komunalnimi odpadki na evropsko predpi-se ločeno zbrani odpad-ki dodatno presortirajo v sortirnici,...
TRANSCRIPT
Odp
adki
v S
love
niji
216
Regionalni center za ravnanje z odpadki CeljeDružba za ravnanje z odpadki Simbo, d.o.o., opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, in sicer v 12 občinah: Celje, Vojnik, Dobrna, Štore, Šentjur, Žalec, Braslovče, Pre-bold, Polzela, Vransko, Tabor in Dobje. V or-ganiziran odvoz odpadkov je tako vključenih 110.000 prebivalcev s Celjskega in se letno zbere 50.000 ton komunalnih odpadkov, ki se jih vozi v Regionalni center za ravnanje z od-padki Celje.
Simbio tudi upravlja z Regionalnim centrom za ravnanje z odpadki Celje, v katerega je
vključenih 24 občin Savinjske regije. V cen-tru, katerega izgradnja je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi, se ločeno zbrani odpad-ki dodatno presortirajo v sortirnici, biološki odpadki se kompostirajo, mešani komunalni odpadki pa se obdelajo v objektu za mehan-sko-biološko obdelavo, kjer se ločita lahka in težka frakcija. Lahko frakcijo se nato odpelje v Toplarno Celje na termično obdelavo, težko pa odloži na odlagališču preostanka odpadkov.
Regionalni center za ravnanje z odpadki RCE-RO Celje je celovit projekt za sodobno in okolju
prijazno ravnanje z odpadki. Gre za prvi pro-jekt celostnega ravnanja z odpadki v Sloveniji. »Z Regionalnim centrom za ravnanje z odpadki Celje nam je uspelo združiti 24 občin in zdaj se priključujejo še nove. Savinjska regija je tako edino območje v Sloveniji, ki ravna s komunalnimi odpadki na evropsko predpi-san petstopenjski način. Postavili smo tudi
Laško
Celje
Žalec
Kozje
Vojnik
Šmarje pri JelšahTabor
Braslovče
Prebold
Rogatec
Polzela
Rogaška Slatina
Dobrna
Dobje
Bistrica ob Sotli
Šentjur
Štore
Podčetrtek
Vransko
Velenje
Šoštanj
Mozirje
Šmartnoob Paki
Rečicaob Savinji
V projekt RCERO Celje je vključenih 24 občin Savinjske regije. Mehansko-biološka obdelava
Sortirna linija
Odp
adki
v S
love
niji
217
Simbio, d.o.o., družba za ravnanje z odpadki
Naslov:Teharska cesta 49,3000 Celje
Telefon: 03 425 64 00Telefaks: 03 425 64 12E-naslov: [email protected] stran: www.simbio.si
Toplarno Celje, ki predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov ter blata iz čistilne napra-ve,« pravi mag. Marko Zidanšek, direktor druž-be Simbio.
Objekti regionalnega centra predstavljajo minimalen poseg v okolje, saj so upošteva-ni vsi standardi, ki jih narekuje zakonodaja. Izgradnja Regionalnega centra za ravnanje
z odpadki Celje omogoča uresničevanje več okoljevarstvenih ciljev. Povečali smo ponovno uporabo odpadkov ter zagotovili njihovo pre-delavo. Z regionalnim centrom smo zmanjšali količino emisij v zemljo in podtalnico, zmanjša-le so se emisije toplogrednih plinov, varujemo površinske in podzemne vode ter preprečuje-mo onesnaževanje vodnih virov.
Nadzona soba Odlagališče preostanka odpadkov
Pripravljeno in urejeno odlagališčeMBO tehnologija
Zaradi kompleksnosti projekta se je investicija izvajala v dveh fazah. Objekti R-CERO Celje pa so na dveh lokacijah: v Bukovžlaku in v Trno-vljah, v industrijski coni, kjer je Toplarna Celje.
Odpadki, ki jih dnevno proizvajamo v naših do-movih, službah in drugod, tako niso več pro-blem - postajajo priložnost.
Odp
adki
v S
love
niji
218
V prihodnost usmerjena rešitev je vidno zmanj-šanje odloženih nepredelanih mešanih in or-ganskih biološko razgradljivih odpadkov ter učinkovita predelava le-teh. To lahko v osrednje-slovenski regiji dosežemo s še bolj temeljitim lo-čevanjem gospodinjskih odpadkov ter z nadgra-dnjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki RCERO. Nadgradnja RCERO je skupni projekt Me-stne občine Ljubljana in 16 občin širše ljubljan-ske regije (Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Komenda, Trzin, Lukovica, Moravče, Vodice in Mengeš) ter 7 občin razširjene osrednjeslovenske regije (Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Cerklje na Gorenjskem). RCERO je največji slovenski okoljski projekt, ki predstavlja rešitev problematike ravnanja z odpadki v osre-dnji slovenski regiji na najsodobnejši in tehnolo-ško dovršen način ter po sprejemljivih cenah za uporabnike storitev ravnanja z odpadki.
Z nadgradnjo RCERO v Ljubljani in osrednji Slo-veniji dolgoročno rešujemo problem ravnanja z odpadki na okoljsko sprejemljiv način. V tem okviru bo Ljubljana:
za šestkrat zmanjšala količino odloženih od-•padkov,
izpolnila zahteve Evropske unije o zmanjšanju •deleža odloženih organskih, biološko razgra-dljivih odpadkov,iz obnovljivega bioplina pridobivala zeleno •elektriko, iz trdih odpadkov pa trdno gorivo,pridelovala kompost za uporabo v vrtičkar-•stvu in na mestnih zelenicah.
Preudarno načrtovanje za vidne rezultateVedeti moramo, da bi se brez nadgradnje RCERO že v naslednjih štirih ali petih letih soočili s kri-tično točko zmogljivosti odlagališča Barje. Zato smo projekt nadgradnje preudarno zastavili in skrbno načrtovali. Tako projekt sestavljajo trije veliki sklopi: izgradnja novega odlagalnega polja za odlaganje nenevarnih odpadkov, čistilne na-prave za izcedne vode in objektov za predelavo odpadkov. Čistilna naprava in odlagalno polje sta že zgrajena, za tretji, najzahtevnejši del, torej izgradnjo objektov za predelavo odpadkov, pa je v teku izbira izvajalca.Čistilna naprava za izcedne vode je s poskusnim obratovanjem začela marca 2010, predviden za-četek rednega obratovanja je marec 2011. Novo polje za odlaganje nenevarnih odpadkov redno obratuje od septembra 2009, začetek poskusne-ga obratovanja objektov za predelavo odpadkov
LOKACIJA OBJEKTOV ZA PREDELAVO ODPADKOV
NO
VO P
OLJE ZA ODLAGANJE NEVAR
NIH
ODPADKOV
ČISTILNA NAPRAVA ZA IZCE
DN
E VODE
predvidevamo v decembru 2014, redno obratovanje pa decembra 2015.Nadgradnja RCERO je obsežna in zahtevna tudi s finančnega vidika. Vre-dnost načrtovanih investicij med letoma 2010 in 2015 znaša 144 milijo-nov evrov. Za izvedbo projekta bo Kohezijski sklad prispeval 65,88 odstot-ka potrebnih sredstev, iz proračuna Republike Slovenije je namenjenih 14 odstotkov sredstev, 10,11 odstotka sredstev bo prinesla okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, iz proračunov inve-stitorja in sovlagateljic pa bo zagotovljenih preostalih deset odstotkov sredstev. Nadgradnja RCERO je trenutno eden največjih slovenskih pro-jektov, ki je financiran z EU sredstvi iz Kohezijskega sklada.
rešitev je zeleno jasnaZ nadgradnjo RCERO bomo odpravili tudi vrsto problemov, ki jih dose-danji objekti RCERO z obstoječimi tehnologijami predelave odpadkov v Ljubljani ne morejo učinkovito odpraviti:
problem izcednih voda iz odlagališča, ki so potencialen vir onesnaženja •podtalnice in vodnih virov,problem emisije toplogrednih plinov, zlasti metana,•problem neprijetnih vonjav, ki nastajajo ob razpadanju biološko raz-•gradljivih odpadkov,problem pomanjkanja prostora na odlagališču Barje, ki nastaja zaradi •velikih količin nepredelanih odloženih odpadkov.
Nadgradnja objektov RCERO predstavlja le minimalen poseg v okolje lju-bljanskega Barja, saj je skrbno načrtovana, pri gradnji pa so upoštevana vsa pravila in omejitve, ki nam jih narekujeta evropska in slovenska zako-nodaja na področju varovanja okolja in predelave odpadkov.Več na www.rcero-ljubljana.eu.
JAVNO PODJETJE SNAGA
Naslov: Povšetova ulica 61000 Ljubljana
Telefon: 01/477 96 00
Telefaks: 01/477 97 13
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.snaga.si
LOKACIJA OBJEKTOV ZA PREDELAVO ODPADKOV
NO
VO P
OLJE ZA ODLAGANJE NEVAR
NIH
ODPADKOV
ČISTILNA NAPRAVA ZA IZCE
DN
E VODE
Odp
adki
v S
love
niji
219
V prihodnost usmerjena rešitev je vidno zmanj-šanje odloženih nepredelanih mešanih in or-ganskih biološko razgradljivih odpadkov ter učinkovita predelava le-teh. To lahko v osrednje-slovenski regiji dosežemo s še bolj temeljitim lo-čevanjem gospodinjskih odpadkov ter z nadgra-dnjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki RCERO. Nadgradnja RCERO je skupni projekt Me-stne občine Ljubljana in 16 občin širše ljubljan-ske regije (Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Komenda, Trzin, Lukovica, Moravče, Vodice in Mengeš) ter 7 občin razširjene osrednjeslovenske regije (Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Cerklje na Gorenjskem). RCERO je največji slovenski okoljski projekt, ki predstavlja rešitev problematike ravnanja z odpadki v osre-dnji slovenski regiji na najsodobnejši in tehnolo-ško dovršen način ter po sprejemljivih cenah za uporabnike storitev ravnanja z odpadki.
Z nadgradnjo RCERO v Ljubljani in osrednji Slo-veniji dolgoročno rešujemo problem ravnanja z odpadki na okoljsko sprejemljiv način. V tem okviru bo Ljubljana:
za šestkrat zmanjšala količino odloženih od-•padkov,
izpolnila zahteve Evropske unije o zmanjšanju •deleža odloženih organskih, biološko razgra-dljivih odpadkov,iz obnovljivega bioplina pridobivala zeleno •elektriko, iz trdih odpadkov pa trdno gorivo,pridelovala kompost za uporabo v vrtičkar-•stvu in na mestnih zelenicah.
Preudarno načrtovanje za vidne rezultateVedeti moramo, da bi se brez nadgradnje RCERO že v naslednjih štirih ali petih letih soočili s kri-tično točko zmogljivosti odlagališča Barje. Zato smo projekt nadgradnje preudarno zastavili in skrbno načrtovali. Tako projekt sestavljajo trije veliki sklopi: izgradnja novega odlagalnega polja za odlaganje nenevarnih odpadkov, čistilne na-prave za izcedne vode in objektov za predelavo odpadkov. Čistilna naprava in odlagalno polje sta že zgrajena, za tretji, najzahtevnejši del, torej izgradnjo objektov za predelavo odpadkov, pa je v teku izbira izvajalca.Čistilna naprava za izcedne vode je s poskusnim obratovanjem začela marca 2010, predviden za-četek rednega obratovanja je marec 2011. Novo polje za odlaganje nenevarnih odpadkov redno obratuje od septembra 2009, začetek poskusne-ga obratovanja objektov za predelavo odpadkov
LOKACIJA OBJEKTOV ZA PREDELAVO ODPADKOV
NO
VO P
OLJE ZA ODLAGANJE NEVAR
NIH
ODPADKOV
ČISTILNA NAPRAVA ZA IZCE
DN
E VODE
predvidevamo v decembru 2014, redno obratovanje pa decembra 2015.Nadgradnja RCERO je obsežna in zahtevna tudi s finančnega vidika. Vre-dnost načrtovanih investicij med letoma 2010 in 2015 znaša 144 milijo-nov evrov. Za izvedbo projekta bo Kohezijski sklad prispeval 65,88 odstot-ka potrebnih sredstev, iz proračuna Republike Slovenije je namenjenih 14 odstotkov sredstev, 10,11 odstotka sredstev bo prinesla okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, iz proračunov inve-stitorja in sovlagateljic pa bo zagotovljenih preostalih deset odstotkov sredstev. Nadgradnja RCERO je trenutno eden največjih slovenskih pro-jektov, ki je financiran z EU sredstvi iz Kohezijskega sklada.
rešitev je zeleno jasnaZ nadgradnjo RCERO bomo odpravili tudi vrsto problemov, ki jih dose-danji objekti RCERO z obstoječimi tehnologijami predelave odpadkov v Ljubljani ne morejo učinkovito odpraviti:
problem izcednih voda iz odlagališča, ki so potencialen vir onesnaženja •podtalnice in vodnih virov,problem emisije toplogrednih plinov, zlasti metana,•problem neprijetnih vonjav, ki nastajajo ob razpadanju biološko raz-•gradljivih odpadkov,problem pomanjkanja prostora na odlagališču Barje, ki nastaja zaradi •velikih količin nepredelanih odloženih odpadkov.
Nadgradnja objektov RCERO predstavlja le minimalen poseg v okolje lju-bljanskega Barja, saj je skrbno načrtovana, pri gradnji pa so upoštevana vsa pravila in omejitve, ki nam jih narekujeta evropska in slovenska zako-nodaja na področju varovanja okolja in predelave odpadkov.Več na www.rcero-ljubljana.eu.
JAVNO PODJETJE SNAGA
Naslov: Povšetova ulica 61000 Ljubljana
Telefon: 01/477 96 00
Telefaks: 01/477 97 13
E-naslov: [email protected]
Spletna stran: www.snaga.si
LOKACIJA OBJEKTOV ZA PREDELAVO ODPADKOV
NO
VO P
OLJE ZA ODLAGANJE NEVAR
NIH
ODPADKOV
ČISTILNA NAPRAVA ZA IZCE
DN
E VODE
Odp
adki
v S
love
niji
220
CeROD, center za ravnanje z odpadki, d.o.o., javno podjetjeCeROD je javno podjetje, katerega osnovni namen je izvajati gospodar-sko javno službo predelave in odlaganja ostankov predelave odpadkov. CeROD je zasnovan regijsko in trenutno vključuje občine iz belokranjske, dolenjske in posavske regije s skupno površino 2.258 kvadratnih metrov in nekaj več kot 160.000 prebivalci.
V projekt je bilo v začetku vključenih 12 občin, zaradi nastanka novih ob-čin v letu 2007 pa so sedanje družbenice javnega podjetja CeROD nasle-dnje občine, in sicer Mestna občina Novo mesto, Občina Straža, Občina Šmarješke Toplice, Občina Šentjernej, Občina Škocjan, Občina Dolenjske Toplice, Občina Žužemberk, Občina Mirna peč, Občina Črnomelj, Občina Metlika, Občina Semič, Občina Brežice, Občina Krško in Občina Sevnica.
Investitor regijskega projekta CeROD je Mestna občina Novo mesto, dru-ge občine pa v projektu sodelujejo kot sofinancerke projekta. Občine so s podpisom Medobčinske pogodbe o gradnji in obratovanju regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjska uredile medsebojne obveznosti pri pripravi in izvedbi projekta ter se zavezale za združevanje finančnih sredstev, ki so povezana z gradnjo centra.
Projekt sta finančno podprli Evropska unija s sredstvi ISPA fonda progra-ma PHARE, zdaj Kohezijski sklad, in MOP Republike Slovenije.
CeROD je regijski center I. reda. Odlagališče Leskovec pri Novem mestu je bilo zgrajeno v sklopu prvega dela projekta CeROD, in sicer ob ob-stoječem Odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec, ki je pri Velikih Brusnicah in je od Novega mesta oddaljeno približno 12 kilometrov. Obratovati je začelo v mesecu februarju leta 2007.
Odlagališče Leskovec sestavljajo sprejemni objekt za vhodno kontrolo pripeljanih odpadkov z elektronsko tehtnico in videonadzorom, bazen za izcedno in meteorno vodo, zbirno reciklažni prostor za sortiranje in začasno odlaganje odpadkov, ki jih pripeljejo občani, prostor za zača-sno skladiščenje ločeno zbranih frakcij odpadkov in vsa potrebna stroj-na oprema. Za potrebe izvajanja kontrole vplivov na okolje je zgrajena mreža kontrolnih vrtin za kontrolo kakovosti podtalne vode in vremen-
Odp
adki
v S
love
niji
221
ska postaja. Poleg tega sta zgrajena poslovni objekt in garaža za stroje. Center za ravnanje z odpadki je varovan z zaščitno ograjo in fizičnim va-rovanjem. Plin, ki se tvori v telesu odlagališča, se zbira na podlagi pod-tlaka in vode do bakle na sežig. Na Odlagališču Leskovec se izvajajo vsi predpisani monitoringi.
Predmet investicije CeROD II. je gradnja mehanskobiološke naprave za obdelavo odpadkov (MBO) z Dolenjske, Posavja in Bele krajine ter gra-dnjo čistilne naprave za čiščenje onesnažene vode. Projekt predvideva izvedbo II. etape regijskega projekta CeROD, in sicer:
− gradnjo potrebnih objektov za mehansko biološko obdelavo od-padkov (MBO) z zunanjo ureditvijo in
− gradnjo čistilne naprave za čiščenje odpadne tehnološke in izcedne vode.
Za realizacijo projekta CeROD II je izdelana vloga za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada in razpisna dokumentacija za izbor izvajalca. Takoj po potrditvi gradiv, ki jih izdelata MOP in SVRL, bomo začeli realizirati projekt. Projekt CeROD II bo predvidoma končan po zaključku posku-snega obratovanja v letu 2014.
CeROD, center za ravnanje z odpadki, d.o.o., javno podjetjeNaslov: Kettejev drevored 3, 8000 Novo mestoTelefon: 07/ 39 17 850Telefaks: 07/ 39 17 857E-naslov: [email protected] stran: www.cerod.orgOdlagališče Leskovec: 07/ 38 48 584
Odp
adki
v S
love
niji
222
Zeleni rudnik sredi PomurjaRegionalni center za ravnanje z odpadki v Pu-concih, skrajšano CEROP, obdeluje in odlaga preostanke obdelave komunalnih odpadkov z območja vseh sedemindvajsetih pomurskih občin.
CEROP leži ob vznožju Goričkega, nekako v sre-dini pomurske regije, in je z vidika dostopa po gradnji pomurske avtoceste eden od centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji, ki ima veliko možnosti za razvoj tudi v prihodnje.
Naše podjetje je sestavni del industrijske cone Občine Puconci, kjer je ob že zgrajenih sodob-nih objektih podjetja Kema Puconci predvide-na gradnja še nekaterih pomembnih gospo-darskih investicij, da bodo objekti v sozvočju z dejavnostmi, ki se sicer na tem območju že izvajajo. To je pomembno tudi zato, ker name-ravamo odlagališčni plin skupaj z možnostjo bioplinarne na lesne sekance oziroma lesno biomaso uporabiti ne le za proizvodnjo okolju prijazne električne energije, ampak tudi za se-grevanje objektov v tej industrijski coni.
Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci je upravljavec regionalnega centra za ravnanje z odpadki in osrednje deponije v Puconcih ter hkrati upravljavec lokalne depo-nije v Dolgi vasi, ki je tako posredno postala sestavni del RCERO Puconci. Dokončanje prve faze CEROP zajema: sortirnico za izvajanje sortiranja ločenih frakcij in po posebnem po-stopku tudi mešanega komunalnega odpada – do dokončno zgrajene mehansko-biološke obdelave, ki je predmet druge faze investicije
– kompostarno, kjer že zdaj s strokovnim pri-stopom in tehnološkimi postopki zagotavlja-mo visokokakovostne komposte, imenovane »čisti kompost«; halo za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kot so baterije, olja, laki, zdravstveni odpadki itd.; zbirni center, ki je odprt vsak delovni dan od 6. do 22. ure; čistil-no napravo s sistemom čiščenja, ki zagotavlja možnost visokega odstotka čiščenja izcednih in padavinskih voda z območja odlagališča; center, upravno zgradbo in odlagališče za ne-nevarne odpadke s površino, dovolj veliko za naslednjih deset let.
V okviru CEROP, ki zaposluje skupaj petdeset ljudi, zagotavljamo v tem trenutku obdelavo in odlaganje preostanka obdelave odpadkov in sortiranje vseh ločenih frakcij za občane iz celotne pomurske regije, ki letno proizvedejo približno 45.000 ton komunalnih odpadkov.
Z zadovoljstvom lahko zapišem, da bo, čeprav v tem trenutku še ni izvedena druga faza CERO Puconci, s katero bo mogoče obdelati vse mešane komunalne odpadke v skladu s pro-jektno dokumentacijo, zagotovljen tak način obdelave odpadkov, ki bo zmanjšal količine za odlaganje na 20 odstotkov vseh odpadkov, prevzetih v okviru CEROP. Že zdaj zagotavlja-mo obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki ustreza pogojem iz uredbe, saj preostanek mešanih komunalnih odpadkov, odloženih na odlagališču, ne presega 28 odstotkov bioloških odpadkov.
Svojo vlogo pa Javno podjetje Center za ravna-nje z odpadki Puconci vse pogosteje vidi tudi v
VARUJMO OKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI!
Odp
adki
v S
love
niji
223
nalogah ozaveščanja prebivalstva, zato smo v letošnjem letu organi-zator obsežne akcije, ki spodbuja mladino k ločevanju odpadkov in ravnanju z njimi. Zato smo skupaj s partnerji razpisali akcijo, ki smo jo poimenovali Ločujmo, varujmo! in je v regiji zdaj že prepoznavna. Trajala bo devet let, že prvo leto se je vanjo vključilo več kot 50 od-stotkov vseh vrtcev, osnovnih in srednjih šol v regiji. Pričakujemo, da se bo delež vključenih še povečeval, morda tudi do vključitve vseh, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja v regiji. V okviru ak-cije, ki sicer predvideva ločeno zbiranje embalaž in papirja pri naših partnerjih, bo naša vloga ne le, da partnerjem zagotovimo ob koncu akcije skupno druženje in razglasitev rezultatov ter razpisane nagra-de, temveč predvsem, da jim omogočimo, da z ogledom centra v okviru naravoslovnih dni otrokom, učencem oziroma dijakom kar najbolj neposredno približamo ravnanje z odpadki in jih tako spod-bujamo k drugačnemu odnosu do odpadkov in posredno do okolja.
Vsekakor želimo postati primer dobre prakse pri ravnanju z odpadki, zato v naši regiji, ko se omenja CEROP kot regionalni center za ravna-nje z odpadki v Pomurju, ne govorimo več o odlagališču odpadkov, temveč o zelenem rudniku.
FRANC CIPOT,direktor CERO Puconci
Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci Naslov: Vaneča 81/b, 9201 PuconciTelefon: 02/ 545 93 10Telefaks: 02/ 545 93 16E-naslov: [email protected] stran: www.cerop.si
Odp
adki
v S
love
niji
224
Koroški center za ravnanje z odpadki (KOCEROD) pokriva ravnanje z odpadki 12 občin (Črna na Ko-roškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica) Koroške regije z okoli 74.077 prebivalci. Na podlagi pogodbe je mestna občina Slovenj Gradec pooblaščena nosilka projekta za prijavo in izvedbo.
KOCEROD deluje na dveh lokacijah: − Mislinjska Dobrava (občina Slovenj Gradec), kjer so predvideni objekti za predelavo od-padkov (lokacija je v neposredni bližini ob-stoječega odlagališča Slovenj Gradec) in
− Zmes (občina Prevalje), kjer je predviden objekt za odstranjevanje odpadkov (lokacija je poimenovana po lastniku parcel lokacije; lokacija je predvidena za gradnjo odlagali-šča preostanka odpadkov).
KOCEROD v celoti izpolnjuje zahteve okolj-ske zakonodaje:
− zmanjšanje količin biorazgradljivega dela odpadkov, ki se odlaga na odlagališče (loče-no zbiranje biološko razgradljivih odpadkov – BIOO) in predelava v objektu mehansko biološke obdelave (MBO),
− ločeno zbiranje plastike, papirja in kartona, kovin in stekla v zbiralnicah ter naknadno sortiranje v sortirnici v sklopu KOCEROD,
− ločeno zbiranje predpisanih frakcij v zbirnih centrih in oddaja odpadkov družbi za ravna-nje z odpadno embalažo DROE.
V projektu KOCEROD je načrtovana gradnja več objektov:
− kompostarne za ločeno zbrane BIOO (kapa-citete 3.000 ton) in MBO za preostanek od-padkov (kapacitete 22.000 ton),
− sortirnice za ločeno zbrane frakcije papirja,
kartona, kovin in plastike (kapacitete 5.000 ton) ter demontaže za kosovne odpadke (ka-pacitete 3.000 ton),
− spremljajoče infrastrukture (elektronska mostna tehtnica, parkirišča za osebna in dostavna vozila, upravni objekt, bazen za izcedne vode, bazen za požarno vodo, pla-to za strukturni material, trafopostaja z dizel agregatom, vrečasti filter).
Vrednost celotne naložbe znaša okoli 20 mili-jonov evrov, od tega bo 65 odstotkov upravi-čenih stroškov prispeval Kohezijski sklad EU, 12 odstotkov država, preostalo pa občine.
RRA Koroška d.o.o.
Naslov:Koroška cesta 47, 2370 Dravograd
Telefon: 02/ 872 00 15E-naslov: [email protected] stran: www.rra-koroska.si
Odlagalna polja v Prevaljah foto: mag. Branko KončarMBO – silos za stabilizacijo odpadkov
Sortirna linija v sortirnici
Postrojenje za predelavo odpadkov v gorivo
Objekt MBO kompostarna
Odp
adki
v S
love
niji
225
CEROZ d.o.o.
Naslov:Brdce 41b,1431 Dol pri Hrastniku
Telefon: 03/ 734 38 54E-naslov: [email protected]
Center za ravnanje z odpadki ZasavjeV drugi fazi gradnje Centra za ravnanje z od-padki Zasavje (CEROZ), v katerega so vklju-čene občine Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče, bodo zgradili sortirnico, kompostarno z mehansko-biološko obdelavo, tretje odlagalno polje, dovozno cesto Marno--Unično ter obrat v Trbovljah za predelavo inertnih odpadkov.
Gre za nadaljevanje prve faze gradnje regijske-ga centra. Ta je bila končana že 1. junija 2004, nato pa je preteklo kar pet let do izdaje odloč-be o dodelitvi sredstev evropske kohezijske politike za nadaljevanje projekta oziroma nje-
govo drugo fazo (maja 2009). Vrednost druge faze je 15 milijonov evrov, od tega pa bo evrop-skih sredstev 6,7 milijona evrov in slabih 4 mili-jone državnih. Razliko bodo prispevale občine. Prva faza je stala 2,5 milijona evrov. S tem de-narjem so Zasavci pridobili dodatno odlagalno polje na odlagališču Unično (drugo odlagalno polje), čistilno napravo za čiščenje izcednih vod in napravo za izgorevanje odlagališčnih plinov. Kljub tem pridobitvam pa niso končali dejavnosti za usklajevanje ravnanja z odpadki z evropskimi in slovenskimi predpisi. Do konca leta 2007 so vložili še dodatnih 700.000 evrov v t. i. medfazo, v sklopu katere so zgradili obra-tovalno stavbo družbe, plato za drobljenje
kosovnih odpadkov z nadstrešnico za ločeno zbrane frakcije ter pralno ploščad za komunal-na vozila.
V drugi fazi bo zrasla sortirnica s kapaciteto 25.000 ton. V njej bodo sortirali mešane ko-munalne odpadke. V zasavski kompostarni bo mogoče obdelati 3000 ton biološko raz-gradljivih odpadkov, v objektu za mehansko--biološko obdelavo pa bo prostora za 6000 ton odpadkov. S tretjim odlagalnim poljem bo pridobljeno še dodatnih 240.000 kubičnih me-trov odlagalnega prostora, kar bo zadostovalo najmanj do leta 2022.
V sklopu druge faze projekta CEROZ je v načrtu tudi predelava inertnih gradbenih odpadkov, in to na lokaciji opuščenega odlagališča komu-nalnih odpadkov Neža v Trbovljah. Za proces predelave inertnih gradbenih odpadkov je predvidena premična drobilna sejalna napra-va, kapaciteta predelave gradbenih odpadkov pa je 30.000 ton/letno. Za celovito upravljanje z odpadki bo zgrajena tudi dovozna cesta od Marnega do Uničnega v dolžini 1500 metrov. Tako se bo v Zasavju odložilo samo še od 30 do 35 odstotkov nastalih odpadkov, vsi preo-stali pa se bodo obdelali tako, da ne bodo več škodovali okolju ali pa se bodo lahko ponovno uporabili v proizvodnji.
Gradnja II. faze naj bi bila predvidoma končana leta 2013. S tehnološko dopolnitvijo obstoje-čega regijskega centra z napravami za obde-lavo odpadkov bodo sodobno in primerno rešili problematiko odstranjevanja odpadkov za vseh 65.000 prebivalcev.
Odp
adki
v S
love
niji
226
Okoljska ozaveščenost prebivalstva je iz dne-va v dan večja. Pa vendar se okoli nas še vedno skriva veliko priložnosti za naravi prijaznejše delovanje. Tak primer je tudi koristna izraba materialov, ki jih danes klasificiramo v kate-gorijo odpadkov, bi pa z nekaj politične volje in tehničnega znanja lahko postali uporaben material, ki bi preprečil skrunjenje narave na mestih izkopavanja naravnih virov.
Pri proizvodnji titanovega dioksida nastaja kot odpadek nenevarna titanova sadra. V pre-teklih letih smo jo odlagali v obliki ojezerjene deponije, moderna tehnologija pa ponuja drugačne rešitve. Suspenzijo sadre osušimo,
suho vgradimo, prekrijemo z zemljo in zatra-vimo. Nimamo več jezera. Dobimo uporabno površino. Možnost porušitve pregradnega te-lesa je izničena. Vse navedeno so prednosti, a obstajajo naravi še prijaznejše rešitve.
Titanovo sadro je namreč mogoče koristno uporabiti v različne namene.Velik del je mogoče proizvesti v beli obliki (CEGIPS), ki je uporabna v cementarnah kot nadomestek za naravno sadro, prav tako pa tudi v kmetijstvu (CALCIN S) za rahljanje ze-mlje kot vir gnojenja s kalcijem in žveplom in v hlevih za preprečevanje smradu. Iz nje lahko proizvajamo mavec in mavčne plošče. V teh
primerih gre za nadomeščanje v naravi izko-pane sadre.Preostali del rdeče obarvane sadre (RCGIPS) je uporaben v gradbeništvu za protihrupne in protipoplavne nasipe. Za tovrstne nasipe se sicer uporabljajo slabo prepustni materiali, kot je npr. glina, toda izkopavanje gline spre-meni celoten ekosistem v glinokopu.
Razvite države, ki so okoljsko zelo ozavešče-ne, z ustrezno zakonodajo regulirajo izkop naravnih surovin z obvezno predhodno izra-bo ekvivalentnih sekundarnih surovin.
Cinkarna Celje d.d.
Naslov:Kidričeva 26, 3001 Celje
Telefon: 03/ 427 60 00E-naslov: [email protected] stran: www.cinkarna.si
Jezero titanove sadre počasi suho
zapolnjujemo. Na sliki se v ozadju vidi novonastala
zelena površina.
Odp
adki
v S
love
niji
227
Podjetje Dinos se ponaša s 64-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Danes podjetje posluje na dvajsetih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposluje prek 340 delavcev. Za zbiranje in prevoz odpadkov je podjetje opremljeno s sodobno logistično opremo, prilagojeno za prevoz koristnih od-padkov. Podjetje razpolaga z več kot 120 spe-cializiranimi vozili. Na vseh skladiščih se opra-vlja prevzem odpadnih surovin, medtem ko je predelava vezana na centre za predelavo, specializirane za posamezne vrste materialov.
Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi odpadnimi materiali največji delež
odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, po-memben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Tehnološki razvoj omo-goča vse višje stopnje predelave in s tem ka-kovostnejše vhodne surovine za industrijo.
Dinos od leta 2001 deluje po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema rav-nanja z okoljem ISO 14001.
Sodobna tehnologija in transport omogočata učinkovitejše delo, večjo skrb za zaposlene, boljšo kakovost predelanih odpadnih surovin in večanje obsega poslovanja. Podjetje vse-
skozi vlaga v sodobno tehnologijo in ureje-nost poslovnih enot. Daleč najobsežnejša je naložba v novo skladišče v Naklem pri Kranju, kjer smo postavili najsodobnejši drobilnik (šreder) za pripravo visokokakovostnega vlož-ka za železarne.
Ta drobilnik je najnovejša in najbolj izpopol-njena tehnologija za pripravo sekundarne surovine za železarne in livarne. Postavljen je na 125 metrih skupne dolžine celotnega postrojenja. Odpadno pločevino predeluje-mo v sekundarno surovino v več postopkih in procesih, da dobimo prečiščen material za takojšnjo predelavo v železarnah. Drobilna linija (šredrska) je tehnološko najsodobnej-ša, ekološko sprejemljiva in najzmogljivejša v Sloveniji. Celotna naprava je računalniško krmiljena in nadzorovana, morebitne na-pake pri delovanju je mogoče odpravljati v sodelovanju s proizvajalcem prek povezave online. Upravlja jo en človek, ki vse procese spremlja prek osem videokamer na dveh za-slonih. Predelovalni center za odpadno plo-čevino Naklo obsega 22.000 kvadratnih me-trov površin, ki so v celoti utrjene in urejene skladno z okoljsko zakonodajo in pravilniki, prekrite s posebno neprepustno betonsko zaščito ter opremljene z lovilci olj in zbirniki odcednih voda.
Dinos d.d.
Naslov:Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/ 561 06 30E-naslov: [email protected] stran: www.dinos.si
Odp
adki
v S
love
niji
228
Z obvladovanjem tokov komunalnih od-padkov do pravičnega obračuna
Evropska zakonodaja je bila v zadnjih nekaj letih dopolnjena z direktivami, ki vplivajo na strateške odločitve posameznih članic pri pri-pravi generalnih smernic ravnanja z gospodinj-skimi odpadki. Sprejet je bil normativ EN 14803 ID&DQW (Identification and Determination Quantity of Waste – identifikacija in določanje količin odpadkov), ki govori o nujnosti name-stitve »števcev« na področje zbiranja gospo-dinjskih odpadkov. Normativ omogoča izbiro posameznih zbirateljev gospodinjskih odpad-kov o načinu merjenja (teža, volumen, število kosov), vendar dileme o tem, ali merjenje da ali ne, ni več. V prid sprejetemu normativu je tudi hiter razvoj informacijske tehnologije, ki danes omogoča preproste rešitve na tem področju.
V družbi Eko Plus smo sprejeli izziv. Svojo po-slovno politiko smo usmerili izključno v razvoj
EKO Plus d.o.o.
Naslov:Vrtna ulica 143220 Štore
Telefon: 03/ 42 44 110E-naslov: [email protected] stran: www.ekoplus.biz
in implementacijo inovativnih sistemov za popolno obvladovanje tokov komunalnih odpadkov (POTKO). Prvi tak koncept se že vpeljuje v Ljubljani. Cilj projekta je spodbujati ločevanje odpadkov pri izvoru in povečevati delež ločeno zbranih frakcij odpadkov, ki jih je iz celotnega toka treba izločiti in jih je mo-goče snovno reciklirati.
Koncept POTKO temelji na uveljavitvi siste-mov merjenja količin odpadkov na vseh me-stih za oddajo odpadkov iz gospodinjstev (individualni zabojniki, podzemni kontejnerji, zbiralnice in zbirni centri). Z merjenjem volu-mna in opcijsko teže preostanka gospodinj-skih odpadkov bo omogočena diferenciacija med gospodinjstvi, ki ločujejo odpadke pri izvoru, in tistimi, ki tega ne počnejo. Posledič-no bodo gospodinjstva, ki povzročajo manj preostanka komunalnih odpadkov, tudi manj finančno obremenjena, saj pooblaščencu za ravnanje s preostankom komunalnih odpad-
kov povzročajo manj stroškov.
Prednosti uvedbe sistema POTKO: − povečanje količine ločeno zbranih frakcij, − odstranitev »črnih« zabojnikov, − večje zadovoljstvo plačnikov, − povečanje zaupanja v sistem zbiranja od-
padkov, − omogočen princip Plačaj, kolikor odložiš!, − vzpostavljanje baz podatkov, − avtomatizacija procesov (fakturiranje), − optimizacija logistike (na podlagi realnih
podatkov), − zmanjšanje količin preostanka komunal-
nih odpadkov ipd.
V družbi Eko Plus z ustvarjalnostjo ohra-njamo naravo!
Zbirni centri
Ci-WEB
Zbiralnice
Podz
emni
sis
tem
i
Fakturiranje
Prenospodatkov
Prenospodatkov
Prenospodatkov Prenos
podatkov
Ostaliodpadki
Odp
adki
v S
love
niji
229
Odp
adki
v S
love
niji
230
Zmanjšali količino odpadkovGorenje že od svojega začetka posveča varstvu okolja posebno pozor-nost. Svoj odnos do okolja neprestano izboljšujemo z uvajanjem novih tehnoloških postopkov, zato da čim manj obremenjujemo okolje, in z ra-zvojem izdelkov, ki minimalno porabljajo energijo, vodo in pralna sred-stva. Naši proizvodi so okolju prijazni, saj upoštevamo celoten okoljski ciklus proizvoda: od zasnove, proizvodnje, uporabe in ravnanja z njim po izteku njegove življenjske dobe.
V Gorenju smo dolgoročne cilje varstva okolja prvič postavili z vzpostavi-tvijo sistema ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001 v letu 2000. V letu 2003 smo sistem ravnanja z okoljem nadgradili z zahtevami Uredbe EMAS; v register sistema EMAS smo se vpisali v letu 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije. Največje aktivnosti glede vplivov podjetja na okolje se v zadnjem času izvajajo z zmanjševanjem nastajanja odpadkov v tehnoloških procesih, z manjšo porabo energentov in razvo-jem okolju prijaznih izdelkov. Pozitiven odnos do varstva okolja ima poleg okoljskega tudi pozitiven ekonomski učinek. Vse dosežke na področju okolja vsako leto objavljamo v javno dostopni Okoljski izjavi.
Ker je odstranjevanje odpadkov povezano s stroški, si celotno podjetje zelo prizadeva za zmanjšanje količin odpadkov pri izvoru (vračljiva emba-laža, ponovna uporaba odpadnih plastičnih mas v proizvodnih procesih, ločeno zbiranje vseh odpadkov pri izvoru nastanka in podobno). Z loče-nim zbiranjem odpadkov zberemo več kot 90 odstotkov odpadkov, ki jih prevzemniki odpadkov posredujejo v reciklažo. V obdobju od leta 1997 do 2009 (ko so se ti odpadki še lahko deponirali na komunalnem odlagališču odpadkov) smo zmanjšali količino odpadkov za deponiranje za skoraj 74 odstotkov predvsem zaradi vse učinkovitejšega sistema ločenega zbira-nja odpadkov. Količina nevarnih odpadkov, nastalih v istem obdobju, se je zmanjšala za skoraj 93 odstotkov v glavnem zaradi sprememb v tehnolo-gijah, zaradi katerih nastajajo odpadki, ki niso nevarni.
enota 1997 1999 2001 2003 2005 2006 2007 2008 2009 Razmerje 1997/2009zmanjšanje količine– nevarnih odpadkov kg/kos 0,55 0,37 0,25 0,18 0,21 0,15 0,149 0,14 0,04 -92,7– deponiranih odpadkov kg/kos 1,14 1,05 0,75 0,44 0,33 0,30 0,310 0,31 0,30 -73,7
Gorenje, d. d.Naslov: Partizanska 12, 3503 VelenjeTelefon: 03/ 899 10 00E-naslov: [email protected] stran: www.gorenje.si
Odp
adki
v S
love
niji
231
Gorenje Surovina d.o.oNaslov: Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 MariborTelefon: 02/ 250 70 10E-naslov: surovina@surovina .comSpletna stran: www.surovina.si
Proizvodnja trdnega goriva iz odpadkovGorenje Surovina je prva gospodarska družba v Sloveniji, ki je uvedla proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov kot obliko energijske izrabe trdnih odpadkov. Gre za proizvod kakovostnega trdnega goriva SRF (Solid Recovered Fuel), kjer se pri postopku proizvodnje s predpisanimi recepturami mešanja odpadnih materialov dosežejo želene kemijske, fizi-kalne in energijske lastnosti proizvoda. Naš proizvod trdne-ga goriva ni naključen, temveč strogo nadzorovan s stalnimi laboratorijskimi analizami kovinskega in nekovinskega dela vhodnih odpadnih materialov ter proizvoda trdnega goriva. S tem se zagotavlja tudi njegova kakovost.
Lokalnim skupnostim z novim obratom TGO za proizvodnjo trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov ponujamo rešitev za problem ravnanja s komunalnimi odpadki. Rešitev, ki je prijazna do okolja, omogoča energetsko izrabo odpadkov, skladna z nacionalnimi in evropskimi predpisi, ekonomična, omogoča celostni pristop k reševanju problematike odpad-kov in omogoča visoko stopnjo predelave odpadkov. V naci-onalnem konceptu ravnanja z odpadki se lahko vključimo v načrtovane regijske centre za predelavo preostanka odpad-kov po sortiranju.
Potencialni dobavitelji odpadkov so vsi imetniki odpadkov – lokalne skupnosti, komunalna podjetja in industrijski obrati: industrija plastike, avtomobilska industri-ja, tekstilna industrija, papirna industrija, podjetja, ki izvajajo javno službo ravna-nja z odpadki, drugi mali dobavitelji, pre-ostala industrija.
Končna velikost mletih delcev gorljivih frakcij ostankov je približno 2 centimetra. Prevzemnikom se dostavijo v razsutem stanju, po potrebi pa je mogoča dobava tudi v obliki pelet premera 1–1,5 centime-tra in dolžine 2–4 centimetre. Kapaciteta sistema je predelava 30.000–40.000 ton nenevarnih odpadkov letno v trdno go-rivo SRF.
Dva kilograma TGO po energetski vre-dnosti pomenita:
− 3 kilograme lignita, − 3 kilograme lesa, − 2 kilograma rjavega premoga, − 1 liter EKOL, − 1,2 kubičnega metra zemeljskega plina.
Naše trdno gorivo je primerno za sosežig v cementnih pečeh, termoenergetskih objektih in toplarnah. Z ustrezno tehnološko dopolnitvijo dozirnega sistema je lahko alternativni energetski vir cementarnam, termoenergetskim objektom in številnim komunalnim toplarnam. V Evropi so cementarne za zagotavljanje nadomestnih goriv za cementne peči začele uvajati proizvodnjo
trdnih alternativnih goriv v glavnem iz odpadnih plastičnih materialov že v preteklem desetletju.
S proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov dosegamo pomembne okolj-ske koristi predvsem za zmanjševanje toplogrednih plinov in izcednih vod iz odlagališč odpadkov, saj bi ostanki ne-nevarnih odpadkov po razvrščanju sicer končali na odlagališču. Prav tako proizvo-dnja trdnih goriv iz nenevarnih odpad-kov pripomore k zmanjševanju primarnih energentov, ki bi jih sicer uporabili naši prevzemniki.
Zaključek investicijskih aktivnosti pri teh-nologiji predelave nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in lasten laboratorij za analizo nekovinskega dela odpadkov ozi-roma trdnega goriva sta podlaga za na-daljnje raziskovalno-razvojno delo. Aktiv-nosti so usmerjene v postopke standardi-zacije alternativnih goriv, kar je eden od ciljev skupnega raziskovalno-razvojnega projekta RIP-09, ki ga sofinancira Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije (TIA) z naslovom »Obnovlji-vi viri energije iz odpadkov – postopki predelave odpadkov v trdno gorivo in njegova energijska izraba s sežigom in uplinjanjem«.
KER NA ODPADKE GLEDAMO DRUGAČE. ZELENO!
Odp
adki
v S
love
niji
232
Interseroh:celovite in okolju prijazne rešitve za ravnanje z odpadnimi produkti
Interseroh je specializirano podjetje za ravnanje z odpadnimi produkti, ki organizira zbiranje, odvoz, pripravo in predelavo odpadnih surovin oziroma odpadnih produktov. Skrbi, da naročniki izpolnjujejo zakonske obveznosti pri ravnanju z odpadnimi produkti. Na podlagi sistemskih rešitev in storitev podjetja Interseroh je odpadne snovi mogoče ponovno uporabiti kot vstopno surovino v številnih industrijskih dejavnostih.
Interseroh vzpostavlja učinkovite in praktične rešitve pri ravnanju z:• odpadnoembalažo,• odpadnoelektričnoinelektronskoopremo,• odpadnimibaterijamiinakumulatorji,• odpadniminagrobnimisvečami,• odpadnimizdraviliter• drugimiodpadki,kinastanejokotstranskiproduktvštevilnihdejavnostih.
Interseroh zagotavlja in upravlja materialne tokove pri ravnanju z odpadnimi produkti in surovinami ter prevzema izvajanje odgovornosti za zavezance:• prenosinprevzemizvajanjaobveznostiravnanjazodpadnimiproduktizazavezance,kotdoločazakonodaja;
• svetovanje,izobraževanjeinpomočpriuvajanjuločenegazbiranjaodpad-kovinodpadnihproduktovzapartnerjevindustriji;
• vzpostavljanjeinzagotavljanjerešitevzazbiranjeodpadnihproduktov,kisoposebejprilagojenekončnimkupcemizdelkovnaročnikov;
• prevzem ali zbiranje drugih odpadkov, ki nastajajo kot stranski produktdejavnostinaročnikov;
• pripravanačrtaravnanjazodpadnoembalažo,odpadnoelektričnoinele-ktronskoopremo,odpadnimibaterijami inakumulatorji terzagotavljanjenjihovegazbiranjainpredelave;
• spremljanjezakonodaje,obveščanjenaročnikovospremembahteruvaja-njezakonskihspremembvsistemskerešitveravnanjazodpadnimipro-dukti;
• urejanjeobveznostizaplačilookoljskedajatvenaCarinskiupraviRepubli-keSlovenije;
• obveščanjeinozaveščanjekončnihuporabnikovoziromakupcev.
Prenos obveznosti na Intereseroh zavezancem prinaša vrsto prednosti:- odličnepogojeprenosaobveznostiravnanjazodpadnimiprodukti;- pravnovarnost;- celovitostoritevinindividualnipristop;- prihranekčasa;- minimalnostroškovnoobremenitev;- skrbzaobveščanjeinozaveščanjekončnihuporabnikov.
Sistemske rešitve podjetja Interseroh omogočajo, da izpolnjevanje zakonskih obveznosti pri ravnanju z odpadnimi produkti za podjetja in organizacije pomeni čim nižje stroške in minimalno časovno obremenitev.
Inter-clanek-185x183.indd 1 28.10.10 9:06
Odp
adki
v S
love
niji
233
Kemis je družba, ki se ukvarja z zbiranjem, predelavo, odstranjevanjem, prevozom ter posredovanjem in trženjem različnih vrst odpadkov. Druž-ba je bila ustanovljena 1. 4. 1983 in je kot prvo podjetje v Sloveniji leta 1991 izpolnjevalo pogoje za ravnanje s posebnimi odpadki. Od leta 2003 je v 100-odstotni lasti Gorenja. Poleg matičnega podjetja v Sloveniji ima Kemis svoja podjetja še na Hrvaškem, v BIH in Srbiji.
Družba želi postati najboljše podjetje za gospodarjenje z nevarnimi od-padki v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije. S svojo dejavnostjo zmanjšuje vpliv odpadkov iz proizvodnje, storitev in gospodinjstev na okolje. Kupcem ponuja strokovne, celovite, vsestransko varne in stro-škovno sprejemljive rešitve za gospodarjenje z odpadki, pri tem pa upošteva vrednote, kot so varnost, znanje, učinkovitost, odzivnost, zgle-dnost in odgovornost.
Za zagotavljanje visoke kakovosti storitev, ustreznega ravnanja z oko-ljem in ustreznega varstva pri delu je podjetje uskladilo delovanje z zah-tevami standardov ISO 9001, ISO 14001 in OHSAS 18001.
V Kemisu lahko zbiramo nevarne odpadkov iz industrije z lastnimi vozili (avtocisternami, samonakladalcem) in z vozili ADR pogodbenih prevo-znikov. Nevarne odpadke prevzemamo s premično zbiralnico, ki je lahko namenski kontejner za zbiranje nevarnih odpadkov, dostavnim ali tovor-nim vozilom z opremo ADR. Naročnik sam izbere način zbiranja, prime-ren terenu in predvidenim količinam.
Zbrani nevarni odpadki iz gospodinjstev se obravnavajo enako kot ne-varni odpadki, ki nastajajo v industriji in drugih dejavnostih. Po spreje-mu nevarnih odpadkov na našem skladišču se odpadki pregledajo, da se izloči možnost nesreč zaradi mešanja različnih vrst odpadkov. Nato se odpadki predelajo in/ali usmerijo v predelavo oziroma odstranitev.
Želimo ostati najboljši pri ravnanju z nevarnimi odpadki v Sloveniji in s tem prispevati k zmanjševanju onesnaževanja okolja ter zmanjšanju po-rabe naravnih virov.
Ni nam vseeno za naše okolje, za naše otroke in vnuke.
Zato smo že pred leti izbrali in zaščitili slogan:Ker nam ni vseeno!
Kemis d.o.o. Naslov: Pot na Tojnice 42, 1360 VrhnikaTelefon: 01/ 729 50 30E-naslov: [email protected] stran: www.kemis.si
PREGLED / SORTIRANJE / EMBALIRANJE / OZNAČEVANJE ODPADKOV
IZRABA ENERGETSKE VREDNOSTI V TEHNOLOGIJAH / SEŽIGALNICAH
RECIKLAŽA
FIZIKALNO KEMIČNA OBDELAVA
DEPONIRANJE
Postopki ravnanja z nevarnimi odpadki
Odp
adki
v S
love
niji
234
KOTO d.o.o.
Naslov:Agrokombinatska cesta 80, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/ 587 82 10E-naslov: [email protected] stran: www.koto.si
Od predelave in reciklaže odpadkov do sušenja muljevKOTO je proizvodno in trgovsko podjetje s 170 zaposlenimi, ki se s svojo dejavnostjo ukvarja že od leta 1947, ko je bilo ustanovljeno. Za-posleni se s svojim znanjem, kreativnostjo in inovativnostjo pojavljamo na trgih v Sloveni-ji, trgih nekdanjih jugoslovanskih republik in Evropske unije. V podjetju zbiramo in prede-lujemo živalske stranske proizvode, trgujemo z njimi in se ukvarjamo še z raznovrstnimi dru-gimi odpadki.
Naše tradicionalne dejavnosti so predelava živalskih stranskih proizvodov, zbiranje kož in trgovanje z živalskimi maščobami, rastlinskimi olji in mešanicami olj in maščob, primernimi za prehrano živali.
Na trgu smo prisotni tudi kot zbiralec in prede-lovalec odpadkov.
S čisto in okolju prijazno tehnologijo smo v letu 2007 iz organskih odpadkov in odpadnih vod začeli proizvajati bioplin, ki vsebuje do 73 odstotkov metana, je biogorivo in spada med obnovljive vire energije. Biološki proces proi-zvodnje bioplina poteka v plinotesnih ogreva-nih reaktorjih.
Za proizvodnjo bioplina lahko uporabljamo raznovrstne odpadke, primerne za predelavo v procesu anaerobne razgradnje snovi. Pred začetkom predelave jih testiramo v lastnem la-boratoriju in jim določimo bioplinski potencial in druge elemente, ki vplivajo na proizvodnjo bioplina. Iz proizvedenega bioplina proizva-
jamo električno energijo, ki zadovolji velik del porabe lastnega proizvodnega kompleksa, in toplotno energijo za ogrevanje prostorov in kot vir toplote v tehnoloških procesih.Ostanek po fermentaciji dodatno očistimo na lastni biološki čistilni napravi in ga na koncu posušimo. Suh ostanek je primeren kot gorivo v napravah, prilagojenih za kurjenje tovrstnih snovi.
Specializirani smo za predelavo organskih odpadkov, ki vsebujejo tujke in za katere je proces predpriprave pred predelavo v bioplin zahtevnejši.
Začeli smo sušiti mulje na novo zgrajeni liniji za sušenje muljev s kapaciteto obdelave 16.000 ton letno, kjer sušimo lastne in eksterne mulje z bioloških čistilnih naprav in sorodne odpad-ke. S sušenjem muljev zagotavljamo okolju pri-jazen postopek obdelave muljev, ki jih od 16. 9. 2009 ni več dovoljeno odlagati na deponije.V podjetju lahko ponudimo celovito storitev obdelave odpadkov s transportom po kon-kurenčnih cenah. Posušeni mulj je primeren energent in se uporablja kot gorivo predvsem v cementarnah.
Na lokaciji v Novem mestu se ukvarjamo z zbiranjem in predelavo trdnih in nenevarnih odpadkov, kot so kovine, plastika, les, papir (karton), gume, steklo in gradbeni odpadki, in storitvami, povezanimi z ravnanjem z odpadki, kot so prevozi, uničevanje poslovne dokumen-tacije, upravljanje zbirnih centrov za odpadke, sortiranje odpadkov na sortirni liniji, razstavlja-nje kosovnih odpadkov in druga dela.
Odp
adki
v S
love
niji
235
Odp
adki
v S
love
niji
236
Papir servis prevzema vse vrste nenevarnih odpadkov za obdelavo in predelavoDružba Papir servis, članica skupine Krater, je podjetje z uveljavljenim in dobro prepoznav-nim imenom v Sloveniji, evropskem prostoru in prostoru nekdanje Jugoslavije. S štiride-setletno tradicijo je vodilna pri ravnanju z odpadki.
Z izvajanjem osnovne dejavnosti je posredno in neposredno zavezana varovanju okolja. Deluje v skladu s pravilnim in odgovornim ravnanjem z odpadki in po predpisani oko-ljevarstveni zakonodaji. Sodeluje pri načrto-vanju, gradnji in obratovanju objektov, ki so ustrezno opremljeni za ravnanje z odpadki, tesno sodeluje s pristojnimi organi, odgovor-nimi za varovanje okolja. Skrbi za izobraže-vanje zaposlenih, za ozaveščanje javnosti in imetnikov odpadkov o odgovornem ravnanju z odpadki in o vplivu odpadkov na okolje.
Osnovna dejavnost družbe Papir servis je zbi-ranje in prevzemanje, obdelava in predelava vseh vrst nenevarnih odpadkov. Z besedo odpadek se označujejo vse uporabne sekun-darne surovine, ki vključuje nekovine (papirni in kartonski odpadki, plastika, steklo, les) in kovine (železo, industrijski odpad, barvne ko-vine – aluminij, baker, prokron, svinec, cink), med odpadke pa se uvršča tudi obdelava mešanih komunalnih odpadkov. V zadnjem obdobju družba zbere, predela in obdela povprečno okoli 100.000 ton odpadkov letno.
Zbrani odpadki se nato obdelujejo v obratih v Ljubljani, Lenartu, Novem mestu in Logatcu.
Vsi obrati razpolagajo s predpisanimi okoljevarstvenimi dovoljenji, upoštevajoč načrt ravnanja in gospodarjenja z odpadki. Družba je ponosna na sodoben obrat
v Lenartu, kjer se obdelujejo mešani komunalni odpadki, in obrat v Logatcu, ki je namenjen zbiranju in obdelavi kovinskih odpadkov.
Odp
adki
v S
love
niji
237
PAPIR SERVIS d.o.o.Družba za ravnanje z odpadkiNaslov: Pod ježami 3, 1000 LjubljanaTelefon: 01/ 54 84 931Spletna stran: www.papir-servis.si
Obdelani odpadki se nato odpremijo v nadaljnji proces snovnega recikli-ranja različnim predelovalcem v Sloveniji, v države EU, države nekdanje Jugoslavije in v druge države po svetu.
Družba Papir servis je s svojim pristopom celovite ponudbe ravnanja z odpadki prisotna predvsem v gospodarstvu, ki vključuje industrijo, trgovino, komunalna podjetja, in v negospodarstvu, ki zajema ministrstva, bančništvo, sodstvo, šolstvo, zdravstvo ... Celovita ponudba zajema prevzem in odvoz vseh vrst nenevarnih odpadkov, po potrebi ponuja osnovna sredstva, hiter in temeljit servis z logistiko, ki zajema obsežen vozni park, svetovanje celovitega ravnanja z odpadki, sistem zbiranja in uničevanja zaupne dokumentacije, ozaveščanje imetnikov odpadkov o varstvu okolja in prijaznost vseh naših zaposlenih. V okviru zaokrožene ponudbe omogoča tudi storitve kot invalidsko podjetje z invalidskimi kvotami ter s celotnim programom pisarniškega materiala in higiensko-papirne konfekcije.
Za družbo Papir servis je izrednega pomena delovanje v okviru nacional-nega sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki ga zagotavljata družbi
Slopak in Interseroh. V prihodnje načrtuje tudi vključevanje v preostale nacionalne sheme, in sicer ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, ravnanje z odpadnimi gumami ...
Ključnega pomena za družbo je vključitev v reševanje problematike mešanih komunalnih odpadkov. Prevzemajo in obdelujejo se odpadki s širšega območja občine Maribor, Koper, Kranj, Idrija in Ormož.
Ker družba zbira, predeluje in obdeluje odpadke, je izredno pomemben dejavnik v verigi varstva okolja in njeni cilji segajo še dlje. S presortaci-jo mešanih komunalnih odpadkov pridobiva RDF (gorivo) in s tem zelo zmanjšuje obremenjevanje tal z odlaganjem komunalnih in nekomunal-nih odpadkov.
Družba upošteva vse strožje okoljevarstvene zahteve, stalno izboljšuje standarde kakovosti ter redno spremlja razvoj in dogajanja na področju ravnanja z odpadki doma in po svetu.
Odp
adki
v S
love
niji
238
MPI reciklaža d.o.o.
Naslov:Žerjav 79, 2393 Črna na Koroškem
Telefon: 02/ 870 02 61E-naslov: [email protected] stran: www.rm-mpi.si
Predelava izrabljenih akumulatorjev in drugih odpadkov na podlagi svincaDružba MPI – RECIKLAŽA d.o.o., je edino pod-jetje v Sloveniji, ki ima naprave in tehnologijo za predelavo izrabljenih svinčenokislinskih akumulatorjev in drugih odpadkov na podlagi svinca. Z moderno opremo, znanjem in s filtrir-nimi napravami podjetje zagotavlja najvišjo stopnjo predelave vseh proizvodov in skrbi, da je vpliv dejavnosti na okolje čim manjši in v okviru zakonitih predpisov. Skrb za okolje, varovanje zdravja in varnost zaposlenih so vrednote, ki jim podjetje posveča posebno pozornost.
Ob razpadu enotnega podjetja Rudnika svinca in topilnice Mežica je leta 1990 nastalo pod-jetje Rudnik Mežica – Metalurgija, plastika, inženiring, ki se je kasneje preimenovalo v MPI-RECIKLAŽA. Njegova glavna dejavnost je reciklaža izrabljenih akumulatorjev in drugih odpadkov z vsebnostjo svinca.
Skrb za čim manjši vpliv na okolje je narekova-la ustrezno količinsko proizvodnjo, zato se na leto proizvede okrog 25.000 ton rafiniranega svinca in zlitin. Taka proizvodnja se ujema tudi z letno porabo svinca v Sloveniji.
Za svojo proizvodnjo podjetje potrebuje okrog 35.000 ton surovin (odpadkov), ki pa jih žal slovenski trg ne premore, zato odpadke uvažamo iz tujine.
Odpadne surovine predelujemo v proizvode, ki se uporabljajo za ponovno izdelavo aku-mulatorjev. To so: rafiniran svinec, zlitine in
polipropilenska ohišja in proizvodi, ki niso več uporabni: žlindra, separatorji in trda guma, sa-dra, plini.
Podjetje MPI-Reciklaža vse to proizvede v sklo-pu obratovalnic:
− s skladiščem surovin, − s separacijo izrabljenih akumulatorjev s siste-mom tehnoloških vod,
− z bobnastimi pečmi, − z rafinacijo, − s filtrirnimi napravami in − s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti.
Dejavnost podjetja: − reciklaža odpadnih akumulatorjev in ostankov
na podlagi svinca in zlitin ter izdelkov iz svinca, − proizvodnja rafiniranega svinca in zlitin, − proizvodnja polipropilenskega (PP) drobljen-
ca in granulata.
Sodobni tehnološki postopki in ustrezne čistil-ne naprave omogočajo varno odstranjevanje odpadkov v podjetju MPI – Reciklaža.
Odp
adki
v S
love
niji
239
Prvi obrat za predelavo nagrobnih svečDružinsko podjetje Plastkom je v letu 2010 na Jesenicah zgradilo prvi obrat za predelavo odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji. Dosedanje izkušnje kažejo, da takega obrata, ki bi deloval s podobnimi izhodnimi karakteristikami (pridobljenimi izhodnimi surovinami), zahtevanimi v slovenski Uredbi in direktivi EU, ni zgradil še nihče. Pri nas na primer vse vrste plastik predstavljajo nove, reciklirane izhodne surovine. Drugje jih dajo v sežigalnice in na deponije.
Naše trenutne teoretične zmogljivosti za predelavo znašajo preko 6.000 ton letno, praktično že dosežene kapacitete z dvema izmenama, brez delovnih vikendov, pa so 2.200 ton letno. Ozko grlo procesa je v sortira-nju odpadnih nagrobnih sveč (predeluje se predvsem klasične ONS), ker še nismo postavili načrtovane polavtomatske sortirnice.
Za učinkovitost zbiranja odpadnih nagrobnih sveč skrbi nosilec skupne sheme, družba Interseroh, preko pogodb z zbiralci (komunalne službe),
prevozniki (Saubermacher), zavezanci (izdelovalci in uvozniki sveč) in predelovalcem (Plastkom). Žal se še vedno kažeta neurejenost in neza-dostna ekološka osveščenost predvsem pri posameznih zbiralcih. ONS so še vedno pomešane z drugimi odpadki (plastičnimi in biološkim) ali celo s peskom in gradbenimi odpadki. Rešitev je v postavitvi ločenih in čistih kontejnerjih, namenjenih izključno odpadnim svečam, poleg pa bi morala obvezno stati še dva kontejnerja: za biološke in za vse ostale odpadke (PVC, papir itd.).
Tehnologija predelave nagrobnih sveč temelji predvsem na mehanski predelavi zaprtega tehnološkega kroga. Izvajali smo poskuse z raznimi tehnologijami in z različnimi vhodnimi materiali, npr. tudi z baliranimi ONS (prešane ONS v kocko). Vendar se je izkazalo, da te tehnologije v resnici bistveno podražijo proces predelave (kljub prihranku pri tran-sportu) in niso primerne za celotno predelavo ONS po veljavnih pravilih in uredbah.
Izhodni materiali so: PVC, parafin, kovine (železo, aluminij), polipropi-len. Poleg tega delno predelujemo elektronske sveče, tiskana vezja in baterije pa oddajamo dalje v shemo Interseroha. Ostanke in dele, ki jih še ni mogoče predelati, sem spadajo keramika, steklo in razne »obteži-tve« starejših tipov elektronskih sveč od stiropora, cementa do peska, odlagamo kot nečistoče na odlagališče. Kupci za PVC in polipropilen so v tujini, ostalo prodamo doma.
Na odlagališče moramo trenutno odlagati okrog 16 odstotkov nečistoč (vrečke, rože, cevi – vse, kar ne spada med sveče, pa tudi steklo in kerami-ko), kar je predvsem posledica neosveščenosti in neurejenosti zbiranja ONS pri posameznih zbiralcih. Pričakujemo, da se bo sčasoma ta delež nečistoč zmanjšal na največ 7 do 8 odstotkov. Zaradi tehnologije prede-lave ONS naš obrat praktično nima negativnih vplivov na okolje.
Plastkom d.o.o.
Naslov:Dunajska cesta 101, 1000 LjubljanaPE Spodnji Plavž 14, 4270 Jesenice
Telefon:041 497 723041 407 415
E-naslov: [email protected]
Odp
adki
v S
love
niji
240
Družba Saubermacher Slovenija d.o.o. vam skupaj s povezanimi družbami v Slo-veniji nudi rešitve gospodarnega ravnanja z odpadki - velik poudarek posvečamo osveščanju povzročiteljev za zmanjšanje količin odpadkov ter doslednejšem ločeva-nju odpadkov na izvoru nastajanja – v gospodinjstvih, industriji in storitvenih dejav-nostih. Z razvijanjem postopkov in tehnologij za ponovno uporabo oz. recikliranje poskušamo vrniti čim večji delež odpadkov v krogotok koristnega snovnega in/ali termičnega izkoriščanja.
S sodobnimi in specializiranimi vozili ter napravami vam omogočamo ekološko in ekonomično ravnanje z nenevarnimi in nevarnimi odpadki ter ob tem zagotavlja-mo dosledno izpolnjevanje predpisov. S svojimi storitvami in celovitimi rešitvami ravnanja z odpadki smo prisotni na celotnem območju Slovenije ter imamo v okviru globalnega servisa dostop do preizkušenih in mednarodno priznanih sodobnih teh-nologij.
Saubermacher Slovenija d.o.o.
Naslov:Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota
Telefon: 02/ 620 23 50E-naslov: [email protected] stran: www. saubermacher.si
PE Lenart Sp. Porčič 4/a, 2230 Lenart Tel.: 02/ 620 23 00
Saubermacher - Komunala d.o.o.Noršinska ulica 12, Murska Sobota02/ 526 84 50www.saubermacher-komunala.si
PUP - Saubermacher d.o.o. Koroška cesta 46, Velenje03/ 896 87 11www.pup-saubermacher.si
CRO Vrhnika d.o.o. Pot na Tojnice 40, Vrhnika01/ 750 58 00www.crovrhnika.si
Ekologija d.o.o. Laze 22, Kranj04/ 231 91 00www.ekologija.si
Čisto mesto d.o.o. Dornavska 26, Ptuj02/ 780 90 20www.cistomesto.si
Naše povezane družbe:
Odp
adki
v S
love
niji
241
Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, d.o.o.
Naslov:Vodovodna cesta 100, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/ 560 02 50E-naslov: [email protected] stran: www.slopak.si
Družbo Slopak so na podlagi Pravilnika o rav-nanju z embalažo in odpadno embalažo ter predhodnih aktivnosti Gospodarskega in-teresnega združenja za odpadno embalažo ustanovila slovenska podjetja. Cilj ustanovitve družbe Slopak je bil, da se zagotovi izpolnje-vanje okoljskih obveznosti z medsebojnim nadzorom ter ne glede na tržno vrednost em-balaže. Slopak zagotavlja enake pogoje zave-zancem, ki prek njega zagotavljajo izvajanje svojih obveznosti po preteku življenjske dobe izdelkov, ki jih dajejo na slovenski trg. Lastniki družbe Slopak pa preko nadzornega sveta in skupščin lastnikov zagotavljajo kontrolo z nad-zorom dela družbe.
Družbo Slopak so leta 2002 ustanovili:Coca Cola, Mercator, Helios, Droga Kolinska, Pivovarna Union, Pivovarna Laško, Fructal, Mo-tvoz, Kropf, Ball Packaging, Dana, Plasta, Raden-ska, Tetra Pak, Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Pomurske mlekarne, Steklarna Hrastnik, Rauch, Paloma, Petrol, Tobačna Ljubljana, Proc-ter & Gamble, Era, Cetis, Vitrum, Makoter, Ilirija.
Slopak je vzpostavil in aktivno soustvarjal sis-tem ločenega zbiranja odpadkov, predvsem odpadne embalaže. V družbo je vključenih okoli 1500 podjetij, zavezancev za ravnanje z odpadno embalažo, s čimer ima Slopak okoli 80 % tržni delež na področju ravnanja z odpa-dno embalažo. Na področju odpadne električ-ne in elektronske opreme ter odpadnih zdravil ima Slopak okoli 10 % tržnega deleža. V Slo-veniji samo Slopak zagotavlja ravnanje z izra-bljenimi gumami in ostanki fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nevarne snovi.
Slopak je krovna družba, za izvajanje ravnanja z odpadki, vključno s praznenjem zabojnikov, sortiranjem, baliranjem in predelavo, pa so za-služni podizvajalci družbe Slopak. To so Dinos, Papir servis, Surovina, Saubermacher in vseh 59 izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki.
Z aktivnim sodelovanjem podizvajalev je Slo-pak v letu 2004 vzpostavil prevzemanje ločeno zbrane odpadne embalaže po vsej Sloveniji iz okoli 8000 zbiralnic odpadne embalaže, zago-tavlja pa tudi reciklažo.
V Slopaku recikliramo stekleno embalažo, ko-vinsko embalažo, večino plastične embalaže, predvsem folije, nakupovalne vrečke in pla-stenke, gajbice ter papirno in kartonsko emba-lažo. V zadnjih letih smo že dosegli magično mejo predelave 100.000 ton odpadne embala-že letno. Slopak je vsa leta svojega delovanja dosegal in celo presegal zahtevane evropske cilje predelave. Odpadno električno in elek-tronsko opremo družba Slopak zbira ter letno zbere in predela okoli 500 ton.
V letu 2010 je družba Slopak, kot prva v Slo-veniji in JV Evropi, podelila nagrado EKO TOP najboljšim slovenskim podjetjem, ki so z raci-onalno zasnovo embalaže zmanjšali količino odpadkov danih na trg. Nagrajenci so bili: Ra-deče papir Muflon, d. o. o., Ilirija, d. d., Croning livarna, d. o. o., Coca Cola HBC Slovenija, d. o. o., Pivovarna Union, d. d.
Mag. Barbara Tišler, vodja ozaveščanja in izo-braževanja
Na sortirni liniji podizvajalci družbe Slopak odpadno embalažo sortirajo po frakcijah (plastenke, folije, pločevinke, kartonska embalaža za tekočine) in izločijo nečistoče, kot so posmrkani robčki, solata, polomljene igrače…
Smetarska vozila stresejo odpadno embalažo pred sortirnico
Odp
adki
v S
love
niji
242
Pred naložbo v sortirnico in energetsko izrabo odpadkovDružba se vse bolj zaveda, da je nastajanje odpadkov posledica nači-na življenja. Zaveda se tudi problema odpadkov in pomena njihovega gospodarnega reševanja. In pomembno je, da nastale odpadke znamo vključiti v obnovljiv krog.
Evropska direktiva na področju odpadkov opredeljuje novo hierarhično lestvico postopkov ravnanja z odpadki. V njej si ravnanja sledijo - od pre-prečevanja nastajanja, njihove priprave za ponovno uporabo, reciklira-nja, energetske izrabe odpadkov in kot zadnje odstranjevanje.
Na področju mestne občine Maribor smo še do nedavnega imeli urejeno odlaganje odpadkov kot zadnjo in najmanj zaželeno obliko ravnanja z odpadki. Danes zaradi zapiranja odlagališča odpadkov ne odlagamo več na tem območju, ampak jih vozimo na drugo odlagališče. Dejstvo je, da odlaganje je in bo tudi v prihodnje najdražja in najmanj dopustna oblika ravnanja z odpadki. Zato bomo v Mariboru poskrbeli za kvalitetno pred-obdelavo odpadkov za sortiranje in jih tako pripravili za njihovo snovno in energetsko izrabo.
Za objekt sortirnice je zemljišče že opredeljeno. Podjetju Snaga je zanj podeljena brezplačna stavbna pravica s strani lastnika, to je Mestne ob-čine Maribor. Snaga pripravlja razpis za postavitev in obratovanje sortir-nice, ponudniki pa bodo morali zadostiti osnovnim razpisnim pogojem, pri čemer se bo upošteval najnižji strošek na obdelano tono odpadkov.
Postavitev sortirnice bo za Maribor predstavljala ugodno ekološko re-šitev. S predobdelavo bo Snaga zmožna pripraviti odpadke do takšne mere, da bo možna njihova snovna izraba oziroma reciklaža ter energet-ska izraba energetsko bogatih organskih elementov.
Na razširjenem območju postavitve sortirnice je prav tako predvidena izgradnja energetske izrabe odpadkov, ki predstavlja zaključno fazo iz-rabe komunalnih odpadkov pred njihovim odlaganjem. S tako zaprtim krogom obdelave in izrabe komunalnih odpadkov lahko dosežemo mi-nimalni delež preostanka odpadkov, namenjen odlaganju.
Snaga Maribor se je še z enajstimi partnerji prijavila tudi na razpis Mini-strstva za gospodarstvo, ki spodbuja vzpostavitev in delovanje razvoj-nih centrov za dolgoročni razvoj. Tako je Snaga, kot največji deležnik in prijavitelj konzorcija, prijavila Razvojni center za celovito obdelavo in energijsko izrabo odpadkov. Gre za vsebine, s katerimi bi lahko okrepili in nadgradili ravnanje z odpadki na mariborskem območju in v širši re-giji. Razvojni center bo v primeru izbora na razpisu izvajal aplikativne raziskave, pri čemer bo poudarek na čim bolj učinkoviti energijski izrabi vseh snovnih tokov odpadkov. Snaga in vsi ostali partnerji vidimo veliko možnosti razvoja in raziskav na področju okoljskih in ekonomsko napre-dnejših rešitev. V razvojnem centru se bodo iskali inovativni načini opti-malne izrabe energije iz odpadkov.
Z izgradnjo sortirnice, vzpostavitvijo razvojnega centra in kasneje tudi izgradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov bi lahko v Mariboru postavili prelomnico v celovitem sistemu racionalne rabe nastalih od-padkov. Irena Bartok, mag. posl. ved
Snaga, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, d.o.o.Naslov: Nasipna ulica 64, 2000 MariborTelefon: 02/ 62 05 800Telefaks: 02/ 62 05 810E-naslov: [email protected] stran: www.snaga-mb.si
Odp
adki
v S
love
niji
243
Celovito ravnanje z odpadki v družbi TalumV različnih tehnoloških obdobjih se je absolutna in specifična količina odpadkov stalno zmanjše-vala (slika 1). Bistveno zmanjšanje s skoraj 6 ton na 50 kg odpadkov na tono aluminija je bilo do-seženo z zaustavitvijo odlaganja rdečega blata (ustavitev proizvodnje glinice leta 1991) in elek-trofiltrskega pepela ob zaustavitvi kotlarne leta 1994. Tehnološka obdobja A, B in C pomenijo obratovanje elektroliz A, B in C. V tehnološkem obdobju B + C je tako nastajalo še 50 kilogra-mov odpadkov na tono proizvedenega alumini-ja, po zaprtju elektrolize B leta 2007 pa le še 40 kilogramov na tono aluminija. Pri tem je treba poudariti, da ta količina od leta 2008 ni več na seznamu odloženih odpadkov.
Z urejenimi devetnajstimi ekološkimi otoki na približno 170 hektarjih površine je uvedeno ločeno zbiranje preostalih odpadkov pri virih nastajanja. Z natančnim klasificiranjem in teh-tanjem na lastni industrijski tehtnici smo dose-gli pregleden način ravnanja z odpadki, kar pa od nas vseh zahteva precejšnjo disciplino. Tako smo omogočili urejeno predajo pooblaščenim zbiralcem in/ali odstranjevalcem odpadkov v
sortirnici in zbiralnici odpadkov. Za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo ima družba Talum pogodbo z nacionalno družbo SLOPAK. Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo je skladno z novo zakonodajo in razvo-jem tega področja v Sloveniji.
Leta 2009 smo v družbi Talum: − reciklirali 69 odstotkov lastnih odpadkov, − oddali okoli 32 odstotkov odpadkov poobla-ščenim zbiralcem/odstranjevalcem odpad-kov oziroma jih namenili za prodajo,
− odložili 0,7 odstotka odpadkov za rekultiva-cijo odlagališč (blato iz industrijske čistilne naprave),
− začasno skladiščili 0,3 odstotka odpadkov.
Pooblaščeni zbiralci so prevzeli 1100 ton odpad-kov, prodali pa 3000 ton aluminijaste žlindre. Nenevarnih je bilo 91 odstotkov vseh odpad-kov, 2 odstotka je bilo inertnih in 4 odstotke nevarnih odpadkov, odpadne embalaže pa pri-bližno 3 odstotke.
Pretapljanje sekundarnega aluminija postaja po ustavitvi primarne proizvodnje v elektrolizi B osrednja aktivnost v livarnah. Družba Talum ima dovoljenje za predelavo odpadnega alu-minija (R4 – recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin) pod različnimi klasifikacijskimi številkami v skupni količini 90.000 ton na leto. Leta 2009 smo predelali do 20.000 ton sekun-darnega aluminija.
Odlaganje odpadkovLeta 2008 je družba Talum prenehala odlagati odpadke in leta 2009 pridobila odločbi za t. i.
zaprta odlagališča. Odlagališče rdečega blata je v Kidričevem zaprto, družba Talum pa upravlja-vec zaprtega odlagališča.
Odlagališče je rekultivirano, včasih degradi-ran prostor pa namenjen obratovanju sončnih elektrarn, ki dajejo prostoru čisto novo podobo in namen (slika 2). Prostor odlagališča, v izme-ri približno 2 hektarja od skupnih 42 hektarjev, smo lahko uporabili za pridobivanje obnovljivih virov energije s postavitvijo ene izmed največjih sončnih elektrarn v Sloveniji z močjo 0,99 MW. To je vsekakor način maksimiranja okoljskih po-zitivnih učinkov.
Družba Talum je pridobila okoljevarstveno do-voljenje ob koncu leta 2007 in vzpostavila sis-tem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 leta 2001. Del tega dovoljenja in sistema je tudi ravnanje z odpadki, ki ga družba izvaja skrbno in odgovorno.
Dr. Marko Homšak
t/le
to
0
50.000
100.000
150.000
200.000
250.000
300.000
0
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
6.000
kg/t
Al
A + B B + C Cobdobje
5.950274.000
507.500 406.500
Talum d.d. Kidričevo
Naslov:Tovarniška cesta 102325 Kidričevo
Telefon: 02/ 799 51 00E-naslov: [email protected] stran: www.talum.si
Slika 1: Nastajanje odpadkov v različnih tehnoloških obdobjih
Slika 2: Sončna elektrarna na lokaciji nekdanjega odlagališča rdečega blata
Odp
adki
v S
love
niji
244
Električna in elektronska oprema (v nadaljeva-nju EE-oprema) je nepogrešljiv del vsakega go-spodinjstva. Zaradi novih materialov in tehno-logij izdelave postaja EE-oprema uporabnikom še dostopnejša, zato se povečuje tudi količina odpadne EE-opreme. Ker ta oprema vsebuje škodljive in okolju ter ljudem nevarne snovi, je pomembno, da se odda na pravo mesto, ob-dela in reciklira skladno s standardi ter zakono-dajo (Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, Ur. l. RS, št. 107/2006).
Zaradi stroškovno učinkovitega izpolnjevanja zakonskih obveznosti so leta 2005 proizvajalci, pridobitelji in uvozniki ustanovili družbo Zeos, ki je nosilka največje skupne sheme ravnanja z odpadno EE-opremo v Sloveniji. Operativni
ZEOS – Zbiranje Električnega Odpada v Sloveniji
ZEOS d. o. o.
Naslov:Brnčičeva ulica 391000 Ljubljana
Telefon: 01/ 366 86 04E-naslov: [email protected] stran: www.zeos.si
0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000
5.062
5.797
4.271
3.262
2009
2008
2007
2010jan-okt
Primerjava prevzetih količin odpadne EE opreme po posameznih letih (v tonah)
proces zbiranja in obdelave je družba Zeos začela v letu 2007, ko je 18. aprila pod zap. št. 1 vpisana v evidenco skupnih shem ravnanja z odpadno EE-opremo pri Agenciji RS za okolje.
Z vpisom v evidenco skupnih shem ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumula-torji z dne 20. 11. 2009 pod zap. št. 1 pri Agen-ciji RS za okolje je družba Zeos svojo dejavnost dopolnila še z ravnanjem z odpadnimi preno-snimi baterijami in akumulatorji (v nadaljeva-nju odpadne PBA). Prek svoje mreže, ki vključu-je trgovce, šole, izvajalce lokalnih javnih služb, zbiralce in javne ustanove, zagotavlja vse obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi bate-rijami in akumulatorji (Ur. l. RS, št. 03/2010).
Rezultat vzpostavitve vse širše mreže zbiranja in učinkovitega ozaveščanja končnih uporab-nikov so vedno večje količine zbrane odpadne EE-opreme. Tako je bilo leta 2007 zbranih 3.262
ton odpadne EE-opreme, leta 2008 4.271 ton, leta 2009 pa kar 5.797 ton, kar pomeni skoraj tretjinsko letno rast. Pričakujemo, da se bo trend rasti zbranih količin nadaljeval tudi v pri-hodnje.
Tako kot odpadno EE-opremo lahko končni uporabniki brezplačno oddajo tudi odpadne PBA in odpadne sijalke v zbirnih centrih lo-kalnih javnih služb, v zbiralnicah družbe Zeos (www.zeos.si), v okviru mreže prevzemanja odpadne EE-opreme pri trgovcih ali neposre-dno pri njih, če gre za večje količine odpadne EE-opreme.
Če proizvajalci, uvozniki in pridobitelji nima-jo urejenega izpolnjevanja obveznosti glede ravnanja z odpadno EE-opremo in odpadnimi PBA, jim družba Zeos svetuje in pomaga pri iz-polnjevanju teh obveznosti.
ZEOS – NAČRTNA SKRB ZA OKOLJE
Odp
adki
v S
love
niji
245
»Zero waste«, projekt šestih partnerjevMaja 2009 smo v Znanstvenoraziskovalnem središču (ZRS) Bistra Ptuj začeli izvajati projekt zero waste, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj po programu Sredozemlje v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov. Pri projek-tu sodeluje šest partnerjev, poleg Slovenije še iz Italije, Grčije, Španije in Francije.
Osnovni namen projekta zero waste je razviti povezani sistem ravnanja z odpadki, zato da se zmanjša nastajanje odpadkov pri izvoru ter da se odlagajo na deponije ob hkratnem povečevanju prihodkov in energije. Zasnova tega ravnanja z odpadki zahteva spremenjeno razmišljanje. Temeljna naloga ni iskanje poti, kako se znebiti odpadkov, ampak zagotoviti trajnostni način uporabe materialov ter spod-bujati njihovo recikliranje in ponovno upora-bo. Z ustreznim preoblikovanjem izdelkov in ravnanjem z njimi lahko postanemo družba brez odpadkov. Ponovna izraba odpadkov z vključevanjem v reciklirne sheme in procese je vodilo gospodarskih dejavnosti in trajnostne-ga razvoja regije.
Namen projekta je razvoj enotnega upravlja-vskega sistema za vzpostavitev sistemov, ki omogočajo zmanjševanje količine odpadkov v regiji in sistematično zmanjševanje količine
odpadkov, ki se odlagajo na deponije ali v oko-lje. Ločevanje organskih odpadkov je ključne-ga pomena za uspešno uvajanje strategije zero waste v lokalne skupnosti, saj so ti odpadki glavni vir težav na odlagališčih.
Vzpostavitev in vpeljava plačilnega sistema »Plačaj, kolikor odložiš« in izboljšanje izkorišča-nja bioloških odpadkov – kompostiranja (na ravni gospodinjstev in lokalnih skupnosti) sta pomembni nalogi za uresničitev projekta.Poleg tega je eden osnovnih namenov pro-jekta uveljavljanje in ozaveščanje javnosti o pomenu ločevanja odpadkov, zato da se ti viri spet koristno izrabijo in da se uveljavijo metode recikliranja. S ponovno izrabo odpad-kov in nastankom novih proizvodov z dodano vrednostjo lahko ustvarimo delovna mesta, znižamo stroške obratovanja in dodajamo pomembno vrednost celotnemu regijskemu gospodarstvu.
Med trajanjem projekta (maj 2009–april 2012) bomo izvajali naslednje dejavnosti:1. Obveščanje in kapitalizacija ukrepov bosta
usmerjena k različnim ciljnim skupinam.2. Oblikovanje načrta ter izvedba raziskav
in analiz za ovrednotenje sistema/metod ravnanja z odpadki v okviru občin (regij). Študija izvedljivosti in pregled izvedbenih
zahtev glede sistemov kompostiranja na ravni lokalnih skupnosti: pilotna postavitev kompostnikov v 70 gospodinjstvih 25 občin za dveletno obdobje.
3. Izmenjava izkušenj: popis in pregled dobrih in slabih praks ter nadnacionalna analiza SWOT z različnimi zasnovami za ravnanje z odpadki, ki temeljijo na nacionalnih predpisih: delavnice s tematiko metod gospodarjenja z odpadki in skupne rešitve uporabe sistema zero waste za ravnanje z odpadki.
4. Razvoj enotnega sistema za določitev energetskih virov in zmanjšanje količine odpadkov v regiji, izvajanje postopkov za alternativne načine gospodarjenja z odpadki in priprava praktičnih smernic za vsako sodelujočo občino/regijo; splošni priročnik o postopku alternativnega ravnanja z odpadki in interaktivno orodje za podporo odločanju.
V sklopu projekta želimo z uveljavitvijo in oza-veščanjem javnosti in nosilcev razvoja na lokal-ni in nacionalni ravni razviti boljše sodelovanje med mestnimi občinami, nacionalnimi in lokal-nimi akterji okoljevarstvenega menedžmenta, in vzpostaviti sistem izmenjave dobrih praks med različnimi partnerji in državami. Več o projektu na www.bistra.si.
Dr. Aleksandra Pivec, ZRS BISTRA Ptuj
ZRS Bistra Ptuj, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra PtujNaslov: Slovenski trg 6, 2250 PtujTelefon: 02/ 748 02 50Telefaks: 02/ 748 02 60E-naslov: [email protected] stran: www.bistra.si
BIO ODPADKI TEKSTIL PAPIR PLASTIKA STEKLO PAPIR KOVINE