eden izmed načinov pridobivanja podatkov. Na podlagi rezultatov pa lahko poiščejo predloge za izboljšanje stanja.

Modul vključuje

1. Navodila za učence

Pogovor o vsebini modula – opredelitev problema (odgovarjajo na vprašanja o zgodbi). Preberejo podatke in modele ter rešijo ključna vprašanja. Ukvarjajo se z vprašanji kako posameznik sploh ravna z vodo, kako naj to ugotovimo. Spoznajo anketo, jo sestavijo in izvedejo. Ta dejavnost poteka v skupinah in jo učitelj usmerja skozi vprašanja. Učenci rezultate preštejejo, predstavijo in interpretirajo. (s pomočjo tabel in ustno)

mailto:[email protected]




2

Rešujejo naloge za vajo in ali razumem ter ob tem odgovarjajo na glavno vprašanje, kako lahko vsak posameznik nekaj privarčuje.

2. Navodila za učitelja

Predstavijo, katera predznanja morajo imeti učenci za razumevanje tega modula, učne cilje, ki jih z modulom dosežemo ter kompetence, ki naj bi jih učenci z modulom osvajali.

3. Način preverjanja in ocenjevanja znanja

Vsebuje tabele za lažje spremljanje učencev in ocenjevanje njihovega dela.

4. Učiteljevi zapiski

Vsebujejo podatke o učni vsebini, navodila za pripravo in načrtovanje eksperimetnalnega dela, rešitve nalog, primer ankete in rezultate že izvedene ankete.

Zahvala Modul so pripravili Neža Iglič in Klara Omovšek (konzulent: dr. Iztok Devetak) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.


http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti


http://www.profiles-projects.eu/










3

Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci: (1) spoznajo pomen pomankanja vode. (2) ugotovijo, kako lahko sami prispevajo k manjši porabi vode. (3) se spoznajo z načinom pridobivanja podatkov – anketiranje. (4) se spoznajo s pripravo ankete. (5) se spoznajo z analizo ankete. (6) se spoznajo z vrednotenjem rezultatov ankete.

Vsebina učnega načrta: (1) Utemeljiti pomen vode za življenje in napovedati posledice omejenosti vodnih zalog. (2) Utemeljiti pomen varovanja vode.

Metode in oblike dela: - metode: besedne metode (ustna razlaga, pogovor, delo z besedilom, metoda pisanja); demonstracijske metode; eksperimentalne metode; metode izkustvenega učenja (samorefleksija, reševanje problemov); oblike (frontalna, indvidualna, skupinsko delo); didaktični sistemi (projektno delo).

Predviden čas: 5 šolskih ur (45 min)

Predznanje; Učenci naj bi že znali: (1) poimenovati in opisati porabnike vode; (2) opisati pot vode od zajetja do pipe; (3) opisati in razložiti pomen rezervoarja; (4) poznajo zakonitosti skupinskega dela;





4

Aktivnosti učencev

Koliko kapljic lahko prihraniš? Ime in priimek: __________________________ Skupina: ____ Razred: ___

(1) Zakaj se to učim? V današnjem času je poraba vode vedno večja. Ob tem pa je pomembno, da se vprašamo, koliko vode imamo na razpolago. Ker so zaloge pitne vode vedno manjše, je pomembno, da se zavedamo, da moramo varčevati z vodo. Vedeti moramo, kje porabimo preveč vode in kako bi jo lahko nekaj privarčevali, ne da bi to vplivalo na kvaliteto našega življenja.

SOCIONARAVOSLOVNI KONTEKST Varčevanje pri porabi pitne vode je torej zelo pomembno. Žal pa se tega niso zavedali ljudje iz neke majhne vasi, v kateri je živela deklica Tina. Vedela je, da v njeni vasi nihče ni razmišljal o porabi vode, saj so jo trošili vse povprek. Vsi v vasi so porabili preveč vode in na to so postali pozorni šele lansko poletje, ko je poleti v sušnem obdobju skoraj zmanjkalo vode. Takrat so vaščani sklicali sestanek, na katerem so se pogovarjali o neprimerni rabi vode. Na sestanek je prišla tudi Tina in prispevala svoje mnenje. Dejala je, da je nekaj treba ukreniti in da prav vsak vaščan lahko pripomore k zmanjšanju porabe vode.

(2) Učni cilji:

(1) spoznati problem pomankanja vode (2) ugotoviti, kako lahko sam prispevaš k manjši porabi vode (3) spoznati način pridobivanja podatkov z anketo (4) spoznati se s pripravo ankete (5) spoznati se z analizo ankete (6) spoznati se z vrednotenjem rezultatov ankete

(3) Učni dosežki: (1) poznajo problem pomankanja vode (2) vedo, kako lahko zmanjšamo porabo vode (3) pozna

način pridobivanja podatkov z anketiranjem (4) priprava ankete (5) analiza rezultatov ankete





5

(4) Predzanje: 1) poimenovati in opisati porabnike vode (2) opisati pot vode od zajetja do pipe (3) opisati

in razložiti pomen rezervoarja (4) znajo delovati znotraj skupine

(5) Viri:

http://www.zzv-kp.si/obvestila/2013/03/25/svetovni-dan-voda/ http://izobrazevanje.lutra.si/kako-varcevati-z-vodo.html http://www.primavoda.si/poraba-vode#varcevanje (6) Novi pojmi: anketa, analiza ankete, obdelava podatkov, vodni odtis, trajnostni razvoj, virtualna voda


http://www.zzv-kp.si/obvestila/2013/03/25/svetovni-dan-voda/

http://izobrazevanje.lutra.si/kako-varcevati-z-vodo.html




6

Naloge učencev

I. DEL VPRAŠANJA ZA VODENJE POGOVORA (socionaravoslovni kontekst) 1. S kakšnim problemom so se srečali prebivalci Tinine vasi? 2. Kaj so vaščani sklenili na sestanku? 3. Ali lahko vsak posameznik prispeva k reševanju problema porabe vode? Kako? PODATKI IN MODELI

Voda je iz različnih vidikov življenjskega pomena za vsa živa bitja. Voda je v nas in okoli nas. Je osnova vseh bioloških procesov, ki omogočajo življenje. Zagotavljanje dostopa do varne pitne vode za vse in pametno upravljanje s tem virom je pomembna naloga trajnostnega razvoja. Pomemben korak k trajnostni rabi vodnih virov je sprememba vedenja ljudi. Preskrba s pitno vodo naslednjih generacij je v veliki meri odvisna od tega, kako z vodo ravnamo danes.

V zadnjih treh stoletjih se je svetovna poraba vode povečala za 35-krat. V 20. stoletju je poraba vode naraščala dvakrat hitreje kot prebivalstvo. Povprečni Zemljan dnevno porabi 4.130 litrov vode, pri čemer gre v povprečju le 130 litrov za neposredno porabo – na primer za pitje, umivanje in pranje posode ali perila.

Preostalih 4.000 litrov na posameznika porabimo za pridelovanje prehrambenih izdelkov ali drugih proizvodov. Najbolj potratni porabniki vode živijo v ZDA, kjer vsak prebivalec povprečno porabi 300 litrov na dan, med skromnejšimi porabniki pa so Indijci s 25 litri. To vodo imenujemo virtualna voda. Čeprav se sliši zapleteno, je enostavno. Ko kupimo izdelek v trgovini, vode ne vidimo, ne nesemo je s seboj domov. To je vsa tista nevidna voda, ki se porabi za izdelavo ali pridelavo dobrin, tj. hrane, oblačil, papirja in drugih proizvodov.

Vodni odtis skuša zajeti vso vodo, ki jo vsakodnevno porabimo. V povprečju porabi vsak prebivalec v Sloveniji okrog 150 litrov vode dnevno. Za vzdrževanje higiene porabimo mnogo več vode kot za fiziološke potrebe. Za normalne fiziološke potrebe v povprečju odrasel človek porabi le od 2 do 3 l pitne vode dnevno, ob večji športni ali fizični aktivnosti pa nekaj krat več.Večino vode porabimo pretežno v namene osebne higiene, izplakovanje wc, zalivanje, pranje avtomobilov ipd. Nevede nam v času umivanja zob ali miljenja rok pri odprti pipi odteče 13 litrov čiste, pitne vode na minuto. Straniščni kotliček porabi z enim splakovanjem do 10 litrov vode. V primeru, da ne tesni, pa lahko "porabi" več kot 200 litrov pitne vode na dan. Za vse te namene porabljamo čisto pitno vodo. Škoda je, da se premalo zavedamo (in delamo na tem), da bi bilo večji delež porabe vode mogoče nadomestiti z ustrezno zbrano ali predelano vodo, kar bi pomenilo, da bi na ta način varovali zaloge pitne vode.





7

Take in podobne majhne korake pri varovanju našega planeta lahko naredimo sami in si s temi majhnimi prihranki zagotavljamo lepšo prihodnost. Načinov, kako varčevati z vodo, je veliko, vsi pa se začnejo pri tebi. Vsak dan varčuj z vodo. Ni važno, če so prihranki majhni. Vsaka kapljica šteje! To zavedanje o problemu prevelike porabe vode je pripeljalo do tega, da 22. marca vsako leto praznujemo svetovni dan voda, s čimer želimo ozavestiti čim več ljudi o tem problemu. (povzeto po: http://www.zzv-kp.si/obvestila/2013/03/25/svetovni-dan-voda/ http://izobrazevanje.lutra.si/kako-varcevati-z-vodo.html ) II. DEL

Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja

Kaj je vodni odtis? ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ Kaj je virtualna voda? ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ Koliko vode porabi povprečni Zemljan in koliko Slovenec za neposredno uporabo na dan? ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ Koliko porabi kotliček za eno splakovanje? ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ Koliko litrov vode na minuto odteče med ščetkanjem zob? ____________________________________________________________________________________________________________________________________________ Kdaj praznujemo svetovni dan vode? ____________________________________________________________________________________________________________________________________________







8

A. ANKETA Nekaj splošnih informacij o porabi vode smo že dobili. Zdaj nas zanima, kakšne navade imajo sošolci z ravnanjem z vodo doma. Kako bi najlažje pridobili podatke o tem? To bomo najlažje storili z anketiranjem.

ANKETA je postopek zbiranja podatkov, v katerem se kot tehnika uporablja vprašalnik (pisna anketa) ali intervju (ustna anketa). Z anketami navadno zbiramo mnenja ljudi in ugotavljamo razširjenost pojavov, ki nas zanimajo.

Anketiranec je tisti, ki odgovarja na anketni vprašalnilk.

KAKŠNA NAJ BODO VPRAŠANJA?

Anketirancu mora biti popolnoma jasno, kaj ga sprašujemo. Ko sestaviš vprašanje, premisli, kakšen odgovor boš dobil nanj. Vprašanja naj bodo preprosta, da jih bo razumel vsak.

TIP VPRAŠANJ

Lotili se boste sestavljanja vprašanj, pri katerih boste vnaprej določili odgovore, ki jih bodo sošolci obkrožili. Primer: Ali med miljenjem rok zapiraš vodo? vedno - pogosto – ne vem - redko - nikoli.

B. PRIPRAVA ANKETE Z učenci znotraj skupine se pogovorite o pripravi ankete. Pozorni bodite na to, kaj vas zanima, kaj bi radi izvedeli, katera vprašanja so najprimernejša, glede na to, kaj želite izvedeti. Preden se lotite dela si podrobno oglejte zgornji primer. Pri vsebini vprašanj pa si pomagajte z uvodnim besedilom o porabi vode. Ko sestavite vprašanja jih boste predstavili sošolcem. Skupaj z učiteljico boste določili najprimernejša in skupaj sestavili eno razredno anketo. Anketo boste izvedli v ostalih dveh petih razredih. C. ANALIZA ANKETE Pridobljene podatke je potrebno pregledati. Znotraj skupine se pogovorite o tem, kaj bi s podatki naredili. Vsaka skupina bo dobila nekaj anketnih vprašalnikov, ki jih bo morala analizirati. V skupini se pogovorite o tem, kako bo to delo najhitreje potekalo in bo tudi najbolj organizirano.





9

Znotraj skupine se pogovorite o tem, kaj vse mora vsebovati tabela, v katero boste vpisovali preštete odgovore. Na koncu boste predstavili rezultate znotraj skupin, potem bomo naredili še skupno razredno tabelo, v katero bomo vpisali skupne rezultate vseh skupin za vsako vprašanje in odgovor posebej. Za lažjo predstavo dobljenih rezultatov, bomo naredili skupne stolpčne prikaze za vsako vprašanje posebej. Barvali boste kvadratke, pri čemer vsak kvadratek pomeni en odgovor. Kritično vrednotenje rezultatov Ko izpolnemo tabelo in naredimo stolpčne prikaze, imamo popoln pregled o navadah petošolcev o ravnanju z vodo. Za vsako vprašanje pregledamo rezultate in se pogovorimo o tem, ali petošolci varčujejo z vodo ali ne. Ocenimo tudi, kje so najbolj in kje najmanj varčni z vodo. Iskanje rešitev Na podlagi rezultatov ankete, poiščite in predlagajte rešitve za bolj varčno rabo vode. Tu se osredotočite na to, kako bi ostale učence na šoli ozavestili o prekomerni rabi vode. (npr. kartončki s slogani) Naloge za vajo

Izračunaj porabo vode v domačem gospodinjstvu s pomočjo spodnje spletne strani. http://izobrazevanje.lutra.si/izracunaj-si-porabo-vode.html Na podlagi rezultatov poišči in predlagaj rešitve, kako bi zmanjšal porabo vode v domačem gospodinjstvu in predloge zapiši. __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Primerjaj rezultate, ki si jih dobil s sošolci znotraj tvoje skupine in ugotovi, v katerem gospodinjstvu so najbolj in v katerem najmanj varčni. ____________________________________________________________________________________________________________________________________________

Ali razumem

Na podlagi znanja, ki si ga pridobil zapiši, kje po tvojem mnenju porabimo največ vode? __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


http://izobrazevanje.lutra.si/izracunaj-si-porabo-vode.html




10

Ali se da privarčevati nekaj vode, ne da bi to vplivalo na kvaliteto življenja? __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Kje in kako lahko privarčujemo vodo? __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Razmisli in zapiši še kakšen način zbiranja podatkov o porabi vode. ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Razmisli, ali smo z anketo dobili točne, resniče, merljive podatke, ali tudi tu lahko pride do napak. ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

III. DEL

1. S pomočjo učiteljice izračunajte razredno povprečje porabe vode na osebo.

2. Primerjajte razredno povprečje porabe vode s slovenskim in svetovnim povprečjem porabe vode osebe na dan. Je povprečje večje ali manjše? Zakaj misliš, da je tako? Vrednoti lastno ravnanje z vodo.





11

3. Skupaj naredite stolpčni prikaz povprečne porabe vode za razred in zase. Zgleduj se po spodnjem primeru. Primer:





12

KOLIKO KAPLJIC LAHKO PRIHRANIŠ?

Navodila za učitelja Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja takoimenovani scenarij, ki je na začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem, katero dodatno naravoslovno znanje je potrebno za nadaljnjo diskusijo o problemu in njegovo rešitev. Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES stretegije poučevanja, saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES.Prvi predstavlja učenje z raziskovanjem in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev izobraževanja (glej učne rezultate). Že definicija učenja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v večini primerov raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovalno učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti je razlaga pridobljenih podatkov, zato da se pridobi rešitev naravoslovnega problema. V tem učnem modulu predstavlja uvod (socio-naravoslovni scenarij) zgodba o Tini in njenih sovaščanih ter njihovem negospodarnem ravnanju z vodo. Učitelj tu lahko učence spodbudi z vprašanji: s kakšnim problemom so se srečali prebivalci Tinine vasi; kaj so vaščani sklenili na sestanku; ali lahko vsak posameznik prispeva k reševanju problema porabe vode in kako.To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med učenci (priporočeno je, da se ta del učnega modula izvede v skupinah po štiri učence). Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih predpisuje učni načrt za naravoslovje in tehniko (glejte cilje učnega načrta zgoraj). Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo: (1) Poznati porabnike vode.

(2) Poznati pomen vode za življenje.

(3) Pravila dela v skupini.

Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri

uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROILES

modulih doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je(so) potrebno(na)

raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev o socio-

naravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih





13

vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno posataviti nekaj raziskovalnih vprašanj,

kot na primer:

(1) Ali se da privarčevati nekaj vode, ne da bi to vplivalo na kvaliteto življenja?

(2) Kje in kako lahko privarčujemo vodo?

(3) Razmisli in zapiši še kakšen način zbiranja podatkov o porabi vode.

(4) Razmisli, ali smo z anketo dobili točne, resniče, merljive podatke, ali tudi tu lahko

pride do napak.

Po opredelitvi raziskovalnih vprašanj, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče opraviti meritve. Glede na tip modula, ki je strukturiran tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo, da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delo v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem skupinskem delu naj učenci poročajo o svojih rešitvah pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema raziskovalnega dela je, da se učenci zavedajo pomena varčevanja pitne vode. Vprašanja, ki vodijo učenje in so vključena v besedilo, ki ga imajo na voljo učenci, so načrtovana tako, da vodijo razmišljanje učencev v tej smeri. Pri učenju z raziskovanjem se pričakuje, da bodo učenci pridobili znanje o tem, kako pridobiti podatke in na podlagi le-teh vplivati na izboljšanje stanja. Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v navodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podan tudi slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi, uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko učenci najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine: podatki o porabi vode in o anketi, kot načinu pridobivanja podatkov. Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki sestavljajo porabo vode in ankete, še ni konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne le naučeno s sodelovanjem v razpravi v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s PROFILES modulom je sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij modula.





14

Učni cilji posamezne učne ure Učni cilji prve učne ure:

Učenci se spoznajo s problemom pomankanja vode.

Učenci se spoznajo s problemom prekomerne porabe vode.

Učni cilji druge učne ure:

Učenci spoznajo način pridobivanja podatkov z anketo.

Učenci se spoznajo s pripravo ankete.

Učenci se spoznajo z analizo ankete.

Učenci pripravijo anketo.

Učni cilji tretje učne ure:

Učenci izvedejo anketo.

Učenci obdelajo rezultate ankete.

Učni cilji četrte učne ure:

Učenci analizirajo podatke pridobljene z anketo.

Učenci naredijo stolpčne prikaze.

Učenci rezultate primerjajo in vrednotijo.

Učni cilji pete učne ure:

Učenci ugotovijo, kako lahko sami prispevajo k manjši porabi vode.

Učenci primerjajo povprečno porabo vode v njihovem gospodinjstvu s

slovenskim povprečjem.

Učenci narišejo graf o povprečni porabi vode.





15

Doseganje zastavljenih kompetenc

Kompetenca Kompetenca je dosežena z/s...

1. Spretnosti raziskovalnega dela.

Spodbujanjem razmišljanja z odprtimi vprašanji, z izdelavo ankete ter interpretacijo in vrednotenjem rezultatov, s primerjanjem lastne porabe vode z razrednim ter tudi s slovenskim povprečejm.

2. Komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti.

Pogovori znotraj skupine, skupnimi pogovori o zgodbi in vsebini ter poročanjem o rezultatih ankete. Zapisovanjem odgovorov, rezultatov in ugotovitev ter reševanjem nalog znotraj modula.

3. Sposobnosti odločanja in argumentacije odločitev.

Dogovarjanjem znotraj skupine. Odgovarjanjem na vprašanja višjega nivoja.

4. Usvajanje pojmov.

Branjem podatkov in modelov, pogovorom znotraj skupine in v razredu ter vključevanjem predznanja.

5. Način pridobivanja podatkov.

Usvajanjem znanja o anketiranju, kot možnim načinom pridobivanja podatkov ter z izvajanjem ankete ter samo analizo le-te.

6. Predstavitev ter vrednotenje pridobljenih podatkov.

Z oblikovanjem tabele in grafičnim prikazom pridobljenih podatkov ter umestitve rezultatov v učni kontekst. Rezultate tudi ustno predstavijo in ovrednotijo.





16

»KOLIKO KAPLJIC LAHKO PRIHRANIŠ?«

Predlogi ocenjevanja Učitelj lahko preveri in oceni znanje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj izbere in lahko uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skladu s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le predlogi za vrednotenje znanja in da učitelj izbere tiste, za katere meni, da so v dani situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednotijo razvite spretnosti učencev. Del B temelji na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse dele učitelj lahko poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno. Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka: 1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek posamezne skupine, 2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula), 3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na višjih kognitivnih ravneh. Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1 = nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko uporabi tudi tri- točkovne lestvice; na primer x – niso niti minimalno dosežene kompetence, √ = minimalno dosežene kompetence in √√ = ustrezno dosežene (več kot predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki kaže pobude itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše opombe za celotno skupino ali posameznega učenca. Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno vrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja. Primere vprašanj tudi za sumativno ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov pri pouku.





17

A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev

Spretnosti Ocena 1 – 5 / opis / zaznamek

Socialne vrednote

Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj skupine

Zmožnost oblikovanja timskega dela

Zmožnost smiselnega argumentiranja v skupinski diskusiji

Osebne spretnosti

Zmožnost sodelovanja v procesu učenja

Zmožnost kritičnega mišljenja

Ustvarjalne zmožnosti

Zmožnost predstavitve na zanimiv način

Zmožnost samozavesti med predstavitvijo

Zmožnost predstavitve dobljenih rezultatov v razredu

Zmožnost spraševanja in izražanja osebnega mnenja

Uporabljanje znanstvenih metod dela

Zmožnost določitve namena obravnavanega dela

Zmožnost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij

Sposobnost oblikovanja različnih stališč do obravnavanega dela

Zmožnost priprave ustreznega delovnega načrta

Zmožnost analize zbranih podatkov

Zmožnost oblikovanja sklepov





18

B del Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem ali pisnem preizkusu znanja

1. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/kompetence za vrednotenje; Učenci:

Ocena 1-5 / opis / zaznamek

1 Poznajo problem pomankanja vode.

Vedo, da so zaloge vode vedno manjše.

2 Poznajo problem prekomerne porabe vode.

Vedo, da se vodni viri rabijo negospodarno.

Glej:

Vprašanja za vodenje pogovora (socionaravoslovni kontekst)

Ključna vprašanja

2. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci:


1

Poznajo način pridobivanja podatkov z anketo.

Vedo, kako lahko pridobijo podatke.

2 Poznajo način priprave ankete.

Vedo, kako se pripravi anketo.

3 Poznajo analizo ankete.

Vedo, kako lahko rezultate ankete interpretirajo.

4 Poznajo pripravo ankete.

Pripravijo anketo.

Glej:

Poglavje o anketi (razdelek A,B,C)

3. učna ura



1 Izvajanje ankete. Predstavijo cilje ankete. Opozorijo, da je anonimna in prostovoljna.





19

2 Obdelava rezultatov ankete.

Odgovore preštejejo in grupirajo iste odgovore. Podatke zberejo v eni preglednici ter naredijo stolpčne prikaze.

Glej:

Poglavje o anketi (razdelek B,C)

4. učna ura



1

Učenci analizirajo

podatke pridobljene

z anketo.

Predstavijo rezultate in jih interpretirajo.

2

Učenci rezultate

primerjajo in

vrednotijo.

Oblikujejo skupne zaključke in ugotovitve ter jih povežejo s podatki in modeli.

Glej:

Poglavje o anketi (razdelek C)

5. učna ura



1

Učenci ugotovijo, kako lahko sami prispevajo k manjši porabi vode.

Razmislijo in odgovarjajo na vprašanja višje ravni iz razdelka Ali razumem.

2

Učenci primerjajo povprečno porabo vode v njihovem gospodinjstvu s slovenskim povprečjem.

Izračunajo porabo vode v lastnem gospodinjstvu in primerjajo s slovenskim povprečjem, vrednotijo lastno porabo ter rešijo naloge.

3 Učenci narišejo graf o povprečni porabi vode.

Narišejo stolpični prikaz.





20

Glej:

Naloge za vajo.

Ali razumem?

III. del modula.





21

C del Vrednotenje na osnovi stretegij poučevanja Vrednotenje pisnih izdelkov učencev

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1

Napiše načrt oziroma poročilo raziskave

Zasnuje načrt raziskave oz. postavi raziskovalna vprašanja in/ali pozna namen raziskave/poskusov.

Načrt raziskave zadošča minimalnim standardom, ki jih določi učitelj.

Zna ustrezno predvidevati raziskovalne rezultate.

Razvije ustrezen postopek raziskave in zna določiti katere spremenljivke je potrebno konktrolirati.

2 Zbira eksperimentalne podatke

Ustrezno zbere in zapiše opazovanja/podatke (npr. število opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo, kako natančno so zbrani podatki, zavedanje možnih napak …).

3

Interpretira ali izračuna iz zbranih podatkov določene parametre in sklepa na njihovi osnovi

Interpretira podatke, zbrane na ustrezen način, ki ga zna upravičiti, vključno z uporabo ustreznih grafov, tabel in simbolov.

Ustrezno sklepa glede na postavljena raziskovalna vprašanja.

4 Odgovarja na vprašanja

Zagotavlja pravilne pisne odgovore na vprašanja, podane v ustni ali pisni obliki.

Ponuja dovolj podrobne odgovore, zlasti kadar je pozvan, naj poda mnenje ali odločitev.

5

Riše diagrame/ tabele/modele simbolne predstavitve.

Lahko zagotovi zahtevane grafične prikaze.

Je zmožen grafično predstaviti rezultate v primerno velikih grafih in s primernimi podrobnostmi.

Sposoben zagotoviti popolne in ustrezne





22

naslove za diagrame, slike, tabele.

6

Naravoslovno ali družbeno-naravoslovno mišljenje

Izkazuje ustvarjalno mišljenje in postopke pri reševanju problemov.

Poda ustrezno družbeno-naravoslovno odločitev na določeno vprašanje ali skrb, s pravilno poudarjeno naravoslovno komponento.

Vrednotenje z opazovanjem

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1 – 5 / opis /

zaznamek

1 Deluje v skupini, med dejavnostmi in razpravo

Prispeva k delu skupine.

Sodeluje z drugimi v skupini in v celoti sodeluje pri delu skupine.

Prikazuje vodstvene sposobnosti - vodi skupino z ustvarjalnim razmišljanjem in pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč (kognitivno ali psihomotorično); povzema rezultate.

Kaže toleranco do članov skupine in jih spodbuja.

2 Izvedbo raziskave ali poskusa

Razume cilje raziskave/eksperimentalnega dela in ve, katere teste in/ali meritve je potrebno opraviti.

Izvaja raziskavo/eksperimentalno delo v skladu s pripravljenimi navodili/načrtom.

Uporablja laboratorijski inventar na varen način.

Do sebe in drugih deluje varno pri delu.

Vzdržuje urejeno in čisto delovno površino.





23

»Koliko kapljic lahko prihraniš?«

Zapiski učitelja Voda je iz različnih vidikov življenjskega pomena za vsa živa bitja. Voda je v nas in okoli nas. Je osnova vseh bioloških procesov, ki omogočajo življenje. Zagotavljanje dostopa do varne pitne vode za vse in pametno upravljanje s tem virom je pomembna naloga trajnostnega razvoja. Pomemben korak k trajnostni rabi vodnih virov je sprememba vedenja ljudi. Preskrba s pitno vodo naslednjih generacij je v veliki meri odvisna od tega, kako z vodo ravnamo danes.

V zadnjih treh stoletjih se je svetovna poraba vode povečala za 35-krat. V 20. stoletju je poraba vode naraščala dvakrat hitreje kot prebivalstvo. Povprečni Zemljan dnevno porabi 4.130 litrov vode, pri čemer gre v povprečju le 130 litrov za neposredno porabo – na primer za pitje, umivanje in pranje posode ali perila.

Preostalih 4.000 litrov na posameznika porabimo za pridelovanje prehrambenih izdelkov ali drugih proizvodov. Najbolj potratni porabniki vode živijo v ZDA, kjer vsak prebivalec povprečno porabi 300 litrov na dan, med skromnejšimi porabniki pa so Indijci s 25 litri. To vodo imenujemo virtualna voda. Čeprav se sliši zapleteno, je enostavno. Ko kupimo izdelek v trgovini, vode ne vidimo, ne nesemo je s seboj domov. To je vsa tista nevidna voda, ki se porabi za izdelavo ali pridelavo dobrin, tj. hrane, oblačil, papirja in drugih proizvodov.

Vodni odtis skuša zajeti vso vodo, ki jo vsakodnevno porabimo. V povprečju porabi vsak prebivalec v Sloveniji okrog 150 litrov vode dnevno. Za vzdrževanje higiene porabimo mnogo več vode kot za fiziološke potrebe. Za normalne fiziološke potrebe v povprečju odrasel človek porabi le od 2 do 3 l pitne vode dnevno, ob večji športni ali fizični aktivnosti pa nekaj krat več.Večino vode porabimo pretežno v namene osebne higiene, izplakovanje wc, zalivanje, pranje avtomobilov ipd. Nevede nam v času umivanja zob ali miljenja rok pri odprti pipi odteče 13 litrov čiste, pitne vode na minuto. Straniščni kotliček porabi z enim splakovanjem do 10 litrov vode. V primeru, da ne tesni, pa lahko "porabi" več kot 200 litrov pitne vode na dan. Za vse te namene porabljamo čisto pitno vodo. Škoda je, da se premalo zavedamo (in delamo na tem), da bi bilo večji delež porabe vode mogoče nadomestiti z ustrezno zbrano ali predelano vodo, kar bi pomenilo, da bi na ta način varovali zaloge pitne vode.

Take in podobne majhne korake pri varovanju našega planeta lahko naredimo sami in si s tem z majhnimi prihranki zagotavljamo lepšo prihodnost. Načinov, kako varčevati z vodo, je veliko, vsi pa se začnejo pri tebi. Vsak dan varčuj z vodo. Ni važno, če so prihranki majhni. Vsaka kapljica šteje! To zavedanje o problemu prevelike porabe vode je pripeljalo do tega, da 22. marca vsako leto praznujemo svetovni dan voda, s čimer želimo ozavestiti čim več ljudi o tem problemu. (povzeto po:





24

http://www.zzv-kp.si/obvestila/2013/03/25/svetovni-dan-voda/ http://izobrazevanje.lutra.si/kako-varcevati-z-vodo.html http://www.primavoda.si/poraba-vode#varcevanje )

Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje Ko bodo učenci sestavljali ankete jih opozarjamo na primernost vprašanj. Pozorni smo tako na tip vprašanja, kot tudi na vsebino vprašanja. Opozarjamo jih naj predvidijo odgovore in si s tem pomagajo pri sestavi anketnega vprašalnika. Rešitve nalog za učence Ključna vprašanja Kaj je vodni odtis? Vsa voda, ki jo v povprečju vsakodnevno porabimo. Kaj je virtualna voda? To je vsa tista nevidna voda, ki se porabi za izdelavo ali pridelavo dobrin, tj. hrane, oblačil, papirja in drugih proizvodov. Koliko vode porabi povprečni Zemljan in koliko Slovenec za neposredno uporabo na dan? Povprečni Zemljan za neposredno uporabo porabi 130 l vode na dan, slovenec pa 150 l vode na dan. Koliko porabi kotliček za eno splakovanje? Kotliček za eno splakovanje porabi 10 l vode. Koliko litrov vode na minuto odteče med ščetkanjem zob? Med ščetkanjem zob odteče 13 l vode na minuto. Kdaj praznujemo svetovni dan vode? Svetovni dan vode praznujemo 22. marca. Naloge za vajo, vprašanja ali razumem ter problemske naloge so odprtega tipa in lahko pričakujemo različne odgovore od vsake skupine in vsakega posameznika posebej. Dovolj je, če kot učitelji dobro poznamo vsebino in damo povratno informacijo na njihova razmišljanja in odgovore, zato odgovorov nisva predvideli.




http://www.primavoda.si/poraba-vode#varcevanje




25

Za učitelja ... Primer ankete

ANKETA ZA UČENCE

KOLIKO KAPLJIC LAHKO PRIHRANIŠ? CILJ: Ugotoviti navade učencev v povezavi z ravnanjem z vodo.

Pomanjkanje vode je svetovni problem, ki pa se nam, z vodo namočenim Slovencem, večinoma zdi nepomemben. Voda je v nas in okoli nas. Ogromne količine vode porabimo kot potrošniki dobrin - izdelkov in storitev. Vprašanje, ki se pojavlja je, kaj vsak posameznik lahko naredi, da bi privarčeval nekaj čiste, pitne vode. Preberi in obkroži! SPOL: M Ž STAROST: _____ let RAZRED: _____ 1. Ali zapirate vodo po uporabi?

vedno pogosto ne vem redko nikoli 2. Ali zapirate vodo med umivanjem zob? vedno pogosto ne vem redko nikoli 3. Ali med šamponiranjem zapiraš vodo? vedno pogosto ne vem redko nikoli 4. Ali se prhaš, namesto kopaš v kadi? vedno pogosto ne vem redko nikoli 5. Ali med miljenjem rok zapiraš vodo?





26

vedno pogosto ne vem redko nikoli

6. Ali za zalivanje vrta uporabljate deževnico? (obkroži le, če imate doma vrt) da ne ne vem

7. Ali o kaplanju vode iz pipe obvestiš koga? vedno pogosto ne vem redko nikoli 8. Ali pri straniščnem kotličku, kdaj prekineš splakovanje? vedno pogosto ne vem redko nikoli

9. Ali si kdaj na javnih straniščih opazil znake, ki opozarjajo na ravnanje z vodo? da ne

10. (Odgovori le v primeru, če si pri 9. vprašanju odgovoril z DA) Ali so ta opozorila vplivala na tvoje ravnanje? vedno pogosto ne vem redko nikoli 11. Ali se po tvojem mnenju v Sloveniji dovolj opozarja na problem pomankanja vode? da ne

Hvala za sodelovanje!





27

Rezultati ankete

Anketo je izpolnilo 62 učencev 5. razreda OŠ Preserje pri Radomljah. Od tega je anketo rešilo 36 deklic in 26 dečkov. Anketo so reševali samostojno. Anketni vprašalnik je bil prostovoljne narave, vendar so anketo vseeno rešili prav vsi. Odgovori so prešteti in prikazani v grafih, za vsako vprašanje posebej.

Tabela 1: Ali zapirate vodo po uporabi?

0

10

20

30

40

50

60

70


Zapiranje vode po uporabi

št. odgovorov





28

Tabela 2: Ali zapirate vodo med umivanjem zob?

Tabela 3: Ali med šamponiranjem zapiraš vodo?

0

5

10

15

20

25

30

35

40


Zapiranje vode med umivanjem zob

št. odgovorov

0

10

20

30

40

50

60


Zapiranje vode med šamponiranjem

št. odgovorov





29

Tabela 4: Ali se prhaš, namesto kopaš v kadi?

Tabela 5: Ali zapiraš vodo med miljenjem rok?

0

5

10

15

20

25

30

35


Prhanje, namesto kopanja v kadi

št. odgovorov

0

5

10

15

20

25

30


Zapiranje vode med miljenjem rok

št. odgovorov





30

Tabela 6: Ali doma za zalivanje vrta uporabljate deževnico?

Tabela 7: Ali o kapljanju vode iz pipe obvestiš koga?

0

5

10

15

20

25

30

da ne ne vem

Uporaba deževnice za zalivanje vrta

št. odgovorov

0

5

10

15

20

25

30

35


Obvestilo o kapljanju vode iz pipe

št. odgovorov





31

Tabela 8: ALi pri straniščnem kotličku kdaj prekineš splakovanje, ko je ta čist?

Tabela 9: Ali si kdaj na javnih straniščih opazil znake, ki opozarjajo na ravnanje z vodo?

0

5

10

15

20

25

30


Prekinjanje splakovanja

št. odgovorov

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

da ne

Znaki, ki opozarjajo na porabo vode

št. odgovorov





32

Tabela 10: Ali so ta opozorila vplivala na tvoje ravnanje?

Tabela 11: Ali se po tvojem mnenju v Sloveniji dovolj opozarja na problem pomanjkanja vode?

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9


Vpliv na ravnanje z vodo

št. odgovorov

0

5

10

15

20

25

30

35

40

da ne

Mnenje o ozaveščanju o problemu

št. odgovorov





33

Rezultati so dokaj pričakovani. Iz njih lahko sklepamo, da se da, zlasti pri opravilih, ki jih počnemo večkrat na dan (umivanje zob, rok, šamponiranje, ustavljanje splakovanja), največ privarčevati. Učence seznanimo z rezultati naše raziskave. Primerjamo z njihovo raziskavo in ugotavljamo, kje so rezultati podobni. Raziskava nam pomaga uvideti, kje vse so rezerve in kje lahko sami prihranimo še tako dragocene kapljice vode! Reference (1) Svetovni dan voda. Zavod za zdravstveno varstvo Koper. http://www.zzv-kp.si/obvestila/2013/03/25/svetovni-dan-voda/

(2) Kako varčevati z vodo. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. http://izobrazevanje.lutra.si/kako-varcevati-z-vodo.html

(3) Spletni portal Prima voda. http://www.primavoda.si/poraba-vode#varcevanje

Slike (4) Kapljica vode. Avtor: Fir0002 http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Water_droplet_blue_bg05.jpg

(5) Pitna voda. Avtor: de:Benutzer:Alex Anlicker http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ae/Drinking_water.jpg




http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Water_droplet_blue_bg05.jpg

http://de.wikipedia.org/wiki/Benutzer:Alex_Anlicker

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/ae/Drinking_water.jpg

koliko kapljic lahko prihraniŠ? · z učenci znotraj skupine se pogovorite o pripravi ankete....

Documents