konoplja osvaja slovenijo

- APRIL 13 - Misteriji 11

Dejan Rengeo s stebli svoje industrijskekonoplje iz pozne ‘etve.

Konoplja je rastlina, ki bilahko o‘ivila slovenskopode‘elje. Takoj, letos.

Lahko bi o‘ivila umirajo~e kme-tije. Lahko bi pomagala odpretina tiso~e delovnih mest. Takoj bilahko o‘ivila lesno in tekstilnoindustrijo. In gradbeni{tvo. Je tov teh ~udnih ~asih res mogo~e? Zapogovor smo zaprosili ekolo{ke-ga kmetovalca Dejana Rengea* izMurske Sobote, ker utemeljuje,da je to mo‘no.

Seveda je, po njegovem mne-nju, treba za to {e marsikaj posto-riti. Da ne bi zaradi za~etnih te‘avpri spravilu konoplje kmetje pre-hitro obupali. Tako kot v Avstriji,kjer je po velikem za~etnem nav-du{enju nastalo zati{je. Trenutnoje najve~ja te‘ava v slabi tehniki‘etve. A mariborski izumitelj Zlat-ko Razbor{ek je po napotkih na{e-ga sogovornika iz Prekmurja ‘enaredil na~rt na kombajn za ‘etevkonoplje.

Dejan Rengeo je borec za po-novno uvedbo industrijske konop-lje v na{ vsakdan. Konoplja je bilapred sedemdesetimi leti neupravi-~eno in na~rtno izgnana s polj, to-varn in s kro‘nikov. Nadomestilajo je nafta. Prepri~an je, da ima pro-izvodnja konoplje izjemen razvoj-ni potencial ne le za pomurskoregijo, pa~ pa za vso Slovenijo.

»Okrog konoplje se je tudi prinas za~ela odvijati velika zgodba.Odpira se prostor tako za pridelo-valce in predelovalce konoplje,

izdelovalce najrazli~nej{ih konop-ljinih izdelkov, kot tudi za uporab-nike tiso~ev izdelkov iz nje. Zdajsmo v fazi, da jo v Sloveniji ~im ve~posejemo, da za~nemo iz konopljepridelovati hrano, izdelovati grad-beni material za hi{e, svoje platno,vrvi … Konoplja lahko obudi tudislovensko tekstilno industrijo, ki jezdaj skoraj nimamo ve~, saj lahkoiz nje sami izdelujemo blago zaobla~ila,« meni Dejan Rengeo.

In {e ponazori, da je kmetijstvoneko~, sto let nazaj, zaposlovalove~ino, to je devetdeset odstotkovprebivalstva, danes zaposluje manj-{ino prebivalstva, le {e desetino.Neko~ je dajalo ve~ino surovin,danes surovine porablja. Neko~ jedajalo ve~ino energije, danes ener-gijo porablja, onesna‘uje. Neko~ niimelo nobenih subvencij, bilo jeekonomsko samozadostno in jevzdr‘evalo dr‘avo, danes pa za-pravlja prora~un dru‘be.

KONOPLJA

Rastlina, ki obeta odprtje tiso~ev delovnih mest

Konoplja osvaja SlovenijoKonoplja je bila neupravi~eno in

na~rtno izgnana, ko jo je pred70-imi leti nadomestila nafta.

V vre~ki, ki smo jo pri-lo‘ili reviji, so jedilnasemena konoplje. Tak{-na najve~ji oskrbovalecslovenskega trga s ko-nopljinimi prehranskimiizdelki Hannah biz na-menja za prodajo, pride-lavo olja in predelavo vmoko. Semena niso ste-

Fot

o T.

Sve

te

rilizirana, torej so ‘iva. Pokusite jih pojesti kot zrnca, posujte z njimipe~ena jajca, zame{ajte jih v zme{anko (smuti). Kak{no seme lahkovtaknete v zemljo h kaki ro‘i, ne smete (!) pa jih sejati, ~eprav v rastlini,ki zraste, ni toliko THC, omamne snovi, da bi tako delovala. In seveda,ne me~ite semen po parkih in nasadih. Pojejte jih in ~e vam bodo v{e~,naj postanejo vsakdanja hrana. Ve~ o tem na 23. strani revije.

12 - APRIL 13 -

Koliko konoplje ste posadili lani inkoliko je je bilo posejane v Sloveniji?Lani sem jo posejal na {estnajstih hektar-jih, ve~inoma kot strni{~ni posevek. Pri-delek je bil povpre~no tristo kilogramovsemena na hektar. V Sloveniji pa je bilolani vse skupaj posejanih sto hektarjevkonoplje; kakih sto pridelovalcev je jeposadilo po deset arov, nekaj po dvajsethektarjev. [tevilo ljudi, ki goji konopljo,je vsako leto ve~je. Predvidevamo, da jihbo letos {e dva- do trikrat ve~ kot lani.To je dobro, saj je povpra{evanje pokonopljinih izdelkih ve~je od ponudbe.

Katere prehranske izdelke je v Slovenijidovoljeno prodajati?Olje in seme nista problem. Piva iz ko-noplje pa se ne sme prodajati, zato gaPivovarna La{ko, ki ga izdeluje, izva‘av tujino. Zakon si razlaga vsak po svoje.In{pektorji imajo pri nas tako mo~, dabi lahko vsak konopljin izdelek sloven-skega kmeta prepovedali, ker je konop-lja pri nas {e vedno na spisku mamil, neglede na vsebnost THC.

Ali se obeta kaj sprememb v zakono-daji?@al so na ministrstvu za zdravje zelotrdi, no~ejo omiliti zakona, zato so vpraksi {e problemi. Denimo, @ito jehotelo pe~i in prodajati konopljin kruh,

a so jim to na Ministrstvu za zdravjeodsvetovali, ~e{ da to ne bi bilo legalno.Po drugi strani pa se pri nas lahko pro-

dajajo vsi uvo‘eni konopljini izdelki,tudi konopljin kruh in pivo. Uvo‘eniizdelki so na slovenskih trgovskih poli-cah legalni, slovenski pa nelegalni. Ni-kjer niso tako ma~ehovski do lastnihkmetov in nikjer niso tisti, ki o tem odlo-~ajo, tako omejeni kot v Sloveniji. V tuji-ni se lahko prodaja vse. S takim zgledomje Slovenija negativna posebnost v Evropi.

Pa se lotiva {e pridelovanja konoplje.Kak{na tla so potrebna za njeno setev?Njiva mora biti plitvo obdelana; na travoje ne more{ sejati, ker jo ta zadu{i. ̂ e sotla normalno zalo‘ena z makrohranili,jih ni treba niti gnojiti. Pred setvijo seizpla~a narediti kemi~no analizo tal,delajo jo med drugim na In{titutu zahmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v@alcu. ̂ e ta poka‘e, da so dobro zalo‘e-na z makrohranili, njive ni treba gnojiti.Sicer pa konoplja dobro uspeva tudi nanadmorski vi{ini tiso~ metrov.

Dejan Rengeo: Nikjer niso tako ma~ehovski do lastnih kmetov in nikjer niso tisti, ki o temodlo~ajo, tako omejeni kot v Sloveniji.

Fot

o ar

hiv

Dar

ja K

ocja

n A

~ko

Iz konopljine slame je mogo~e narediti izolacijsko volno, granulat za zidanje, slama je uporabnaza izdelavo pohi{tva, pri vrtnarjenju …

Foto

T. S

vete

KONOPLJA OSVAJA SLOVENIJO


PRE[ERNOVEC SEJAL, @ELI POLICAJIDejan Rengeo je specialist za alternativne industrijske rastline. Posebej za

industrijsko konopljo Cannabis sativa L. var. sativa. Ta njegova ljubljenka jetema njegove diplomske naloge na Biotehni{ki fakulteti. Naloga je tako dobra,da je prejel Pre{ernovo nagrado. V okviru diplomske naloge in za prikazpridelave nekdaj bogato sejane industrijske konoplje na prireditvi Büjra{kidnevi leta 1995 je konopljo posejal v Prekmurju. A ‘eli so policaji. Sejal jeindustrijsko konopljo, policaji pa so menili, da ‘anjejo Cannabis sativa L. var.indica, ki se od industrijske razlikuje po vsebnosti opojne oziroma omamnesestavine tetrahidrokanabinola ali THC.

Za sejalca s Pre{ernovo nagrado se je za~ela trnova pot po slovenskihsodi{~ih, saj so ga obto‘ili neupravi~ene proizvodnje in prometa z mamili.Po dolgotrajnem postopku, trinajstih nesre~nih letih sodnega pregona, je leta2008 kon~no dokazal svojo nedol‘nost. »Zdi se mi, da gre predvsem za spletnesre~nih okoli{~in, v smislu, da je policija iz tega naredila veliko afero.Kasneje so spoznali napako, a so njihovi nadrejeni vztrajali, da je prepovedanavsa konoplja,« pravi. Takrat so mu policisti neupravi~eno po‘eli en hektarkonoplje na dveh njivah v [alovcih na Gori~kem in tudi {tiristo rastlindoma~ih sort konoplje na vrtu ob doma~i hi{i, ki mu jih je v razmno‘evanjezaupal njegov mentor diplomske naloge prof. dr. Jo‘e Spanring. Poskus zadiplomo je zato moral naslednjo leto ponoviti.

Opravi~ila in od{kodnine od dr‘ave ni nikoli dobil. Celo nasprotno,brezvestnemu sodstvu mora {e pla~ati. Ker bi moral zahtevek za od{kodninovlo‘iti najpozneje tri leta po nastanku {kode, on pa jo je tri leta po kon~anempostopku – kar je povsem logi~no sklepal, saj tedaj razsodbe {e ni bilo – moradr‘avnemu pravobranilstvu pla~ati sedem tiso~ evrov sodnih stro{kov le zasodno odlo~itev, da je prepozno vlo‘il zahtevek za od{kodnino! Prito‘il se jena vrhovno sodi{~e, a to po slovenski zakonodaji ne zadr‘i pla~ila ra~una.

Kdaj je ~as za setev, kako na gosto jo jetreba sejati, ali je treba njivo pleti?Termin setve je od zgodnje pomladi pavse do poznega poletja. V Prekmurju josejemo od marca, v vi{je le‘e~ih krajihlahko malce pozneje, do za~etka avgu-sta. Kako na gosto seje{ konopljina se-mena, je odvisno od namena. ê seje{na gosto, kot p{enico, njive ni treba pleti;konoplja namre~ raste najhitreje od vsehrastlin, zato konoplja vse, kar vzniknepod njo, zadu{i, tudi plevel, in ta zadu-{eni plevel nato odli~no slu‘i kot gnojiloin zastirka. ê pa jo seje{ bolj na redko,kot koruzo, da zraste ve~ja, jo je trebaokopavati. Sam jo sejem bolj na gosto,od petindvajset od {tirideset kilogramovsemen na hektar. To je bolj zanesljivo.Za bolj redko sejanje je potrebnih pri-bli‘no {est kilogramov na hektar, a morabiti seme zelo kakovostno.

Novembrska setev?ê jo posejemo novembra, seme po~akav zemlji do pomladi in potem vzklijetakoj, ko dobi impulz, kdaj je pravi ~asza to; ~e je vreme ugodno, ‘e februarjaali marca. Konoplja, posejana novembra,je najve~ja, ker najhitreje klije. Na Gori~-kem je nekomu novembra posejanakonoplja zrasla pet metrov visoko, sajjo je vrh tega sejal {e med dvema poto-koma; bila je tako mo~na, da je nismomogli po‘eti in je ostala na njivi zaorgansko maso. Organska masa v tlehse je tako zaradi konoplje v eni sezonipove~ala za nekaj odstotkov, kar je od-li~no za tla, ker se pove~a njihova plod-nost in rastline na njej bolje obrodijo.

Katere so najbolj{e vremenske razmereza rast konoplje?Dokler konoplja ne za~ne rasti, je tudiona zelo ob~utljiva na izjemne vremen-ske razmere. Ko pa ‘e za~ne rasti, dobroprena{a su{o. Dobro je, da je pri setvivla‘na zemlja, ker na suhi te‘je vzklije.Ni pa dobro, da je vode preve~; ~e bistala konoplja v vodi, jo to prav takouni~i. Ko za~ne cveteti, je tudi dobro, ~eje malo de‘ja, da lahko potem spetdobro prena{a su{o.

Ali konoplja res nima naravnih sovra‘-nikov?Zdaj jih {e nima, ko je posevkov malo.ê pa bi bila tako mno‘i~no posejana kotkoruza, bi se verjetno pojavil kak njennaravni sovra‘nik, recimo ve{~a. Naj-bolj{a za{~ita pred {kodljivci je kolobar-jenje, da je ne posadi{ vsako leto na istonjivo, da menjuje{ posevke. Konoplja jetudi odli~en predposevek za druge kul-ture, saj zaradi konoplje, ki obogati tla,te nato bolje uspevajo.

Kako je konopljo najbolje po‘eti?To je zdaj najve~ji problem oziromanajve~ja prilo‘nost za razvoj tehnike.Vsa obstoje~a tehnika v svetovnem me-rilu je slaba, ker ne izrabi celega poten-ciala rastline, zato so pri ‘etvi velikeizgube, najbolj pri semenu, ne toliko privlaknih. Problem pri konoplji je, da ne-enakomerno zori in ~e jo ‘anje{ s kom-

bajnom, del zrelega semena odpade,zeleno seme pa {e ostane na steblih.

Zdaj konopljo ‘anjemo s klasi~nimkombajnom za p{enico. Kmetje jo ‘anje-jo tudi ro~no ali polro~no, pri ~emer se-mena s tri- ali {tirimetrskih snopov ro~-no zmlatijo dol, kar je sicer bolj zamud-no, a so izpleni tudi za polovico ve~ji,ker na snopu nezrelo seme {e dozori. Adeset arov {e lahko ro~no po‘anje{, enhektar pa je ‘e prevelik zalogaj.

Kako je z ‘etvijo strni{~nega pridelka?Strni{~ni pridelek konoplje, ko poseje{konopljo malo kasneje kot drugi pose-vek, denimo v semenski detelji, oljniogr{~ici, je~menu, po p{enici, piri, ovsu,r‘i – je la‘je po‘eti. Ta drugi posevek jeni‘ji, bolj enakomerno zori in prideleksemena ni kaj dosti ni‘ji od zgodnjesetve. V~asih je celo ve~ji, odvisno odvremenskih razmer in tega, kako se ob-


14 - APRIL 13 -

na{a konoplja; je pa manj{i pridelekstebel. Za pozno, oktobrsko ‘etev bipotrebovali tak kombajn, ki bi konopljoizruval iz tal s korenino vred.

Skladi{~enje semena po ‘etvi?Seme je treba obvezno posu{iti, sicersplesni. Su{imo ga enako kot ‘ito. Naj-bolje ga je posu{iti v su{ilnici na toplem

SVETOVNI KONGRES O KONOPLJI 2013, LENDAVATudi letos bo v Sloveniji potekal Svetovni kongres o konoplji, in sicer od

24. do 28. avgusta v Lendavi. Organizator je Panonia – zavod za alternativnein kmetijske rastline s poudarkom na ekologiji in klimatskih spremembah.

Informacije: Majda Robi}, [email protected], 040/460 737, world-hemp-congress.com


Ali steAli steAli steAli steAli stevedeli . . .vedeli . . .vedeli . . .vedeli . . .vedeli . . .

… kak{na je analiza hranilnihsnovi neolu{~enega konopljinegasemena? Energijska vrednost 100gramov je 385 kcal, vsebnost suhesnovi je 94 gramov, beljakovin 20–24 gramov, skupne ma{~obe je 28–35 gramov (od tega nasi~enih ma{-~obnih kislin 3 grame in nenasi~e-nih ma{~obnih kislin 28 gramov),ogljikovih hidratov 30–35 gramov(od teh prehranske vlaknine 33gramov) in pepela 6 gramov.… kak{na je analiza hranilnihsnovi olu{~enega konopljinegasemena? Energijska vrednost 100gramov je 560 kcal, vsebnost suhesnovi je 95 gramov, beljakovin 33gramov, skupne ma{~obe je 44 gra-mov (od tega nasi~enih ma{~obnihkislin 5 gramov in nenasi~enihma{~obnih kislin 39 gramov), oglji-kovih hidratov 12 gramov (od tehprehranske vlaknine 5 gramov) inpepela 6 gramov.

… kak{na je analiza hranilnihsnovi moke iz konopljinih semen– moke iz oljne poga~e? Energijskavrednost 100 gramov je 260 kcal,vsebnost suhe snovi je 96,6 gramov,beljakovin 28,7 gramov, skupnema{~obe je 9,4 gramov (od tega na-si~enih ma{~obnih kislin 0,8 gra-mov in nenasi~enih ma{~obnih kis-lin 8,6 gramov), ogljikovih hidratov56,5 gramov (od teh prehranskevlaknine 42 gramov) in pepela 4,9gramov.

Letos bo zraslo v Sloveniji veliko ve~ konoplje kot lani.

Fot

o ar

hiv

T. S

vete


Majda Rus seme avtohtone slo-venske sorte konoplje z doma~egavrta zame{a tudi v kruh, ki gasama spe~e.

Avtohtono slovensko seme konoplje

Konoplja da hrano, nafta pa~ ne

Biologinja Majda Rus izLjubljane ima doma seme

avtohtone slovenske sortekonoplje, ki ga je pred sedem-najstimi leti dobila od DejanaRengea. Pravzaprav od prija-teljice, ki je kot agronomkasodelovala pri Rengeovi ‘etvikonoplje za njegovo diplom-sko nalogo leta 1995. Od njeje v dar dobila natan~no trisemena, kar je bila zanjo veli-ka ~ast, saj ji je bila konopljakot rastlina vedno blizu. Po-sadila jih je na vrtu in poza-bila nanje. A na njem je bilokonoplje iz leta v leto ve~, sajse je kar sama razrasla. Prednekaj leti je prvi~ pobrala seme-na, bilo jih je za slab kilogram,vendar pa jih vedno veliko ‘esproti pobere in pozoba ali pasemena, ki jih prej stre v mo‘-narju, zamesi v kruh.

Majda Rus je lani sodelo-vala tudi na Svetovnem kon-

gresu o konoplji v Lendavi, insicer z referatom Primeri upo-rabe konoplje v preteklosti, ki sozaznamovali njeno veli~ino. Pra-vi, da so o njeni slavi napisaninajstarej{i zapisi, tudi v per-zijski knjigi Zend-Avesta, kotnajbolj zdravilni rastlini tis-tega ~asa. Veliko predmetoviz konoplje so na{li v jamahin grobovih, predvsem naKitajskem. Na ^e{kem pa sona{li glineno posodo, okra{e-no s konopljinim listom, staro{estindvajset tiso~ let.

»Konoplja ima najdalj{opovezanost s ~lovekom; dalamu je hrano, ga oblekla, muslu‘ila kot gradbeni material,ga grela, zdravila, vplivala nanjegovo zavest, nato pa jemorala v novi dobi zaradi naf-te opustiti svojo nalogo. Zdajponovno o‘ivljamo njene last-

nosti in odkrivamo nove. Iznje lahko naredimo ~isto vse,kar lahko naredimo iz nafte,in {e mnogo ve~. Nafta nam-re~ ne da semena, in tudi nehrane,« pravi sogovornica.

Konoplja ima v industrijiin prehrani ogromne razse‘-nosti. Za dana{nji ~as je iz-redno pomembna, pristavlja,saj je zdraviteljica na{ega oko-lja, kajti {iva ozonsko luknjo,bogati tla, revna z makrohra-nili, ter ~isti tla te‘kih kovinin raznih strupov.

»Imam tudi zamisel, da biiz konopljinega blaga {ivaliobla~ila v tovarni Ra{ica, insicer iz konoplje, ki bi jo pri-delovali okoli{ki kmetje,« za-klju~uje Majda, ki bo {e na-prej varuh slovenske avtoh-tone sorte konoplje.

zraku, manj{e koli~ine lahko zunaj na son-cu ali na podstre{ju. Suho seme lahkohranimo tudi do dve leti. Tudi stebla jetreba posu{iti. Pomladanska setev je do-bra, ker je ‘etev konec avgusta in na za~et-ku septembra in je septembra {e dovoljson~nih dni, da se slama posu{i na njiviin jo lahko pospravimo. Strni{~na ‘etevjeseni pa je ‘e vla‘na in je te‘ava pospra-viti stebla. Je pa la‘je pospraviti pridelek,po‘eti, ~e so stebla pribli‘no enake debe-line, da je posevek enakomeren.

Kako olu{~imo suho seme?To je zahtevno. S posebnimi, predela-nimi mlini na kamen. Tak stroj za lu{~e-nje – lu{~ilec lahko kupite pri podjetjuMPP z Brezij, stane tri tiso~ petsto evrov.

Kako se dobi moka za kruh?Moka za kruh se naredi iz tistega, karostane pri pre{anju neolu{~enih semenza olje, iz oljne poga~e. Posu{ena mokaje lahko v obliki briketov tudi hrana za

pse in konje. Kruh lahko naredimo tuditako, da potresemo semena v zmes, izkatere bomo spekli kruh. Konopljinomoko lahko zme{amo s katero koli mo-ko, denimo p{eni~no, pirino, r‘eno, naj-bolj{e jo je dodati dvajset do trideset od-stotkov. Iz nje lahko spe~ete tudi pecivo,testo za pico in drugo.

Kako se stisne olje iz neolu{~enih semen?Olje se iz suhih semen stiska s kovinskopol‘asto pre{o za hladno stiskanje se-men. Cena je odvisna od kapacitete stis-kanja, majhna pre{a se dobi za tiso~evrov, ve~ja je od tri tiso~ evrov naprej.

V Evropi se sme sejati le uradna semenaindustrijske konoplje, ki jih predpi{ezakonodaja. Kje kupiti semena?Jaz prek dru‘inskega podjetja Gori~kaves prodajam mad‘arsko seme, Toma‘Su{nik v konopljarni Hannah biz pa imafrancoska semena. Najve~ji dobaviteljkonopljinih semen v Evropi so namre~

Francozi; imajo evropsko seme, tudi ne-kaj ukrajinskih sort, ki so tudi dobre.Slovenskega avtohtonega semena meduradnim semenom ni, za kar se imamo


Fot

o T.

Sve

te

je grajena na izku{njah desetinkmetij, ki so povsem ekolo{ke,uspe{ne in samozadostne.

tudi zahvaliti na{i dr‘avi. Sam sem imelsedem avtohtonih slovenskih vrst, ki mijih je dal profesor dr. Jo‘e Spanring z Bio-

VAS ^AKANOVO @IVLJENJE?

Knjiga Zeleno kme-tovanje razgrinjamo‘nosti prijetne-ga in zdravega bi-vanja na pode‘e-lju tako, da se vnovem okolju tudipre‘ivimo. Knjiga

16 - APRIL 13 -

tehni{ke fakultete za setev v okviru di-plomske naloge leta 2005, a so mi jih poli-cisti v ‘etvi uni~ili. Potem konoplje nekaj~asa nisem sadil in so mi semena pro-padla; policisti pa mi zaplenjenega seme-na niso vrnili niti po osemnajstih letih.

Za setev konoplje mora{ imeti urad-no seme in v tem je te‘ava, in vsako letomora{ kupiti novega, kar je tudi napakazakona, ker po tem ni potrebe. Saj THCv rastlini naraste {ele po dvajsetih gene-racijah. To je po zakonodaji Evropske

… da koren kn, ki ga vsebuje slo-venska beseda konoplja, pomenizganiti, zgibati, prepogniti in jerazviden tudi recimo v besedahknjiga, konec, knedel, okno? Tudikonj, ki je poosebljeni teka~, torej»noga~« ali »kolena~«, podobnotudi kunec in kuna, pravi BogdanKristofer Me{ko, avtor Sanskrtsko-slovenskega slovarja (naro~ite galahko na www.misteriji.si). Tudikonopec je iz konoplje in konopec– vrv je zelo upogljiv. Tudi nem{kabeseda za konopljo hanf se je raz-vila iz istega korena kot konoplja,namre~ iz vedskega korena kn, kipomeni zganiti, zgibati …… da je v sanskrtu za konopljo ve~izrazov: bhanga, {ana, tarita, gan-d‘a …? [ana je verjetno sorodna zbesedo seno, saj izhaja iz korena {an– dati, iti, se pravi nekaj, kar prihajain nekaj daje. Beseda tarita je verjet-no sorodna z besedo trta, saj pomenitudi re{itev in obe rastlini se lahkotako pojasni, {e posebej konopljo,trta pa je o~itno prevzela ime po ko-noplji, ker sta obe omamni rastlini.Bhanga je sorodna s korenom bha –ble{~ati; bhaga – dedi{~ina, sre~a.Gand‘a pa je po sanskrtski slovnicipovezana s korenom ga‘ – kri~ati(tudi: biti omamljen) in gand‘a –zakladnica, shramba, kr~ma, ko~a,baraka, tako da je povezava s kore-nom kan, kanajati – zganiti, zgibati,prepogniti, bolj oddaljena … verjet-no je tudi sorodnost, a zelo stara,razlaga Bogdan Kristofer Me{ko.

T. S.

I zumitelj Zlatko Razbor{ek* iz Ma-ribora je naredil na~rt za prototip

kombajna za ‘etev industrijske konop-lje. Poimenoval ga je po Dejanu Rengeu– Deren. Prototip {e ni narejen, ker {eintenzivno i{~e proizvajalca oziromainvestitorja. Za projekt se zanimajo tudiAmeri~ani in Kanad~ani, saj tudi oni {enimajo na voljo kombajna za ‘etev ko-noplje na manj{ih povr{inah. A Razbor-{ek je odlo~en, da bo proizvajalca na{elv Sloveniji.

»Zakaj bi Slovenci svoje znanje pro-dajali ven, potem pa izdelke uva‘ali?Raje mi dajmo Slovencem delovna me-sta in mi prodajajmo stroje tujcem,« jeodlo~en Razbor{ek. »Proizvajalci kmetij-ske mehanizacije imajo zadr‘ke do raz-voja stroja za konopljo, ~e{ da zanj nebo dovolj kupcev, vendar pa je po mojihpodatkih zanimanja za nakup kombaj-nov dovolj,« pravi. Po njegovih izra~u-nih bi bilo za serijsko proizvodnjo kom-bajnov potrebnih kakih dvajset tiso~evrov, ~e proizvajalec ‘e ima proizvodniobrat. Informativna prodajna cena kom-bajna pa bi bila okoli dvaindvajset tiso~evrov.

Izumitelj je strojnik, tri desetletja jebil zaposlen v razvoju in proizvodnji vpodjetju TAM. Po propadu TAM-a jedelal v podjetju Limb na Ptuju, kjer jesodeloval pri razvoju prvega slovenske-ga traktorja z imenom Limb.

Na~rt za kombajn za konopljo je na-redil na pobudo in ‘eljo Dejana Rengea,ki mu je razlo‘il, katere vse operacije bomoral kombajn opraviti na njivi. S temprojektom je na Svetovnem kongresu okonoplji leta 2012 v Lendavi zasedeltretje mesto.

P{eni~ni kombajn, s katerim zdaj pri-delovalci ‘anjejo konopljo, stebla konop-

lje zdrobi, zaradi ~esar so ta uporabnale {e za ‘ivalsko steljo, kar pa je velikaizguba. Iz tako zme~kanih stebel ni mo-go~e pridobiti vlakna in pezdirja. Zauporabo konoplje za izolacijsko opekobi moral kombajn vlakna razrezati nadol‘ino {tirideset do petdeset milimet-rov, razlaga Razbor{ek. ̂ e se stebla pra-vilno lomi, pa skorja stebel ostane v ce-loti in se lahko iz nje izdeluje tudi predi-vo za tkanje tekstila ali za izdelovanjevrvi. »Stroj, ki sem ga jaz skonstruiralza ‘etev konoplje, pa stebel na zdrobi,zme~ka tako kot p{eni~ni kombajn,ampak jih zve‘e v snope, ki se na njiviposu{ijo, nato pa gredo v nadaljnjo pre-delavo,« razlaga Razbor{ek.

PRVIVE^FUNKCIJSKI STROJKombajn ne bo samostojen, ampak

bo deloval kot traktorska prikolica s po-gonom prek kardana. Kombajn torej nebo potreboval elektri~ne energije, saj gabo poganjala mehanska povezava s trak-torjem. »Posledi~no bodo manj{e emisijetoplogrednih plinov – stroj sam tako nebo imel negativnega vpliva na okolje,«pravi. Skonstruiran je kot premi~na eno-ta in ga bo enostavno z osebnim vozilomprepeljati v drug kraj.

Stroj za ‘etev konoplje bo prvi ve~-funkcijski stroj te vrste na svetu, saj bona njivi hkrati opravil {tiri operacije.Najprej bo konopljo po‘el, nato bo v dvarazli~na zabojnika lo~il listje in seme terzbaliral stebla; ta se bodo zvezala v sno-pe in stroj jih bo odvrgel na njivo, kjerse bodo stebla posu{ila. Ker stroj zajema{tiri faze predelave rastline, bo to prihra-nilo ~as, denar in porabo energije. Omo-go~il bo tudi velike prihranke pri prede-lavi in lo~evanju semen in listja. Ni


Ali steAli steAli steAli steAli stevedeli . . .vedeli . . .vedeli . . .vedeli . . .vedeli . . .


potrebna dodatna elektri~na energija zalo~evanje listja, saj je to ‘e zajeto v samo‘etev, neposredno na polju.

Tudi semena bo stroj lo~il od rastline‘e na polju. »Ker bo stroj mlatil, se bomogo~e izogniti nevarnostim ob klasi~-

nem mlatenju. Nima nobenih elektron-skih komponent, kar zmanj{uje verjet-nost za motnje in pove~a u~inkovitost,s ~imer bodo nedvomno zadovoljni tudiuporabniki,« razlaga sogovornik. Ta strojsicer {e ne bo izkoristil vse rastline, saj

so pri konoplji uporabne tudi korenine,bo pa steblo odrezal spodaj, tako da bo-do te ostale v zemlji. Za to bo treba skon-struirati {e en stroj, druga~en, pristavlja.

»Glede na analize trga obstaja medpridelovalci konoplje po vsem svetuveliko povpra{evanje za to vrsto stroja.Zaradi njegovih edinstvenih funkcij pri-~akujem veliko povpra{evanje. Razvojtega stroja pa bo predstavljal nova more-bitna delovna mesta in porast prodajeza podjetje, ki ga bo proizvajalo. Pravtako pri~akujem s tem strojem porast vobdelovanju konoplje, saj poenostavi‘etev. [ir{i javnosti ‘elim predstavitineomejene mo‘nosti, ki jih ponuja tarastlina. Verjamem, da bo razvoj tegastroja spodbudil industrijo in ustvarilnova delovna mesta za ljudi,« pravi Raz-bor{ek. Pristavlja, da je stroj ‘e v fazirazvijanja zanetil zanimanje med pride-lovalci konoplje kakor tudi med in‘enirjiza nadaljnji razvoj {e drugih strojev, po-trebnih za gojenje konoplje.

Razbor{ek skupaj z drugimi Sloven-ci, ki si prizadevajo za uveljavitev ko-noplje v Sloveniji in njeno uporabo vgradbene, industrijske, tekstilne in pre-hranske namene, na~rtuje {e razvoj stro-ja, ki bo lo~il vlakno iz stebla, pa strojza izdelavo konopljinih drobcev in stis-kalnico za hladno stiskano olje. Pravtako na~rtujejo stroj za me{anje delcevkonoplje za grobo izolacijo v gradnji hi{.Imajo tudi zamisel za stroj, ki bo proiz-vajal izolacijsko volno iz konoplje terstroj za izdelovanje blaga iz konoplje.*Zlatko Razbor{ek, 031/207 004,[email protected]

Ve~funkcijski stroj bo spodbudil industrijo in ustvaril nova delovna mesta

Kombajn za poenostavljeno ‘etev

Ilust

raci

ji ar

hiv

Z. R

azbo

r{ek

Postopek delovanja stroja: 1. ‘etev konoplje; 2. transportiranje konoplje; 3. lo~evanje semenain listja od stebla; 4. zalogovnik semen konoplje; 5. vezanje stebel v snope; 6. zalogovniklistja konoplje

unije, ker so si to izmislili birokrati vBruslju. Naslednja neumnost pa je, daje bila najprej dovoljena vsebnost THCv rastlini 0,3 odstotka in je bil v to zajetdosti ve~ji izbor, zdaj pa so zni‘ali THCna 0,2 odstotka. S tem so izlo~ili najbolj{e

evropske avtohtone sorte konoplje. Iz-padle so tudi jugoslovanske sorte, deni-mo novosadska konoplja, ki je bila ved-no najbolj{a, najvi{je je zrasla, imela jenajve~ji pridelek semena, najmo~nej{avlakna, najbolj{e eteri~no olje. To so mi

potrdili tudi [vicarji, ki so mojstri v izde-lovanju izvle~kov iz konoplje.

Koliko konoplje bi moral slovenskikmet oziroma pridelovalec posaditi zapozitivno ra~unico?


18 - APRIL 13 -

ê konopljo ro~no po‘anjemo, se ra~u-nica izide tudi ‘e pri desetih arih. Lanijo je veliko kmetov sejalo prvi~, in to podeset, dvajset arov; to je bilo ‘e dovolj,da so pokrili stro{ke in {e nekaj zaslu‘ili.Ta pozitivni trend se bo nadaljeval tudiletos, saj je za setev konoplje izredno za-nimanje. Seme bo kmet prodal z lahko-to, ker je zelo iskano in se cena dviga;slovensko je {e dra‘je. Cena na kilogramse giblje od dva do tri evre na kilogram;

Ali slovenski pridelovalec dobi subven-cijo za setev konoplje?Da, saj je konoplja enakovredna drugimpolj{~inam. ê jo seje{ kot glavno polj{-~ino, do petnajstega junija, je osnovnasubvencija tristo evrov na hektar takoimenovane pla~ilne pravice. ê jo seje{kot strni{~ni posevek, je subvencija {est-deset evrov na hektar. ê si integriranipridelovalec, dobi{ {e dodatnih dvestoevrov, ~e si ekolo{ki pridelovalec, pa

Toma‘ Su{nik i{~e obrat za predelavo konopljeKonopljina slama

lani pa smo kmetje ‘eli od petsto do de-vetsto kilogramov semena na hektar.Rekord je dosegel pridelovalec na Brez-jah na Gorenjskem. ê bi ‘eli ro~no, bibilo semena gotovo {e za petsto kilogra-mov ve~. @etev s klasi~nim kombajnomnamre~ seme raztrosi po zemlji, kjer gapotem nekaj pojedo pti~i, nekaj pa ga,~e je zunaj {e toplo, vzklije {e jeseni, sicerpa v zemlji po~aka do pomladi in vzklijetedaj.

Toma‘ Su{nik*, lastnik konopljarneHannah biz iz Ljubljane, je strokov-

njak za pridelavo in predelavo konoplje.Letos namerava v Sloveniji postavititovarno za predelavo konopljine slamev vlakna za izolacijsko volno in v granu-lat, ki se uporablja v gradbeni{tvu, vrvars-tvu, pohi{tveni in vrtnarski industriji.Trenutno i{~e primeren prostor v bli‘iniavtocestnega kri‘a, na relaciji Ljubljana– Maribor – Murska Sobota. Primernobi bilo gospodarsko poslopje ali skladi{-~e z vsaj dvesto kvadratnih metrov po-kritega prostora in dvesto do tristo kva-dratnih metrov zunanjega dvori{~a zapripravo in shranjevanje slame. Priprav-ljen je na dolgoro~no sodelovanje, nanajem z mo‘nostjo odkupa.

Konopljinih stebel pri nas zaenkrat{e nih~e ne predeluje, saj za to nimamotovarne, niti strojev. Toma‘ Su{nik se botega lotil prvi. Mehanizacijo bo postavils pomo~jo pionirja predelave MirkaHudla iz Lovank na Avstrijskem Koro{-kem, prvenstveno za proizvodnjo izola-cijske volne in granulata. Tako bo omogo-~en odkup slame od kmetov in dodanavrednost pridelavi konoplje v Sloveniji.

Su{nik pravi, da se povpra{evanje pokonopljinih izdelkih v svetu in v Slove-niji zelo pove~uje in je ve~je od ponudbe.Po predvidevanjih bo letos zato pri nass konopljo posejanih ve~ kot dvestohektarjev njiv, glede na trend pa bo ‘eleta 2015 z njo posejanih ‘e okoli tiso~hektarjev, upo{tevaje tudi, da bi name-

sto koruze posejali konopljo. Koruza seve~inoma uporablja za prehrano ‘ivali,je pa ekolo{ko in okoljsko precej sporna.Veliko ve~ tudi lahko naredimo iz konop-lje kot pa iz koruze, torej bi se lahko skonopljo marsikateri trend v na{i dr‘aviobrnil navzgor, je prepri~an. Konopljaje zanj re{itev za zemljo, ljudi in ‘ivali.

EKONOMIKAPRIDELAVE KONOPLJEIzra~unal je tudi ekonomiko pridela-

ve konoplje. Hektar po‘ete konoplje da– z dana{njo tehnologijo ‘etve – petstodo sedemsto kilogramov suhega in o~i{-~enega semena ter tri do pet ton posu-{ene in zbalirane slame. Cena za seme

iz integrirane pridelave je od enega inpol do dva evra za kilogram, cena zaekolo{ko seme pa je dva do tri evre zakilogram. »Trenutno je cena tudi ve~ kottri evre, ker je vse ekolo{ko evropskoseme ‘e po{lo in ga ni ve~ mo~ dobiti,zato ga nekateri uva‘ajo iz Kitajske inKanade, kar je precej ‘alostno, glede navelike mo‘nosti in tradicijo pridelave vEvropi in Sloveniji,« pravi Toma‘ Su{nik.

Cena za odkup slame pa se giblje odsto do sto dvajset evrov na tono slame.Izkupi~ek, ki ga ima torej pridelovalecs konopljinim semenom in slamo, se gib-lje od tiso~ {esto do dva tiso~ evrov zaekolo{ko seme in slamo. V to sevedaniso v{teti stro{ki nakupa semena, setve,spravila in ostalih izdatkov na polju,prav tako ne subvencije, ki jih dr‘avanamenja za spodbujanje pridelave. Do-dana vrednost pa je v predelavi semenav olje in moko, vlakna v volno in ostalederivate.

Pristavlja {e, da je konopljino semeodli~no za ~love{ko prehrano, saj nimakonkurence. Za ~loveka potrebne snovivsebuje veliko in v pravilnih razmerjih:beljakovine z vsemi esencialnimi amino-kislinami, ki jih moramo dobiti iz hrane;ma{~obe z vsemi esencialnimi ma{~o-bami, ki jih tudi moramo dobiti iz hrane;ter minerale in veliko netopnih vlaknin,ki jih nujno potrebujemo za prebavo inzdravo prehranjevanje.

T. S.*01/4300 255, [email protected]

Toma‘ Su{nik oskrbuje slovenski trg s pre-hranskimi izdelki, ki jih je mogo~e naro~ititudi po po{ti na www.misteriji.si

Foto

T. S

vete



Klemen Cokanova*, teren-ska kmetijska svetoval-

ka pri dr‘avni Kmetijsko goz-darski zbornici Slovenije, Kme-tijsko gozdarskem zavoduCelje, izpostavi @alec, spod-buja pridelovalce v Savinjskidolini, da bi namesto koruzein hmelja posejali ve~ konop-lje. Tako je storila tudi sama:lani sta z mo‘em posadilatrideset arov konoplje. Kmeteozave{~a, da je v konopljiprihodnost, zato je organizi-rala ‘e veliko predavanj o ko-noplji.

Trg hmelja, industrijskerastline, se je ‘e zelo skr~il,cene pa zelo nihajo, zato bibila konoplja zanje zanimivaalternativa. »Vendar pa je toza zdaj {e zelo pogumno re~i,ker v Sloveniji {e nimamozgrajene industrije predelavekonoplje in {e nimamo v gla-vah raz~i{~eno, da moramobiti samooskrbni – da bi mo-rali za~eti delati svoje materi-ale, od vrvi do tekstila, plat-na, pa delati na prehranskih,gradbenih projektih, poveza-nih s konopljo. Ta korak ne bo

Ozelenitev Savinjske doline s konopljoKonoplja namesto hmelja?

mo‘no narediti ~ez no~, ven-dar se premika,« pravi.

Kmet pa je bil vedno tudipreviden pri uvajanju novihstvari, saj je previdnost njego-va sr~na in osebnostna karak-teristika, pravi, zato bojazen,da bi kmetje preve~ tvegali, nivelika. Najprej bodo posadilimalo konoplje in ~e jo bodolahko prodali, jo bodo vsakoleto posadili ve~. In tako bo{el razvoj naprej. Pristavlja,da bi bila konoplja zanje zani-miva tudi zato, ker je zelotrpe‘na rastlina, saj je su{a

skoraj ne prizadene, mladakonoplja pa dobro prena{amraz, tudi do minus sedemstopinj Celzija.

Apelira na slovenske pod-jetnike, da bi v konoplji videlisvojo poslovno prilo‘nost.»Ljudi je treba spodbujati zzgledom. Eden takih je Borut[ket, ki je ‘e dobil certifikatza zidak iz konopljinega str-‘ena za gradnjo hi{,« pravi.

T. S.*Maja Klemen Cokan,041/498 266,[email protected]

Maja Cokan daje konoplji prednost pred hmeljem. Posevek konoplje neposredno v hmelji{~e

tristo evrov na hektar, dodatno pa lahkodobi{ {e sto petdeset evrov na kolobarna hektar, sto petdeset evrov je tudiozelenitev na hektar. Vse skupaj lahkona leto dobi{ do tiso~ evrov raznihsubvencij. Po novem dobijo zdaj kmetje,ki se odlo~ijo za ekokmetovanje, v pre-hodnem obdobju dvojno subvencijo,dokler ne dobijo ekocertifikata. To je

vsekakor spodbudno in se zato izpla~ata trenutek preusmeriti v ekokmetova-nje. In za prvi izbor je konoplja odli~na.Ali bi konoplja lahko nadomestila ko-ruzo, ki je zdaj pri nas najbolj zastopa-na rastlina?Da. Ko bomo re{ili tehni~ni problem ‘et-ve konoplje, bo konoplja veliko ve~japerspektiva za slovenske kmete kot ko-

ruza. Tehnika ni {la naprej s ~asom, sajje bila konoplja sedemdeset let prega-njana. Na podro~ju razvoja strojev za‘etev konoplje je res velika perspektiva,razvoj tehnolo{ko ni zelo zahteven,potrebni so le poljski poskusi. Za razvojprototipa za ‘etev konoplje bi po mojemmnenju potrebovali kakih petdeset tiso~evrov.

Fot

o T.

Sve

te

Fot

o ar

hiv

M. K

. Cok

an


20 - APRIL 13 -

Velika podjetja se ne lotijo razvojatehnike za konopljo, ker pravijo, da jepremalo s konopljo posejanih povr{in,kmetje pa je ne sejejo, ker ni tehnike za‘etev konoplje … Za~aran krog. A vsakoleto je kaj novega, ampak to ostane boljkot ne skrito. Denimo, Italijani imajozdaj ‘e premi~ne tovarne za predelavokonopljine slame, ena stane sto tiso~evrov. Postavijo se tri prikolice, kmetjetja zvozijo konopljo in jo vso predelajo.Francozi pa ‘anjejo s starimi Fiatovimikombajni, ki so najbolj{i za konopljo, ajih v Fiatu ne delajo ve~. Pri nas sem bils stiku s SIP [empeter, ki proizvaja kme-tijsko mehanizacijo, a zaenkrat niso po-kazali interesa, da bi razvili kombajn zakonopljo. Podjetje Tajfun tudi ni imelointeresa, usmerili so me na SIP [empe-ter. Avstrijci tudi sami razvijajo stroje, ane za mno‘i~no uporabo. V Avstriji jecela ob~ina zgodovinsko poimenovanapo konoplji, imenuje se Hanftall, izkori{-~ajo in promovirajo jo na vse mo‘ne na-~ine, gradijo hi{e iz konoplje, prebivalcisodelujejo na ravni ob~ine, z gostilnami,hoteli, muzejem … Tam je tudi vasHanftall, ki ima menda tako ime ‘e odpraskupnosti in to tradicijo so zdaj za~elio‘ivljati. Tudi v Nem~iji je polno vasi inpredelov na ime Hanf.

Zdravilnost industrijske konoplje?Tudi industrijska konoplja je blagodejnaza ~lovekovo zdravje, to je njena najve~jamo~, tudi iz nje se lahko na primer nare-di blagodejni smolnati izvle~ek. Najbolj-{e izvle~ke delajo [vicarji in Belgijci. Prinas pa najve~ energije v konopljo vlagapolicija, ko preganja ljudi … V Avstrijitega ne delajo, tam te lahko dobijo celoz osemindvajsetimi grami ~istega THCnaenkrat. Tam imajo za konopljo poseb-ne odvetnike. In imajo doktorje medici-ne za indijsko konopljo cannabis ali ma-rihuano, ki legalno zdravijo s to rastlino.Tam so celo sadike indijske konoplje vprosti prodaji, ker po avstrijski zakono-daji indijska konoplja ni droga, doklerne cveti. Pri nas je to nepredstavljivo. V[vici lahko kmetje sadijo tako industrij-sko kot indijsko konopljo, kaznovani so

le, ~e jo izkoristijo za drogo, ~e pa v pre-hranske, gradbene ali tekstilne namene,pa seveda ne.

Konoplja kot teko~e gorivo namestonafte?Da, seveda, treba je narediti le piroliznipostopek.

Konoplja in denar? Ali so dolarji in evritiskani na konopljinem papirju?Dolar je tiskan iz konopljinega papirja,menda tudi evro; konopljina vlakna sonamre~ najbolj trpe‘na celuloza. Ogrom-no konoplje gre za izdelavo papirja v[paniji in Franciji. Za proizvodnjo papir-ja ni potrebno toliko kemije, denimo, po-beli{ ga lahko tudi z vodikovim peroksi-dom, medtem ko lesne celuloze ne mo-re{. Njen potencial raste, vsi argumentiso za njo, zdaj je ‘e problem, ker ‘epreve~ stvari delajo iz nje, da je ‘e pre-malo pridelamo; njen ogromen porab-nik je avtomobilska industrija, podjetjiBMW in Mercedes na veliko uporabljatakonopljina vlakna, iz katerih so vse no-tranje obloge v avtu.

Sodelujemo pa z dr. Zsoltom Német-hom iz Mad‘arske, medicinskim fizi-kom, s katerim smo izdelali papir iz

konoplje. Naredil ga je po posebnempostopku obdelave z ultrazvokom, karje on sam odkril, ker je prej to razvijal zamedicino. Papir je samo iz vode in ko-noplje, nobene »kemije« ni v njem. Ultra-zvo~ni proces porabi tudi dosti manjenergije kot pa klasi~na tehnologija pri-delave papirja iz lesne celuloze. Osnov-ni stroj stane {tirideset tiso~ evrov. Tudita projekt je zanimiv, saj bi lahko izdelo-vali papirnate vre~ke, zvezke, najboljzanimiva pa bi bila embala‘a za hrano,predvsem za ekolo{ke kmete.

Ali lahko konoplja v Sloveniji obuditekstilno industrijo …Da. @e leta 1994 so v Prekmurje pri{liAngle‘i in so nam, ker smo imeli zelodobro tekstilno industrijo, ponudili, dabi tu gojili konopljo in delali izdelke izkonoplje, a takratni slovenski ministerza kmetijstvo Andrej Osterc te prilo‘no-sti ni izkoristil.

Tovarna Mura mi je se{ila {tevilne~udovite obleke in srajce iz konopljinegaplatna, ki sem jim ga prinesel, a ‘al niimela poguma za resno proizvodnjo.

Doma~e platno je bil tudi na{ prviprojekt z Büjra{i leta 1995. V okviru tegaprojekta je takrat posejalo konopljo inlan ve~ kmetov in kmetic; trlice, kolov-rati, statve, volja ljudi, zagnanost, vse jebilo, celo SKB banka nas je podprla. Avsem je konopljo po‘ela policija in pro-jekt je zastal, ljudje pa so bili razo~arani.I‘akovske kmetice so policaje tako kota-le po konoplji in jih vezale z bilkami, daso bili pijani. In u‘ivali so v tem. Zgodbase je ponovila leta 1998, ko je jesenipolicija zasegla vse posevke po Slovenijiin jih stra‘ila dva meseca, pridelovalcepa so z urgentno vo‘njo zvozili v Ljub-ljano k posebej za to pripravljenemu in»sfriziranemu« sodniku za prekr{ke. Sto konopljo je bilo torej veliko zanimivihzgodb, o tem bi lahko posneli film.

Kateri novi izzivi so zdaj pred vami?Na pobudo akademika Antona Vratu{enam je indijski veleposlanik v Sloveniji,Jayakar Jerome, ki je doma lastnik tovar-ne za predelavo industrijske konoplje vtekstil, na ro~en na~in, predlagal, da bi

Konoplja – spredaj mo{ka rastlina

Fot

o ar

hiv

Dar

ja K

ocja

n A

~ko



Borut [ket gradi hi{o iz konoplje

Hi{a, navdih bivanja

Borut [ket* iz Gorice pri Oplotnici se poklicno ukvarja zgradbeni{tvom, zadnja leta tudi z ekolo{ko gradnjo. Na

slovenskem trgu je izna{el ekolo{ki material za gradnjo izindustrijske konoplje in naravnega veziva, sestavljenega izapna, vode in drugih naravnih snovi. Zidake je dal leta 2012testirati na Zavod za gradbeni{tvo Slovenije. Rezultat toplotneprevodnosti je zelo dober, saj za petdeset centimetrov debelzid zna{a 0,13 W/mK. Njegov izdelek je dosegel tudi drugomesto na tekmovanju inovatorjev Global hemp inno-vation na Svetovnem kongresu o konoplji leta 2012v Lendavi.

Borut [ket, ki je po izobrazbi gradbeni tehnik sstrokovnim izpitom, pravi, da zidak iz konopljeni primerljiv z nobenim drugim gradbenim mate-rialom, ki ga poznamo v klasi~ni gradnji. Ekolo{kizidak iz konoplje je povsem ekolo{ko razgradljiv,prilagodljiv na ne{teto oblik, ima izredne nosilnesposobnosti, je izredne trdnosti in ima izjemneizolacijske vrednosti, na{teva.

»Prisotnost industrijske konopljeima pri gradnji vrsto prednosti.Med drugim deluje kot zra~nifilter, ~isti zrak, omogo~a pre-hod para–vlaga. Menim, daje prihodnost v uporabi ka-kovostnih, obnovljivih inrecikliranih materialov, kiso primernej{i za zdravjeljudi, okolja in ‘ivljenjanasploh.«

Borut [ket je za zidakiz konoplje pridobil tudivse certifikate za grad-njo, kakovost in prodajo.Hi{a iz takih zidakov jesprostitev in navdih biva-nja, pravi. Pojasnjuje, da soprednosti konopljine hi{e vtem, da je to zdrava, dostopnain prakti~na re{itev za ~loveko-vo prebivali{~e, gradbeni mate-riali se uporabljajo lokalno, u~in-kovito, odpada ni, hi{a iz konop-

lje nastane z minimalnim onesna‘evanjem okolja, energijskistro{ki so nizki, visoka je zrakotesnost, hi{o se da stoodstotnoreciklirati, to pomeni jo podreti in iz materiala narediti novo,je po‘arno in potresno varna, v taki hi{i je tudi po~utje odli~-no. »S tem postanete tudi del kulture konopljine hi{e – kulturebrez ru{evin,« pravi.

[ket si bo tudi sam zgradil tako hi{o iz konoplje, to na~rtuje‘e za konec leto{njega leta. Hi{e pa ne bo gradil s konopljinimi

zidaki, ampak tako, kot se gradi klasi~ni betonski zid– z vlivanjem konopljinega betona na mestu grad-

nje in ne z zidaki, ker je pri njih ve~ja mo‘nost, dapride do toplotnega mosta, ki pomeni izguboenergije. »Vlivanje konopljinega betona je najbolj-{i na~in gradnje,« pojasnjuje. Ve~ o gradnji nawww.industrijska-konoplja.si.

@e v preteklosti so konopljo na veliko izkori{~aliv gradbeni{tvu zaradi njene velike zmo‘nostivezanja vlage, toplotne izolacije in tudi odpornosti

na {kodljivce. Za konopljine zidake oziromabeton se uporablja konopljino srediko, ki

je uporabna ne le za gradbeni, pa~ patudi za izolacijski material. V povpre~juima konopljino steblo trideset odstot-kov vlaken in sedemdeset odstotkovsredike – pezdirja. Stroj za lo~evanjestebel na srediko (str‘en, pezdir –

celulozo) znotraj stebla in vlak-no zunaj stebla je ‘e razvil

inovator in pridelova-lec konoplje Mirko

Hudl z AvstrijskeKoro{ke.

Povejmo {e, daima Borut [ket z ‘e-no Branko podjetjeBebi natura, v okvi-ru katerega sta raz-vila blagovno znam-ko Froggy za otro-{ka obla~ila iz in-dustrijske konoplje.

Spletna trgovinawww.bebinatura.si.

T. S.*Borut [ket,[email protected],041/831 495

Borut [ket s svojim zidakomza gradnjo iz industrijske

konoplje in naravnega veziva Fot

o T.

Sve

te


22 - APRIL 13 -

Kdo lahko sadi konopljo v Sloveniji?Komu in kdaj mora prijaviti posevek?Kje kupiti semena?Po Pravilniku o pogojih za pridobitev dovo-ljenja za gojenje konoplje (Cannabis SativaL.) in maka, Uradni list RS, {tevilka 40/2011, smete konopljo gojiti na strnjenipovr{ini, ki ni manj{a od 0,1 hektarja,torej na najmanj desetih arih. To je zara-di la‘jega nadzora dr‘ave nad posevki,saj bi bil sicer nadzor predrag; dr‘avamora namre~ po evropski zakonodajidolo~en dele‘ povr{in prekontrolirati.

Konopljo lahko gojite za namen pri-delave semen za nadaljnje razmno‘eva-nje, za pridobivanje olja, za pridobivanjesestavin za kozmeti~ne namene, prehra-no ‘ivali, pridelavo vlaken in industrij-ske namene. Za konopljo se po tem pra-vilniku {tejejo sorte konoplje, ki so na{te-te v Skupnem katalogu sort polj{~in (evrop-ska sortna lista), ki je vsako leto objavljenv Uradnem listu Evropske unije in naspletni strani Fitosanitarne uprave Repu-blike Slovenije. V katalogu je skoraj pet-deset razli~nih sort konoplje. Vsebnosttetrahidrokanabinola (THC) v vzorcukonoplje ne sme presegati 0,2 odstotka.

DOVOLJENJEZA GOJENJE KONOPLJE

Dovoljenje lahko pridobi nosilec kme-tijskega gospodarstva (pridelovalec) zagojenje izklju~no na kmetijskih zemlji{-~ih, ki jih ima vpisane v register kmetij-skih gospodarstev, ~e izpolnjuje pogojepo tem pravilniku. Zainteresirani pride-lovalec za gojenje konoplje mora vlogoza pridobitev dovoljenja za gojenje ko-

noplje vlo‘iti na Ministrstvo za kmetijst-vo in okolje najpozneje do 10. maja zateko~e leto gojenja; poseje pa jo lahkoseveda ‘e prej. Vlogo je treba oddativsako leto posebej.

Vloga za pridobitev dovoljenja moravsebovati naslednje podatke:

1. ime, priimek in naslov oziromafirmo in sede‘ pridelovalca;

2. identifikacijsko {tevilo kmetijskegagospodarstva (KMG-MID);

3. povr{ino kmetijskega zemlji{~a,namenjeno za sejanje konoplje, z naved-bo podatkov o grafi~ni enoti rabe zem-lji{~ kmetijskega gospodarstva (GERK),na katerem se poseje konoplja: GERK-PID, doma~e ime GERK-a, vrsta dejan-ske rabe GERK-a, povr{ina GERK-a (vha, a in m2) ter povr{ino posamezne sor-te konoplje (v ha, a in m2);

4. sorto konoplje;5. opredelitev namena pridelave;6. predvideni datum setve;7. koli~ino semena, predvideno za

setev;8. predvideni datum spravila.Vlogi za dovoljenje je treba prilo‘iti

uradne etikete na embala‘i semen.Ministrstvo po pravnomo~nosti do-

voljenja kopijo dovoljenja samo posre-duje ministrstvu za zdravje in Policiji –Upravi kriminalisti~ne policije.

^e ho~ejo pridelovalci za setev ko-noplje zaprositi tudi za subvencijo, jimlahko to vlogo pomagajo izpolniti tudisvetovalci na javno kmetijskih svetoval-nih slu‘bah.

Vlogo med drugim najdete na spletnistrani Agencije RS za kmetijske trge in raz-voj pode‘elja. Na www.arsktrp.gov.sina dnu strani izberite »Obrazci in navo-dila«. Med OBRAZCI ZA LETO 2013kliknite na »Zbirna vloga«. Sedaj izbe-rite »Vloga za izdajo dovoljenja za goje-nje konoplje in vrtnega maka«.

Vlogo po{ljete na Ministrstvo zakmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000Ljubljana.

IN[PEKCIJSKI PREGLEDOb morebitnem in{pekcijskem pre-

gledu pridelovalec predlo‘i kot dokazilio nakupu potrjenega semena konoplje,ki jo je posejal na podlagi dovoljenja:

1. ra~un o nakupu semena, iz katere-ga morajo biti razvidne koli~ina in sortasemena ter {tevilka deklaracije o kako-vosti semena;

2. deklaracijo o kakovosti semena, kijo je izdal registrirani dodelovalec, ki jedal seme v promet. Podatki na deklara-ciji se morajo glede sorte in {tevilkedeklaracije ujemati s podatki na ra~unu.

URADNA PRODAJALCAProdajalca uradnega semena konop-

lje v Sloveniji sta:1. Dejan Rengeo, Gori~ka ves d. o. o.,

[alovci, 041/357 479;2. Toma‘ Su{nik, konopljarna Han-

nah biz d. o. o., Ljubljana, 01/4300 255.Kilogram semena za setev stane od

osem do deset evrov, odvisno od emba-la‘e; vre~a semen za hektar povr{inedenimo stane okoli dvesto evrov.

Zakonski pogoji setve konoplje v Sloveniji

v Gori~kem parku za~eli na veliko sejatikonopljo in iz nje delati konopljino bla-go, pri ~emer bi nam seveda izdatnopomagal s svojimi strokovnimi in pod-jetni{kimi izku{njami.

Naslednja faza pa bo ustanovitevPrekmurske avtonomne republike zekolo{ko fleksibilno dav~no stopnjo in

tiso~imi sodobnimi lesenimi plavajo~imimlini za predelavo konoplje. Ti mlinibodo hkrati ~rpalke za vodo in elek-trarne. Ve~ o tem pa drugi~.

Naj na koncu povem {e to, da dru{t-vo IZVIR i{~e interesentke in sredstvaza razvoj ‘etvenih strojev in drugihnaprav, kot so recimo robotske sejalnice.


Za‘elene se potencialne investitorkezaradi ve~je dinamike. Lahko pa so tudinapredni zagnani investitorji. Ve~ o temna www.bodibio.com

Tatjana Svete

*041 357 479, [email protected]

konoplja osvaja slovenijo

Documents