kongresni turizem v sloveniji · 2016-10-11 · kongresni turisti, največjepa kongresni turisti iz...
TRANSCRIPT
1
KONGRESNI TURIZEM
V SLOVENIJIAnaliza Ankete o tujih turistih v
Sloveniji 2015Avgust 2016
2
KAZALO
OPIS RAZISKAVE
1
KLIKNI NA ŽELJENI ZAVIHEK ZA HITER DOSTOPIntro
1
KLIKNI NA ZA VRNITEV V OSNOVNI MENU
KLJUČNE
UGOTOVITVE
2
REZULTATI
RAZISKAVE
3
ORGANIZACIJA
POTOVANJA
3.1MOTIVI IN
ELEMENTI
TURISTIČNE
PONUDBE
3.2POTROŠNJA
KONGRESNIH
TURISTOV
3.3
SPLOŠEN VTIS
O SLOVENIJI
3.4
3
OPIS RAZISKAVE
4
ANKETA O KONGRESNIH TURISTIH 2015
SURS v triletnih obdobjih izvaja raziskavo o tujih
turistih v Sloveniji. Zadnje podatke so zbirali leta
2015 med tujimi turisti, ki so v bivali v hotelih v
aprilu, maju in septembru 2015 ter v kampih in
hotelih v juliju in avgustu 2015. V raziskavo je
bilo vključenih 4300 turistov iz več kot 80 držav iz
vsega sveta. Z raziskavo so pridobili podatke o
socialno demografskih značilnostih tujih turistov v
Sloveniji, značilnostih njihovega prihoda in bivanja v
Sloveniji, njihovi povprečni porabi, vtisih o naši
državi itd. Z namenom doseganja reprezentativnosti
vzorca so bili podatki uteženi, ter nato še
kalibrirani na populacijske podatke.
Zajeti so bili samo tuji turisti, ki so v mesecu aprilu,
maju, juliju, avgustu ali septembru bili nastanjeni
v hotelih ali kampih, kar pa je posledično tudi
največja omejitev raziskave.
Poleg tega je bilo, izmed vseh 4300 anketiranih
tujih turistov, le 14 % kongresnih turistov (turisti, ki
so v Slovenijo prišli z namenom udeležbe na
poslovnih sestankih, konferencah, seminarjih
ali sejmih). Tako je analiziranih zgolj 598
kongresnih turistov, kar otežuje analize po
podvzorcih (npr. po državah iz katerih prihajajo).
Dodatno omejitev predstavlja uteževanje vzorca,
saj je ta utežen glede na vse tuje turiste (tudi na
tiste, ki so prišli z namenom sprostitve, rekreacije,
tranzita, ipd.) in ne samo na kongresne turiste.
Zato bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o
povečanju vzorca kongresnih turistov in o
ločenem uteževanju za kongresne turiste ali celo
o izvedbi ločene raziskave za zagotovitev večjega
vzorca in še bolj zanesljivih in natančnih podatkov.
5
ANKETA O KONGRESNIH TURISTIH 2015 OPIS VZORCA
V vzorec je bilo zajetih 76 % moških in 24 % žensk, večinoma starih od 25 do 44 let. Glede na poklic, ki ga oz. so ga opravljali, je bila skoraj polovica strokovnjakov
(inženirjev, profesorjev, znanstvenikov), nekaj manj kot četrtina pa visokih uradnikov in menedžerjev. Najmanjši delež zajetih kongresnih turistov je bilo zaposlenih v
osebnih storitvah ali trgovini ter industriji ali obrti.
Skoraj dve tretjini anketiranih kongresnih turistov je Slovenijo obiskalo izven sezone, največ maja (26 %). Najslabše obiskan, izmed vseh vključenih mesecev, pa je bil
julij (14 %). Več kot dve tretjini je v Slovenijo prišlo na poslovne sestanke, za ostale pa je bil glavni razlog udeležba na konferencah, seminarjih ali sejmih.
Spol
15-24
N
Starost
25-44
57%
45-64
38%
65+
N
Ekonomski status in poklic Mesec anketiranja
Glavni razlog za prihod
poslovni sestanki
68%
konference, seminarji, sejmi
32%
76% 24%
obrt, industrija
N
tehnik, strokovni
sodelavec
13%
drugo
6%
strokovnjak
47%
uradnik, administr.
delavec
6%
osebne storitve,
trgovina
3%
visoki uradnik,
menedžer
23%
35%
v glavni sezoni izven sezone
65%
14% 21% 19%26%
20%
6
ANKETA O KONGRESNIH TURISTIH 2015 OPIS VZORCA
kongresni turisti
iz Evrope
kongresni turisti iz
neevropskih držav
Slovenijo večinoma obiskujejo
kongresni turisti iz Evrope
(81 %), 19 % pa jih prihaja
izven Evrope, največji delež iz
Severne in Srednje Amerike.
12% 10% 10% 7% 7% 6% 5% 3% 3% 2%
35%
Nemčija Italija Hrvaška Združenedržave
VelikaBritanija
Avstrija Srbija Češkarepublika
Francija Švica Druge države
Anketirani so bili kongresni turisti iz 51 različnih držav. Največji delež teh je prihajal iz Nemčije, sledil pa je delež Italijanskih,
Hrvaških, turistov iz Združenih držav in Velike Britanije. V anketo pa so bili še vključeni kongresni turisti iz Avstrije, Srbije, Češke,
Francije, Švice, Japonske, Madžarske, Romunije, Belgije, Avstralije, Rusije, Kitajske, Makedonije, Poljske, Kanade, Nizozemske,
Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Turčije, Irske, Izraela, Grčije, Mehike, Saudove Arabije, Španije, Bolgarije, Švedske, Danske,
Azerbajdžana, Finske, Republike Koreje, Ukrajine, Kosova, Indije, Slovaške, Demokratske ljudske republike Koreje, Južne
Afrike, Alžirije, Albanije, Islandije, Uzbekistana, Gruzije, Norveške, Latvije, Belorusije in Cipra.
TO
P 1
0
7
ANKETA O KONGRESNIH TURISTIH 2015 OPIS VZORCA
zdraviliška
11%
obmorska
13%
Ljubljana
39%
ostale občine
31%
gorska
6%
Največji delež anketiranih kongresnih turistov je bilo v 2015 nastanjenih v Ljubljani (39 %),
sledijo ostale občine v Sloveniji (31 %), 13 % je obiskalo obmorske občine, 11 %
zdraviliške, najmanj pa gorske občine.
V nadaljevanju analize so kongresni turisti razdeljeni v
sedem skupin glede na to, iz katere države prihajajo:
• Avstrija (AT)
• Hrvaška (HR)
• Nemčija (DE)
• Italija (IT)
• država, ki je od Ljubljane oddaljena manj kot 500 kma
• država, ki je od Ljubljane oddaljena več kot 500 kmb
• neevropske države
6% 10% 12% 10%19%
24%19%
AT HR DE IT državaoddaljena manj
kot 500 km
državaoddaljena več
kot 500 km
neevropskedržave
Vsi kongresni turisti, ki so Slovenijo obiskali v aprilu, maju, juliju,
avgustu ali septembru so se nastanili v hotelih, kar 64 % pa je bilo
nastanih v hotelih s štirimi ali petimi zvezdicami. Le redki so bivali v
kampih.
64%
Hotel
****/*****
36%
Hotel
*/**/***
N
Kampi
a v kolikor je vsaj del ozemlja države, ne glede na to kako majhen, od Ljubljane oddaljen manj kot 500 km zračne linije in ni katera izmed držav ključnih trgov (DE, IT, HR, AT) je bila ta država uvrščena v to skupino držav. To
so Srbija, Češka, Madžarska, Švica, Bosna in Hercegovina, Poljska, Romunija, Črna Gora, Slovaškab v kolikor je najbližji del ozemlja države od Ljubljane oddaljeno več kot 500 km zračne linije, je bila ta država uvrščena v to skupino držav. To so Velika Britanija, Rusija, Francija, Belgija, Makedonija, Nizozemska, Irska,
Španija, Turčija, Danska, Grčija, Švedska, Albanija, Finska, Kosovo, Bolgarija, Ukrajina, Belorusija, Ciper, Islandija, Latvija in Norveška.
Delež kongresnih turistov
N = za objavo premalo natančna ocena
8
KLJUČNE UGOTOVITVE
9
KLJUČNE UGOTOVITVE (1/2)
Analiza ankete med tujimi turisti, ki so bivali v slovenskih hotelih v aprilu, maju in septembru 2015 ter v kampih in hotelih v juliju in avgustu 2015, je
pokazala, da večina kongresnih turistov v Slovenijo prihaja iz Evrope, največ iz Nemčije, Italije in Hrvaške. Slovenijo so obiskali kongresni turisti
iz skoraj vseh kontinentov sveta, manjkali so le tisti iz Južne Amerike. Največ kongresnih turistov je obiskalo Ljubljano, skoraj tretjina pa ostale
slovenske občine.
Več kot četrtina anketiranih kongresnih turistov Slovenije ni še nikoli prej obiskala, medtem ko je bila več kot tretjina takšnih, ki je bila v Sloveniji
že več kot šestkrat (največ takšnih je bilo med hrvaškimi in avstrijskimi kongresnimi turisti). V Sloveniji so kongresni turisti preživeli relativno veliko
časa, saj jih je manj kot petina prenočila le enkrat. Največji delež takšnih je bilo med avstrijskimi kongresnimi turisti, dobra četrtina pa tudi med
hrvaškimi, nemškimi in italijanskimi. Za več kot 80 % vprašanih kongresnih turistov je Slovenija predstavljala edini cilj potovanja, medtem ko so
drugi najpogosteje obiskali še Hrvaško, pa tudi Avstrijo in Italijo.
Najpomembnejši viri informacij, ki so vplival na odločitev kongresnih turistov za obisk Slovenije, so službene narave (sodelavci, delodajalec ipd.),
večji vpliv pa so imele tudi osebne izkušnje, spletne strani in družbeni mediji. Po spletnih straneh in družbenih medijih je posegal predvsem
velik delež kongresnih turistov iz neevropskih držav.
Dobra tretjina anketiranih kongresnih turistov je svoje potovanje organizirala neposredno v prenočitvenem objektu, skoraj četrtina s pomočjo
spletnega rezervacijskega sistema, 17 % turistov je prišlo v organizaciji organizatorja dogodka, le desetina pa se je obrnila na turistično
agencijo. Kongresni turisti v veliki meri pri organizaciji svojega potovanja uporabljajo internet, saj je takšnih skoraj 80 %. Najpogosteje ga
uporabljajo za rezervacijo prevoza ali prenočišča in pridobitev informacij pred in med potovanjem.
Slaba polovica kongresnih turistov se je za obisk Slovenije odločila pred manj kot 1 mesecem, dobra četrtina pa je za to potrebovala več kot tri
mesece. Večina kongresnih turistov iz neevropskih držav je za odločitev o obisku Slovenije potrebovala dalj časa, medtem ko so predvsem
italijanski kongresni turisti v večini za to potrebovali manj kot en mesec.
10
KLJUČNE UGOTOVITVE (2/2)
V gostinskih lokalih se je prehranjevala polovica anketiranih kongresnih turistov, 40 % pa se je prehranjevalo v nastanitvenih objektih, kjer so
imeli naročen penzion ali polpenzion.
Z avtom so se najpogosteje pripeljali hrvaški, avstrijski, italijanski in nemški kongresni turisti ter kongresni turisti iz bližnjih evropskih držav, medtem
ko je letalo predstavljalo glavno prevozno sredstvo za turiste iz bolj oddaljenih držav. Več kot polovica vprašanih kongresnih turistov je pripotovala
samih, nekaj več kot tretjina pa s kolegi iz službe oziroma poslovnimi partnerji. Stroške potovanja si je s še kakšno drug osebo delila le dobra
petina vprašanih.
Kongresnim turistom je pri izbiri destinacije najpomembnejša osebna varnost, kakovost nastanitve, prijaznost lokalnega prebivalstva in
cenovna ugodnost ponudbe. Osebno varnost so na prvo mesto postavili kongresni turisti iz vseh držav oz. skupin držav, izjema so bili le
avstrijski in nemški, katerim je najpomembnejša prijaznost lokalnega prebivalstva. Z večino elementov turistične ponudbe Slovenije so bili v
splošnem zelo zadovoljni. Najbolj so bili navdušeni nad osebno varnostjo, prijaznostjo lokalnega prebivalstva in splošno čistočo destinacije.
Z osebno varnostjo so bili prav vsi, z izjemo avstrijskih kongresnih turistov in kongresnih turistov iz neevropskih držav, najbolj zadovoljni. Avstrijski
kongresni turisti so bili najbolj navdušeni nad prijaznostjo lokalnega prebivalstva, kongresni turisti iz neevropskih držav pa nad splošno čistočo
destinacije.
Kongresni turisti so v izbranih mesecih leta 2015 v povprečju na dan potrošili 130 €, za prevoz pa nekaj več kot 340 €. Najvišjo povprečno potrošnjo
so imeli italijanski kongresni turisti, najmanjšo pa kongresni turisti iz bližnjih evropskih držav. Največji delež dnevnih izdatkov so prav vsi
namenili za nastanitev, sledili pa so izdatki za hrano v lokalih in za druge nakupe. Najmanjše izdatke za prevoz so v povprečju imeli hrvaški
kongresni turisti, največje pa kongresni turisti iz bolj oddaljenih držav. Skoraj 80 % kongresnih turistov je menilo, da so bili njihovi izdatki v mejah
pričakovanega.
Boljši vtis od pričakovanega je o Sloveniji dobila slaba polovica vseh kongresnih turistov. Posamezniki, pri katerih je Slovenija pustila slabši vtis
od pričakovanega, pa predstavljajo le manjšino. Največ takšnih, ki so bili nad Slovenijo v splošnem navdušeni prihaja iz neevropskih držav,
najbolj pričakovan vtis o Sloveniji pa so dobili nemški kongresni turisti.
11
REZULTATI RAZISKAVE
12
ORGANIZACIJA POTOVANJA
13
27
22
18
34
9
13
20
59
4
10
12
74
13
24
20
44
20
15
32
34
14
30
21
35
41
22
17
20
51
26
8
14
nikoli
1-2x
3-5x
več kot 6x
VIRI INFORMACIJ
N = za objavo premalo natančna ocena
13%
priporočila
25%
osebne izkušnje
23%
spletne strani,
družbeni mediji
Drugi viri informacij (službeno) in osebne izkušnje so imeli največji vpliv na odločitev
anketiranih kongresnih turistov za obisk Slovenije, kar pa so oz. sta tudi glavna vira
informacij za vse kongresne turiste. Razlikujejo se le neevropski kongresni turisti, na
katere so poleg drugih virov informacij (službeno), na odločitev za obisk Slovenije
najpogosteje vplivale še spletne strani in družbeni mediji.
Več kot četrtina anketiranih kongresnih turistov Slovenije ni še nikoli
obiskala, medtem ko jo je več kot polovica obiskala že več kot
trikrat. Največ takšnih, ki so Slovenijo obiskali več kot šestkrat,
prihaja iz Hrvaške. Največji delež tistih, ki Slovenije še nikoli prej
niso obiskali, pa prihaja iz neevropskih držav.
Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
aj Vsi kongresni
turisti skupaj
57
34
28
12
18
44
34
11
9
10
65
27
15
14
2
44
34
22
8
12
53
25
23
21
8
45
22
16
13
20
69
16
43
20
17
drugi viri informacij (službeno)
osebne izkušnje
spletne strani in družbeni mediji
mediji, razstave, sejmi
priporočila N N N N N N
N
NN N
NN
N
N
N
N
Najpogosteje uporabljeni viri informacij Število dosedanjih obiskov Slovenije
N
N N N N
N N N
54%
drugi viri informacij
(službeno)
mediji, razstave,
sejmi
15%
N
14
77
56
62
17
74
58
60
18
82
74
65
23
61
89
69
31
83
68
77
15
78
82
72
41
79
97
94
21
Uporaba interneta pri organizaciji potovanja...
... za rezervacijo prevoza/prenočišča
... za pridobitev informacije pred in med potovanjem
... za plačilo prevoza/prenočišča in druge storitve
UPORABA INTERNETA
N = za objavo premalo natančna ocena
Skoraj 80 % anketiranih kongresnih turistov je v 2015 pri organizaciji svojega potovanja uporabilo internet, najpogosteje za rezervacijo prevoza ali prenočišča in
pridobitev informacij pred in med potovanjem. Največji delež tistih, ki so pri organizaciji svojega potovanja uporabili internet, najdemo med kongresnimi turisti, ki
prihajajo iz držav oddaljenih manj kot 500 km in nemškimi kongresnimi turisti, najmanjši delež pa med italijanskimi. Vsi, razen avstrijskih, hrvaških in kongresnih
turistov iz bližnjih evropskih držav, so internet najpogosteje uporabljali za rezervacijo prevoza ali prenočišča, medtem ko so ostali najpogosteje pridobivali
informacije pred in med potovanjem.
Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
aj
78% 74%78% 25%
uporaba interneta pri
organizaciji potovanja
rezervacijo
prevoza/prenočišča
pridobitev informacije pred
in med potovanjem
plačilo prevoza/prenočišča
in druge storitve
N N N N N
N=470
15
ČAS ODLOČITVE IN ORGANIZACIJA POTI
Skoraj polovica kongresnih turistov se je za obisk Slovenije odločila
pred manj kot 1 mesecem. Toliko časa je potrebovala za odločitev
tudi večina kongresnih turistov iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Italije in
bližnjih evropskih držav, medtem ko večina turistov iz bolj oddaljenih
držav za to potrebuje dalj časa (več kot 1 oz. 3 mesece).
62
27
11
49
33
18
53
24
23
72
14
13
51
27
22
38
35
28
23
23
54
pred manj kot 1mesecem (tik pred
zdajci)
pred najmanj 1 donajveč 3 meseci
pred več kot 3 meseci
N
N N
N
N
N
58
17
10
9
6
42
21
23
8
6
43
32
11
6
6
51
27
6
5
11
41
15
24
12
7
23
28
21
15
13
32
26
11
19
13
neposredna rezervacija vprenočitvenem objektu
spletni rezervacijskegasistema
v organizaciji organizatorjadogodka
brez vnaprejšnje rezervacije,klub, sindikat
turistična agencija N N N NN
37%
neposredno v
prenočitvenem
objektu
24%
spletni rezervacijski
sistem
12%
klub, sindikat, brez
reverzacije
Več kot tretjina anketiranih kongresnih turistov je svoje potovanje organizirala kar
neposredno v prenočitvenem objektu, skoraj četrtina pa s pomočjo spletnega
rezervacijskega sistema. Vsi kongresni turisti, izjema so le tisti iz bolj oddaljenih
evropskih držav, so se najpogosteje poslužili neposredne rezervacije v
prenočitvenem objektu.
pred manj kot 1
mesecem
45%
pred več kot 3
meseci
28%
Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
aj
pred najmanj 1 do največ 3
meseci
27%
Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
aj
v organizaciji
organizatorja
dogodka
17%
N = za objavo premalo natančna ocena
Čas odločitve Organizacija poti
10%
turistična agencija
N
N N N NN
N N N NN
16
OBISK SLOVENIJE/DRUGIH DRŽAV IN PRENOČITVE
Slovenija edini cilj
potovanja
Poleg Slovenije
obiskali še ...
53%
... Hrvaško
19%81%
... Italijo
33%
... Avstrijo
34%
... druge države
21%
V letu 2015 je za štiri od petih kongresnih turistov Slovenija
predstavljala edini cilj potovanja, medtem ko so drugi
najpogosteje obiskali še Hrvaško, mnogi pa tudi Avstrijo in
Italijo.
Štirje od desetih kongresnih turistov so v Sloveniji prenočili od 2 do 3 noči, medtem ko
jih je še enkrat toliko prenočilo štirikrat ali pogosteje. Največji delež kongresnih
turistov, ki so v Sloveniji prenočili samo enkrat, prihaja iz Avstrije, medtem ko so
hrvaški, nemški in kongresni turisti iz bližnjih evropskih držav najpogosteje prenočili od
2 do 3 krat. Več kot polovica kongresnih turistov iz bolj oddaljenih evropskih in
neevropskih držav pa je Slovenijo obiskala za dalj časa (4 nočitve ali več.)
1x
18%
1 nočitev
4x ali več
41%
4 nočitve ali več
2-3x
40%
2 do 3 nočitve
38
29
33
29
42
29
26
55
19
25
37
38
13
58
29
10
35
55
15
25
60
1 noč
2-3 noči
4 noči aliveč
Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
aj
N
N
N = za objavo premalo natančna ocena
Obisk Slovenije in drugih držav Število prenočitev v Sloveniji
... Madžarsko
N
N=92
17
POTOVALNA DRUŽBA
Večina kongresnih turistov se je v 2015 v Slovenijo odpravila kar samih, medtem ko je dobra tretjina pripotovala s kolegi iz službe oziroma poslovnimi partnerji.
Le slaba desetina je bila takšnih, ki je pripotovala s partnerjem, družino, drugimi sorodniki ali prijatelji. Skoraj 80 % anketiranih kongresnih turistov ni delilo
stroškov z nobeno drugo osebo, 15 % je bilo takšnih, ki je stroške delilo s še kakšno drugo osebo, 7 % pa si je stroške delilo s še z dvema osebama ali več.
sam z družino/sorodniki/
prijatelji
s partnerjem
54%
s službenimi kolegi/
poslovnimi partnerji
37% 4%
Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
aj
5%
Potovalna družba
Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
ajDelitev stroškov
ni delil stroškov eno osebo dvema ali več osebami
78% 15% 7%
18
90%
HRANA IN PREVOZ
Polovica anketiranih kongresnih turistov se je pretežno prehranjevala v
gostinskih lokalih, štirje od desetih pa v nastanitvenem objektu, kjer so
imeli naročen penzion/polpenzion. Gostinski lokali so bili najbolj priljubljeni
tip prehranjevanja med vsemi kongresnimi turisti, izjema so bili le tisti iz
bližnjih evropskih držav, ki so se najpogosteje prehranjevali v nastanitvenem
objektu.
v gostinskih lokalih penzion / polpenzion
40%50%
sam ali kombinirano
(gostinski lokali in sam)
11%
Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
aj
65
30
5
62
34
4
51
42
7
51
47
3
41
46
13
45
42
13
51
33
16
V gostinskih lokalih
Penzion / polpenzion vnastanitvenem objektu
sam ali kombinirano(gostinski lokali in sam) NNNNNN
N
Večina kongresnih turistov se je v Slovenijo pripeljala z avtom ali
kombijem, več kot 40 % pa z letalom. Z avtom so se najpogosteje
pripeljali hrvaški kongresni turisti, katerim sledijo avstrijski, italijanski, turisti
iz bližnjih evropskih držav in nemški kongresni turisti. Letalo pa je
predstavljalo glavno prevozno sredstvo za turiste iz bolj oddaljenih
evropskih in neevropskih držav.
52%
avto, kombi
4%
avtobusletalo
42%Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
aj
Najb
olj p
rilju
blje
no
pre
vo
zn
o s
red
stv
o
87%
81%
69%
68%
90%
69%
N = za objavo premalo natančna ocena
Hrana Prevoz
19
MOTIVI IN ELEMENTI TURISTIČNE
PONUDBE
20
77
71
80
69
73
69
71
61
70
64
93
89
81
83
79
69
80
72
63
65
73
75
80
61
66
61
57
46
51
44
96
93
86
81
88
80
86
73
69
75
87
73
76
77
75
74
65
57
70
66
86
82
78
80
72
70
74
75
68
63
94
87
84
92
72
73
63
80
72
80
osebna varnost
kakovost nastanitve
prijaznost lokalnega prebivalstva
cenovna ugodnost ponudbe
splošna čistoča destinacije
ponudba lokalne gastronomije
enostavnost dostopnosti…
ugoden prevoz do destinacije
dostopnost turističnih informacij
sloves destinacije
Prikazani so odgovori Zelo pomembno + Pomembno
KAJ VPLIVA NA IZBIRO DESTINACIJE? (1/2)
V splošnem je pri izbiri destinacije anketiranim kongresnim turistom najpomembnejša osebna varnost, kakovost nastanitve, prijaznost lokalnega prebivalstva
in cenovna ugodnost ponudbe. Osebna varnost je najpomembnejša vsem kongresnim turistom, izjema so le avstrijski in nemški, katerim je najpomembnejša
prijaznost lokalnega prebivalstva. Po številu elementov, za katere kongresni turisti menijo, da so pri izbiri destinacije pomembni, izstopajo predvsem nemški,
katerim so ponujeni elementi turistične ponudbe večinoma podpovprečno pomembni, italijanskim kongresnim turistov pa so elementi turistične ponudbe večinoma v
povprečju bolj pomembni.
87%
osebna
varnost
81%
kakovost
nastanitve
Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
aj
80%
prijaznost lokalnega
prebivalstva
79%
ugodnost
ponudbe
74%
splošna čistoča
destinacije
ponudba lokalne
gastronomije
71%
dostopnost
destinacije
70%
dostopnost
turističnih informacij
67% 66%
sloves
destinacije
68%
ugoden prevoz
do destinacije
21Prikazani so odgovori Zelo pomembno + Pomembno; N = za objavo premalo natančna ocena
KAJ VPLIVA NA IZBIRO DESTINACIJE? (2/2)
Kongresnim turistom je pri izbiri destinacije manj pomembna ponudba kazinojem in igralnic (18 %), športnih dogodkov in prireditev (27 %), nočnega življenja
in zabave (35 %), dobropočutna ponudba (39 %), ponudba športnih in rekreativnih dejavnosti (40 %), kulturnih prireditev in dogodkov (40 %),
konferenčna ponudba (42 %), možnost za nakupovanje (42 %), zdravstvena ponudba (44 %) ter primernost destinacije za družine (46 %). Vsi ti elementi so
(zelo) pomembni manj kot polovici kongresnih turistov. Med državami bistvenih razlik med najmanj zaželenimi elementi turistične ponudbe ni zaznati, saj je prav
vsem najmanj pomembna ponudba kazinojev in igralnic, kateri sledi ponudba športnih dogodkov in prireditev, izjema so le avstrijski kongresni turisti, ki
ponudbo športnih dogodkov in prireditev uvrščajo višje, drugi najmanj pomemben element pa jim predstavlja ponudba nočnega življenja in zabave.
64
63
62
62
55
54
46
44
42
42
40
40
39
35
27
18
68
66
63
69
55
50
37
39
51
42
50
46
39
34
44
23
59
62
63
57
48
56
47
38
42
53
40
35
46
36
26
22
58
54
46
58
38
30
33
39
38
24
26
27
21
35
18
8
76
62
71
73
58
55
52
50
47
51
42
33
37
31
25
21
62
61
60
63
46
53
44
44
46
41
38
45
46
31
27
18
65
61
63
62
67
61
49
48
39
40
45
45
37
39
26
19
63
71
69
60
61
60
54
45
40
48
41
39
44
34
32
19
neokrnjena narava
možnost za počitek
skrb za okolje
podnebne razmere
organizacija lokalnega prevoza
raznovrstnost kult./zgod. zanimivosti
primerno za družine
zdravstvena ponudba
možnost za nakupovanje
konferenčna ponudba
ponudba kulturnih prireditev/dogodkov
ponudba športnih in rekreat. dejavnosti
dobropočutna ponudba
nočno življenje in zabava
ponudba športnih dogodkov/prireditev
ponudba kazinojev in igralnic
Vsi kongresni
turisti skupaj
N N
N N N
22
ZADOVOLJSTVO S TURISTIČNO PONUDBO (1/2)
Anketirani kongresni turisti so bili v Sloveniji v splošnem zelo zadovoljni z večino elementov turistične ponudbe. Predvsem so bili zelo zadovoljni z osebno
varnostjo (96 %), prijaznostjo lokalnega prebivalstva (90 %) in splošno čistočo destinacije (90%). Z osebno varnostjo so bili prav vsi, z izjemo avstrijskih
kongresnih turistov in kongresnih turistov iz neevropskih držav, najbolj zadovoljni. Avstrijski kongresni turisti so bili najbolj zadovoljni s prijaznostjo lokalnega
prebivalstva, kongresni turisti iz neevropskih držav pa s splošno čistočo destinacije. Italijanski in kongresni turisti iz neevropskih držav so bili nadpovprečno
zadovoljni z večino elementov turistične ponudbe, nasprotno pa lahko trdimo za nemške kongresne turiste. Praktično vsi turisti iz neevropskih držav, ki so lahko
ocenili splošno čistočo v Sloveniji, so bili z njo zadovoljni.
Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
aj
osebna
varnost
96% 90%
prijaznost lokalnega
prebivalstva
90%
čistoča
destinacije
94
95
85
87
81
90
82
83
74
83
97
89
87
85
91
79
84
81
79
69
94
90
88
88
78
80
78
81
76
77
99
94
95
85
94
92
87
85
91
70
97
89
87
86
84
87
85
87
87
88
93
87
85
84
84
84
81
80
78
76
97
92
100
90
93
85
91
89
82
89
osebna varnost
prijaznost lokalnega prebivalstva
splošna čistoča destinacije
neokrnjena narava
kakovost nastanitve
skrb za okolje
sloves destinacije
cenovna ugodnost ponudbe
dostopnost turističnih informacij
ponudba lokalne gastronomije
87%
kakovost
nastanitve
84%
ugodnost
ponudbe
ponudba lokalne
gastronomije
80%
dostopnost
turističnih informacij
82%84%
sloves
destinacije
neokrnjena
narava
87%
skrb za
okolje
85%
Prikazani so odgovori Zelo pomembno + PomembnoPrikazani so odgovori Zelo zadovoljen + Zadovoljen (na osnovi tistih, ki so lahko podali oceno za posamezen element)
23
80
80
79
76
74
74
73
72
68
67
65
61
61
54
52
49
89
90
83
87
81
67
81
75
75
78
62
63
58
65
62
51
72
83
74
58
78
63
67
60
64
59
79
56
51
44
49
41
81
91
82
83
61
69
56
76
58
44
36
27
33
40
21
23
74
97
77
78
71
70
70
73
57
72
83
62
53
51
56
68
84
80
78
75
75
69
71
70
78
64
63
63
68
59
54
46
77
70
76
73
75
80
70
73
67
74
70
66
71
63
53
52
82
71
86
80
77
83
90
73
73
74
62
74
64
55
65
58
možnost za počitek
enostavnost dostopnosti destinacije
podnebne razmere
ugoden prevoz do destinacije
konferenčna ponudba
primerno za družine
raznovrstnost kult./zgod. zanimivosti
organizacija lokalnega prevoza
možnost za nakupovanje
zdravstvena ponudba
dobropočutna ponudba
ponudba kulturnih prireditev/dogodkov
ponudba športnih in rekreat. dejavnosti
nočno življenje in zabava
ponudba športnih dogodkov/prireditev
ponudba kazinojev in igralnic
ZADOVOLJSTVO S TURISTIČNO PONUDBO (2/2)
Prikazani so odgovori Zelo pomembno + Pomembno
Kongresni turisti so bili v 2015 najmanj zadovoljni s ponudbo kazinojev in igralnic (49 %), športnih dogodkov in prireditev (52 %) ter nočnim življenjem in
zabavo (54 %), in kar pa so tudi trije motivi, ki so jim pri izbiri destinacije najmanj pomembni.
Vsi kongresni
turisti skupaj
N N NN
N N
Prikazani so odgovori Zelo zadovoljen + Zadovoljen (na osnovi tistih, ki so lahko podali oceno za posamezen element); N = za objavo premalo natančna ocena
24
POTROŠNJA TUJIH TURISTOV
25
IZDATKI ZA BIVANJE V SLOVENIJI (1/2)
Kongresni turisti so v izbranih mesecih leta 2015 v povprečju na dan potrošili 130 €. Največ so v povprečju na dan potrošili italijanski kongresni turisti (169 €, to je
manj natančna ocena), najmanj pa kongresni turisti iz bližnjih evropskih držav (111 €). Za prevoz so anketirani kongresni turisti v povprečju namenili 344 €,
najmanjše izdatke za prevoz so v povprečju imeli hrvaški kongresni turisti (67 €, prav tako manj natančna ocena), največje pa pričakovano kongresni turisti iz bolj
oddaljenih držav (bolj oddaljene evropske države 294 €, neevropske države 1025 €), saj je večina teh turistov v Slovenijo pripotovala z letalom. Kongresni turisti so
v večini menili, da so bili njihovi izdatki v mejah pričakovanega, največ takšnih je prihajalo iz Hrvaške, najmanj pa iz neevropskih držav.
Povprečni dnevni
izdatki na turista (€)
Povprečni izdatki za
prevoz na turista (€)
120€ M
96€ M
116€ M
67€ M
140€
204€
169€ M
149€ M
111€
151€
116€
294€
izdatki v mejah
pričakovanega
84% 87% 80% 82% 84% 75%
150€ M
1025€
72%
Vsi kongresni
turisti skupaj
M = manj natančna ocena - previdna uporaba!; Povprečni dnevni izdatek na turista = vsi izdatki turista med bivanjem v Sloveniji, brez izdatkov za prevoz (izjema je počitniški paket, ki je poleg
nastanitve vključeval tudi prevoz – to je vključeno v povprečne dnevne izdatke in ne v povprečne izdatke za prevoz).
130€
344€
79%
26
IZDATKI ZA BIVANJE V SLOVENIJI (2/2)
Če pogledamo strukturo dnevnih izdatkov tujih kongresnih turistov v 2015, vidimo, da so največji delež namenili za nastanitev, petino za hrano v lokalih, nekaj več
kot 10 % pa za druge nakupe (brez hrane). Kongresni turisti iz prav vseh držav so največ namenili za nastanitev, pri vseh kongresnih turistih, razen nemških in
hrvaških, sledijo izdatki za hrano v lokalih in izdatki za druge nakupe (brez hrane). Nemški turisti so poleg nastanitve veliko namenili še za gorivo, hrvaški pa za
druge nakupe (brez hrane).
Vsi kongresni
turisti skupaj
Povprečni dnevni
izdatki namenjeni...
52%
20%
11%
4%
4%
2%
2%
1%
1%
1%
1%
0.4%
0.2%
0.1%
56% M
18%
7%
7%
6%
1%
3%
1%
0.7%
0.3%
0.5%
0.1%
56% M
12%
18%
1%
5%
3%
2%
2%
1%
0.3%
50%
14%
10%
2%
17% M
2%
0.2%
1%
0.1%
4%
0.03%
0.3%
0.1%
40% M
27% M
10% M
9% M
4%
2%
5%
1%
0.1%
0.7%
0.1%
59%
21%
5%
2%
5%
1%
1%
0.3%
1%
2%
0.5%
1%
0.1%
52%
22%
7%
6%
3%
3%
2%
2%
1%
0.4%
0.3%
0.5%
0.1%
53%
17%
17% M
4%
0.5%
1%
0.5%
2%
3%
1%
0.1%
0.2%
1%
0.3%
... za nastanitev (%)
... za hrano v lokalih (%)
... za druge nakupe (brez hrane) (%)
... za hrano v trgovinah (%)
... za gorivo (%)
... za osebne in druge storitve (%)
... za igre na srečo (%)
... za najem vozil (%)
... za organizirane izlete (%)
... za kulturne in razvedrilne dejav. (%)
... za parkirnine (%)
... za vozovnice (%)
... za športne in rekreativne dejav. (%)
... za zdravstvene storitve (%)
M = manj natančna ocena - previdna uporaba!
27
SPLOŠEN VTIS O SLOVENIJI
28
SPLOŠEN VTIS O SLOVENIJI
Na skoraj polovico kongresnih turistov, ki so Slovenijo obiskali v aprilu, maju, juliju, avgustu ali septembru 2015, je Slovenija naredila boljši vtis od pričakovanega,
ostali pa so menili, da je bil obisk Slovenije v mejah pričakovanega. Najbolj so bili nad Slovenijo navdušeni kongresni turisti iz neevropskih držav, saj je na kar
sedmih od desetih Slovenija pustila boljši vtis od pričakovanega, za skoraj enak delež kongresnih turistov iz Avstrije, Hrvaške in Nemčije pa je bilo bivanje v
Sloveniji v mejah pričakovanega.
47%
boljši vtis od
pričakovanega
Vs
i k
on
gre
sn
i
turi
sti
sk
up
aj
52%
v mejah
pričakovanega
N
slabši od
pričakovanega
30
70
27
72
1
27
73
50
48
2
41
58
1
56
44
0
70
30
boljši od pričakovanega
v mejah pričakovanega
slabši od pričakovanega N N N N
N = za objavo premalo natančna ocena