konservatorski naČrt za prenovo...konservatorski naČrt za prenovo vaŠkega jedra naselja borovnica...
TRANSCRIPT
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO
Naročnik: Občina Borovnica
Paplerjeva 22,
SI-1353 Borovnica
Ime iz registra: Borovnica – vaško jedro - EŠD 11477
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA-
EŠD 11477
Izdelovalec konservatorskega načrta za prenovo:
POPULUS Prostorski inženiring d.o.o.
PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana
dr. Darja Marinček Prosenc, dipl. inž. kraj. arh.
Konservatorka, št. potrdila: 6230-11/2010, prostorska načrtovalka ZAPS 0815 KA
Pristojna območna enota ZVKD: OE Ljubljana
Številka: 422-07-16 izvod: 1 2 arhiv
Ljubljana, junij 2017
Vse pravice pridržane. Za vsako uporabo besedil in fotografij izven namena , za katerega je bil izdelan
konservatorski načrt za prenovo, je potrebno pridobiti soglasje izdelovalca.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
2. Kazalo vsebine
I. SPLOŠNO
1. Naslovna stran
2. Kazalo vsebine
3. Podatki o izdelovalcih konservatorskega načrta za prenovo
II. ANALITIČNI DEL
1. Uvod
1.1 Cilji konservatorskega načrta za prenovo
1.2 Območje dediščine
1.3 Splošni podatki o območju
1.4 Varstveni režim in varstvene usmeritve območja dediščine
2. Splošne značilnosti območja dediščine
2.1 Lega območja v prostoru
2.2 Nastanek območja dediščine
2.3 Prikaz razvoja območja dediščine
2.4 Pomen območja dediščine v širšem prostoru
2.5 Funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, gospodarske, bivalne, družbene, kulturne
in ekološke razmere na območju dediščin, vključno z analizo prebivalstvenih gibanj
3. Prostorske značilnosti
3.1 Lega v odnosu do okolice
3.2 Zasnova in oblikovanost
3.3 Značilnosti grajenih struktur
4. Ocena stanja dediščine
4.1 Ocena stanja dediščine glede na okolico
4.2 Ocena stanja dediščine
4.3 Ocena stanja posameznih sestavnih delov na območju dediščine
5. Povzetek raziskav, pobud in mnenj
6. Viri in literatura
III. NAČRTOVALSKI DEL
1. Zasnova prostorskega načrtovanja
1.1 Zasnova oblikovanja prostora
1.2 Zasnova vsebine
2. Načrt prenove
IV. PRILOGE
1. Katalog evidenčnih enot v območju dediščine
2. Katalog ocene stanja in usmeritev na območju OPPN in KNP
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
3 Podatki o izdelovalcih
Izdelovalec: dr. Darja Marinček Prosenc,univ.dipl.inž.kraj.arh.
Konservatorka in pooblaščena prostorska načrtovalka
Konservatorka, št. potrdila: 6230-11/2010, prostorska načrtovalka ZAPS 0815 KA, ZAPS 0035 P
podpis
Delovna skupina:
Umetnostna zgodovina: dr. Janez Premk, univ.dipl.um.zg.
podpis
Arhitektura: Anja Premk, konservatorka, univ.dipl.inž.arh
podpis
Krajinska arhitektura dr. Darja Marinček Prosenc, univ.dipl.inž.kraj.arh
podpis
Statistika in IT podpora: mag. Robert Špendl, univ.dipl.inž.rač., inž.kem.teh.
Sodelavci: Vladimir Mladenović, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Anja Ropret, abs. arh
Eva Mavsar, abs. arh
Katja Žagar, abs. arh
Številka KNP: 422-07-16
Ljubljana, junij 2017
Pristojna OE ZVKDS: ZVKDS OE Ljubljana
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
II. KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA
NASELJA BOROVNICA- EŠD 11477 - ANALITIČNI DEL
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
1. UVOD
Konservatorski načrt za prenovo je obvezni sestavni del občinskega podrobnega prostorskega akta, ki je
podlaga za celovito prenovo območja naselbinske dediščine, kulturne krajine ali območja druge
dediščine, ki je značilen del prostora in grajenih struktur, ki je spomeniško območje ali varstveno
območje dediščine.
Konservatorski načrt za prenovo je dokument, na podlagi katerega celostno ohranjamo dediščino. Razloži
zakaj je dediščina pomembna, zakaj je kulturni pomen dediščine ranljiv in ogrožen, identificira razvojne
potrebe območja, z dediščino povezane priložnosti in probleme in določa varstvene usmeritve, kako
skrbeti zanjo z vzdrževanjem, popravili, upravljanjem pri prihodnjem razvoju, z rabami ter drugimi
prostorskimi, gradbenimi in ostalimi ukrepi .
Pravna podlaga za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta – OPPN in Konservatorskega
načrta za prenovo – KNP:
Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) – Uradni list RS 33/2007, 1761, str. 4585
Zakon o varstvu kulturne dediščine - Uradni list RS št. 16/2008 – 485, str. 1121
Pravilnik o konservatorskem načrtu za prenovo Uradni list RS, št. 76/2010 z dne 1. 10. 2010
Postopek celostnega ohranjanja se začne z razumevanjem in odgovori na naslednja vprašanja: zakaj,
kakšen in kolikšen ima kulturna dediščina pomen. Iskanje in ugotavljanje pomena ali pomenov mora biti
predmet razprave z vsemi, na katere bi varstvo in ohranjanje imelo vpliv. Tako se namreč zagotavlja
razumevanje in posledično tudi odnos ljudi do dediščine kot celote in njenih elementov, kar olajšuje
sprejemanje načel in konkretnih ukrepov za ohranjanje.
Za kvalitetno celovito prenovo je potrebno multidisciplinarno znanje v vseh fazah, ki izhaja iz:
- poznavanja in razumevanja zgodovine prostora, njegovega morfološkega in družbenega razvoja;
- spoštovanja do naselij in krajine;
- spoštovanja do dimenzij, višin in volumnov kot rezultat morfologije urbane krajine;
- načrtovanja, ki spoštuje značilnosti prostora, ki raje prispeva h kvaliteti, kot pa da oponaša ali pa
tekmuje z obstoječim.
Osnovna izhodišča pri pripravi konservatorskega načrta za prenovo:
- omogočati atraktivnost prostora za bivanje in razvoj dejavnosti
- upoštevati vse varstvene zahteve in razvojne potrebe
- zagotavljati fleksibilnost dokumenta – možnost realizacije trenutno še neidentificiranih razvojnih
potreb
Občina Borovnica je na podlagi določil 29. člena Občinskega prostorskega načrta OPN (Ur.l. RS št. 52) s
sklepom začela postopek priprave OPPN in KNP. Predmet priprave prostorske dokumentacije je celotno
območje z oznako BO 1/38 s podrobno namensko rabo CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, ki
je varovano kot naselbinska dediščina EŠD 11477. V območju so objekti varovani kot profana in sakralna
stavbna dediščina.
Občina Borovnica je v priloženem tekstu izpostavila izhodišča in zastavljene cilje, ki jih mora upoštevati
tako OPPN, kot tudi KNP, ki je sestavni del.
Izhodišča za razvoj kulture ter ohranjanja, interpretacije in prezentacije kulturne
dediščine
Primerjalne prednosti:
• Razvita in raznovrstna dejavnost na področju ljubiteljska kulture, ki je deloma usmerjena na
ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in tradicionalne zvrsti kulture, deloma pa k preseganju mej med
občinami, oblikami in zvrstmi kulture ter javnimi zavodi in neodvisno kulturno produkcijo.
• Porast števila prebivalcev in mladih družin oz. novih priseljencev s potrebami po urbani kulturni
infrastrukturi in ponudbi ter željo po vključevanju v kulturno življenje v občini.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
• Sobivanje urbane in podeželske kulture kot priložnost za njuno medsebojno oplajanje.
• Odsotnost tradicionalnih javnih zavodov na področju kulture.
• Potencial številnih primernih lokacij za kulturne dogodke na prostem.
• Zgodovinska zapuščina Marje Boršnik, »prve dame slovenske slavistike« in pripravljenost njene
družine za tvorno sodelovanje pri predstavitvi in interpretaciji njene zapuščine, ter zapuščine Frana
Ramovša, Danila Majarona, Staneta Suhadolnika, Frana Paplerja in drugih mož in žena, ki so pustili sledi
v slovenski slavistiki, literaturi, literarni zgodovini ter na ostalih področjih kulture in znanosti.
• Stavbna dediščina pomembnega kulturno – tehniškega izročila, ki potrebuje prenovo in nove
funkcije.
• Lokalna stavbna dediščina, ki jo je mogoče prenoviti z nizkimi stroški po modelu »šole prenove«.
• Raziskana nesnovna kulturna dediščina povezana z gradnjo železniške proge in obratovanjem
železniškega prometa.
Priložnosti:
• Povezovanja kulture in turizma v občini. Povezave med turizmom in kulturo so mogoče in potrebne
tako pri vzpostavitvi in nadgradnji turistične obiskovalske infrastrukture kot tudi na področjih
predstavitve in interpretacije kulturne dediščine. Prav tako tudi na področju interpretacije krajine,
ekosistemov n naravnih vrednot, saj je interpretacija pravzaprav kultura »prevajanja« razlage naravnih
pojavov in zakonitosti v različnim ciljnim laičnim skupinam razumljiv jezik oz. govor. Kulturni in
naravovarstveni turizem sta s pomočjo izboljšanja obiskovalske, predstavitvene in interpretacijske
infrastrukture tudi priložnost za razvoj in profesionalizacijo kulture v občini.
• prenove stavbne dediščine za zagotavljanja primernih prostorov za kulturne dejavnosti v občini kot
priložnost za nove koncepte, tehnologije in modele upravljanja, ki preprečujejo da se na ramena
občinskega proračuna zgrne breme vzdrževanja obnovljenih stavb brez prave vsebine, obiskovalcev in
prihodkov.
• Zahteve po kompleksni uporabi sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter novih
delovnih mestih, ki kombinirajo znanja s področja organizacije, promocije in vodenja turističnih obiskov
ter interpretacije kulturne dediščine, njenega upravljanja in vzdrževanja. Za to bo potrebno ustvariti in
izkoristiti
• Prenova starega vaškega jedra Borovnice kot priložnosti za vzpostavitev javnega prostora za
druženje in izvedbo različnih prireditev na prostem.
Strateški pristop:
Osnovni strateški pristop pri razvoju kulture je organiziranje, usposabljanje in mobiliziranje lokalnih
deležnikov v sodelovanju s strokovnjaki, povezovanje kulture, podjetništva in turizma, medgeneracijsko
sodelovanje ter medkulturni dialog. Oblikovati, povezati in multimedijsko predstaviti je potrebno zgodbe
»železnice«, »Marje Boršnik«, «naravnih vrednot in lepote barja z zaledjem« z zgodbami, praksami in
izdelki lokalnega ekološkim kmetovanja, sadjarstva, čebelarjenja in hortikulture. Na področju muzejskih
dejavnosti se je potrebno opreti na koncept »eko-muzeja« kot celovite večdimenzionalne in multi-
medijske predstavitve snovne (stavbne, tehnične, arheološke) in nesnovne (zgodbe, običaji, pisna,
likovna in foto gradiva) dediščine v tesni povezavi s siceršnjim kulturnim dogajanjem ter razvojem
turizma in eko-kmetijstva. Pri prenovi lokalno pomembne stavbne dediščine pa na koncept »šole
prenove« kot modela od spodaj navzgor spodbujenega projekta sodelovanja med lokalnim prebivalstvom,
konzervatorskimi centri, fakultetami in srednjimi šolami s področja gradbeništva in lesarstva. Krepitev
zmogljivosti za kakovostno predstavitev in interpretacijo krajevne naravne in kulturne dediščine bo nudila
tudi boljše možnosti za seznanjanje priseljencev z naravno in kulturno dediščino kraja ter njihovo
vključitev v razvoj kulture v kraju. To bo prispevalo k oblikovanju skupne pripadnosti kraju in prostoru
ob upoštevanju medsebojnih razlik v vrednotah in življenjskih stilih, kar je v sodobni družbi izrednega
pomena za njeno integracijo in preprečevanje družbenih anomalij.
Ključne dejavnosti:
1. Dolgoročna rešitev problema primernih prostorov za knjižnico na osnovi samostojne iniciative
občine oz. tudi v primeru, če primernih prostorov ne bo mogoče zagotoviti ob izgradnji večjega poslovno-
trgovskega centra v občini.
2. Izgradnja večnamenskega prostora, ki bo lahko služil tudi kot prostor za različne kulturne prireditve
z 20 do 70 obiskovalci.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
3. Obnova kulturno-tehniške dediščine z nadgradnjo obstoječih zasnov v smislu novih muzejskih praks,
ki temeljijo na uporabi sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter omogočajo interaktivnost
in spodbujajo vključevanje lokalnih ljubiteljskih interpretov kulturne dediščine.
4. Prenova starega vaškega jedra Borovnice v smislu zagotavljanja novih možnosti za kulturne
dejavnosti v obnovljenih stavbah, povečanja privlačnosti kraja in ustreznega okolja za kulturno
ustvarjanje in prireditve na prostem.
Namen izdelave OPPN je celovita prenova in revitalizacija centra naselja Borovnica v okviru pravnega
akat, to je odloka OPPN, ki zajema:
- Novo gradnjo, rekonstrukcijo, prenovo in nadomestno gradnjo stavb
- Določitev pogojev nadzidav in prizidav obstoječih stavb
- Določitev pogojev obnove fasad
- Določitev pogojev gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov
- Prenovo in ureditev novih javnih površin (ulice, trgi, parki)
- Oblikovanje dela trase vodotoka Malence
- Določitev in ureditev prometnih površin (ceste, parkirni prostori,…)
- Določitev pogojev oblikovanja urbane opreme
- Določitev pogojev lokacije, vrste in oblike objektov za oglaševanje
- Določitev lokacij in oblikovanja ekoloških otokov
1.1 Cilji konservatorskega načrta za prenovo
Cilj konservatorskega načrta za prenovo je dolgoročno in trajnostno ohranjati dediščino oz. njen
prepoznan pomen ob sočasnem omogočanju vzdržnega razvoja.
Z načrtom se ugotovi, katere obstoječe objekte ali območja je potrebno varovati in v ta namen oblikovati
potrebne usmeritve ter kako naj se novi posegi v prostor prilagodijo obstoječemu prostoru in generirajo
razvoj.
Strateški cilji KNP vaškega jedra Borovnica so navedeni po posameznih sklopih in so v nadaljevanju
podrobneje podani v sklopu izhodišč in projektne naloge Občine Borovnica.
1. OHRANJANJE IDENTITETE VASI
Ohranjanje zgodovinskega pomena starega jedra
Ohranjanje kvalitetnih elementov podobe starega jedra
Večanje atraktivnosti vaškega jedra
Večanje povezanosti z ostalimi deli vasi in okolico
2. OHRANJANJE STAREGA JEDRA VASI
Ohranjanje in sanacija vaške podobe
Ohranjanje objektov kot varovane stavbne dediščine
Omogočanje primerne rabe prostora
3. DVIGANJE BIVANJSKE KVALITETE V VAŠKEM JEDRU
Zmanjšanje pretočnega prometa v starem jedru
Izboljšanje preskrbe s storitvenimi dejavnostmi
Dviganje kvalitete stanovanjskih objektov
Izboljšanje peš navezave okolice na staro jedro
4. REVITALIZACIJA (OŽIVLJANJE IN PREOBLIKOVANJE) STAREGA JEDRA
Zagotavljanje funkcij za potrebe prebivalcev
Ureditev osrednjega trga v starem jedru vasi
Ureditev prostorov za različne prireditve
Razširjanje trgovske in storitvene ponudbe
Ureditev parkirišč na obodu starega jedra
Izboljšanje gostinske ponudbe
Označitev znamenitosti za potrebe obiskovalcev
Ureditev in označba informacijskih tabel
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Ustvarjanje pogojev za stalne ponudbe kulturnih prireditev
5. VAROVANJE OKOLJA
Ureditev lokacij za ekološke otoke
Ureditev vodotoka
Zagotavljanje ukrepov za kvalitetno infrastrukturno opremljenost
Varovanje krajinske podobe
1.2 Območje dediščine
Območje KNP obsega območje naselbinske dediščine Borovnica – vaško jedro – EŠD 11477 in v večini
obsega identično območje, ki je z Občinskim prostorskim načrtom opredeljeno za izdelavo OPPN.
Obravnavano območje. (Geopedija)
Naselbinska dediščina (Register kulturne dediščine) Prikaz varovanih območij kulturne
dediščine (iobčina)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
1.3 Splošni podatki o območju dediščine
Območje dediščine je v celoti vključeno v izdelavo KNP in OPPN. Obsega center naselja Borovnica
oziroma območje ob Zalarjevi, Paplerjevi in Rimski cesti.
Na severu se območje začne s križiščem Paplerjeve ulice , Zalarjeve ceste in Molkovega trga, kjer meja
zajame domačijo in stanovanjski objekt ter na vzhodu nadaljuje ob robu Paplerjeve ulice ter v
nadaljevanju zajame cerkev, pokopališče (vključeno v KNP, ni pa predmet OPPN) in na jugu vključuje
objekte ob Rimski cesti do križišča Zalarjeve ceste s Cesto na grič. Zahodna meja območja obdaja
pretežno objekte na pobočju z dovozi iz Zalarjeve ceste in se pri kapelici ponovno zaključi na križišču.
Seznam parcel v območju urejanja z OPPN:
1, 4/1, 4/2, 6/1, 10/1, 10/2, 10/3, 10/4, 10/5, 10/6, 13 15 23/2 – del, 30/2-del, 32/1-del, 32/2, 23/3, 34-de,
41/1, 41/2, 41/3-del, 41/4, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 42/5, 43/2-del, 43/3-del, 47/1, 47/2, 47/3, 47/4, 48, 50/1-
del, 53/1-del, 270/1, 270/2, 270/3, 271/1, 271/2, 273/1, 273/2, 274/1, 274/6, 277/2, 277/3, 277/4, 277/5,
277/6, 277/7, 277/8, 278/1, 278/2, 278/3, 280/1, 280/3, 280/5, 280/7, 280/8, 280/9, 280/10, 282/2, 282/3,
282/4, 282/5, 282/6, 282/8, 282/9, 282/10, 283/1, 283/2, 284/1, 284/2, 284/3, 284/5, 284/6, 284/7, 284/8,
284/9, 284/10, 284/11, 289/1, 289/3, 289/4, 290/1, 290/4, 290/5, 290/6, 290/7, 292/1, 292/2, 292/3, 292/4,
292/5, 292/6, 294/2, 2042/1, 2046, 2048/1, 2048/2-del, 2105/1, 2105/2, 2105/3, 2106/7, 2106/8, 2106/9,
2106/10, 2106/12, 2106/14, 2106/15, 2106/24, 2106/26, 2106/27, 2106/28, 2109/1, 2109/2, 2109/3,
2109/4, 2109/5, 2110/1, 2110/2, 2110/3, 2112/1, 2112/2, 2115, 2117/1, 2117/2, 2118/3, 2118/4, 2118/5,
2120/5, 2120/11, 2164/2, 2164/6, 2165/4-del,
216672-del, 2166/3, 2167/1, 2167/3, 3276/3, 3280/2, 3280/12, 3280/13, 3280/14, 3280/15, 3283/3,
3283/6, 3356/6.
1.4 Varstveni režim in varstvene usmeritve območja dediščine
Zakon o varstvu kulturne dediščine (2008) definira celostno ohranjanje dediščine kot sklop ukrepov, s
katerimi se zagotavlja nadaljnji obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova,
uporaba in oživljanje. Posebno pozornost posveča konceptu celostnega varstva Granadska konvencija
(Zakon o ratifikaciji Konvencije št. 121 o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva, Ur.l. RS, št.
7/93), ki poudarja pomen varstvenih območij na nivoju spomeniških območij in manjših homogenih
stavbnih celot, nanaša pa se tudi na posamezne objekte, ki jih varuje v njihovem vplivnem območju.
Območja, kjer je treba zagotoviti celostno ohranjanja kulturne dediščine, so predvsem:
1. območja naselbinske dediščine,
2. območja kulturne krajine in
3. območja arheološke dediščine.
Celostno ohranjanje dediščine pomeni smiselno porazdelitev nalog ohranjanja dediščine na različne
državne organe in na lokalne skupnosti ter sodelovanje med njimi. Državljani - lastniki dediščine in drugi
zainteresirani (društva, združenja, nevladne organizacije) so pomemben in enakopraven soudeleženec pri
sprejemanju odločitev na vseh ravneh odločanja. Celostno varstvo dediščine se načrtuje in uresničuje z
instrumenti urejanja prostora. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se morajo seznaniti
z omejitvami in prednostmi zaradi varstva dediščine že na nivoju strateških prostorskih aktov in
upoštevati varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije nepremične kulturne dediščine v
prostoru. Načela, ki izhajajo iz zagotavljanja celostnega varstva kulturne dediščine, so:
1. varstvo dediščine je treba vključiti med cilje prostorskega planiranja od priprave razvojnih načrtov
do izdajanja dovoljenj za posege;
2. varstvo zahteva sodelovanje na vseh ravneh, med urbanisti, investitorji in konservatorji ter
vključevanje in obveščanje javnosti;
3. varstvo dediščine ne vključuje le posameznih spomenikov, pač pa celotno človekovo okolje,
4. varstvo ne vključuje le najpomembnejših spomenikov, ampak tudi tiste skromnejše stavbe, ki same
po sebi nimajo lastnosti spomenika, pač pa imajo izreden pomen v kontekstu celote naselja ali krajine in
kvalitetno oblikujejo njihov karakter;
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
5. zagotoviti varstvo in prenovo objektov kulturne dediščine v prostoru na tak način, da ji zagotovimo
ustrezno uporabo v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja.
Ustrezen prostorski razvoj s svojimi prostorskimi rešitvami mora omogočati trajnostno rabo
dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki
se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Prostorska strategija občine mora biti usmerjena
tako, da ne povzroča degradacije dediščine. Predpostavljeno mora biti njeno poznavanje kot
neobnovljivega ustvarjalnega vira, potrebnost po njeni aktivni (upo)rabi v povezavi s poznavanjem njene
(iz)rabe le do določenih mej.
Območje naselbinske dediščine vaškega jedra naselja Borovnica predstavlja območje kompleksnega
varovanja kulturne dediščine, posamezni objekti pa so še posebej zavarovani kot objekti kulturne
dediščine.
Enote nepremične kulturne dediščine in v območju KNP in OPPN:
Območji varovanja naselbinske dediščine in kulturne krajine (RKD, EŠD 11477 in 11819)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
VAROVANA OBMOČJA – NASELBINSKA DEDIŠČINA IN OBMOČJE KULTURNE
KRAJINE ( vir: eVRD 16 11 04 5)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
STAVBNA DEDIŠČINA
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
MEMORIALNA DEDIŠČINA
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Izvleček iz Strokovnih zasnov varstva kulturne dediščine za območje občine BOROVNICA, ki se nanaša na
zvrst dediščine v območju vaškega jedra Borovnice (Jernejec Babič et al., 2008: 6–12):
»SPLOŠNI VARSTVENI REŽIMI
Varstvo in ohranitev kulturne dediščine je eden od osnovnih namenov in ciljev prostorskega načrtovanja. Z
možnostmi, ki jih ima na razpolago, lahko preprečuje njeno poškodovanje, propadanje ali uničenje. Zahteve
varstva kulturne dediščine se vključujejo v prostorsko načrtovanje tako, da se upoštevajo:
-varstveni režimi za vso evidentirano kulturno dediščino in njeno vplivno območje,
-presoje vplivov na kulturno dediščino.
Splošni režim, ki velja za vse tipe dediščine:
-kulturna dediščina se načeloma varuje in ohranja na mestu samem (in situ);
-varuje se tudi ustrezno veliko območje okoli dediščine, z namenom preprečitve neposrednih ali posrednih
negativnih vplivov na dediščino;
-na objektih ali območjih dediščine niso dovoljeni tisti posegi ali takšni načini izvajanja dejavnosti, ki bi
prizadeli varovane vrednote in njihovo materialno substanco, ki jih nosi;
-možno so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti.
Za kakršnekoli posege v enote kulturne dediščine - vključno z vzdrževalnimi deli, ki bi lahko povzročili
spremembo videza (npr. barve) ali materialne substance dediščine (npr. novi materiali) - je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje (45. – 46. člen ZVKD, Ur. list RS, št. 7/99).
4.2 Režim za varovanje stavbne dediščine
Zlasti se varuje:
-tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
-gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova;
-oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo,
barvo, detajli itd.);
-funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru;
-komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter
lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli
in do sosednjih stavb);
-prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah,
gradovih, znamenjih itd).
Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v
širšem prostoru brez motečih prvin.
Stavbno dediščino zaradi boljše preglednosti delimo na:
-profano (podeželske, mestne in trške stavbe),
-sakralno (cerkve, kapelice, znamenja),
-sakralno-profano (samostani, župnišča).
V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in obnovitvenimi deli v
smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili
konservatorskega programa za spomenik. Usmeritve smiselno veljajo tudi za določene oblike tehniške
dediščine (območja, stavbe, skupine stavb, naprave itd.), ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev,
tehnologije in tehnične kulture v Sloveniji.
4.3 Režim za varovanje memorialne dediščine
Zlasti se varuje:
-avtentičnost lokacije;
-materialno substanco in fizično pojavnost objekta;
-vsebinski prostorski kontekst območja z okolico in vedute.
Memorialna dediščina prvenstveno obeležuje spomin na pomembnejše dogodke in osebnosti iz naše
zgodovine. Kot memorialno dediščino lahko obravnavamo spominska obeležja, spominske plošče, grobove in
nagrobnike ter določene prostore in stavbe.
V memorialno dediščino se lahko posega z raziskovalnimi, vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli
v smislu boljše prezentacije ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.
4.4 Režim za varovanje naselbinske dediščine
Zlasti se varuje:
-zgodovinski značaj naselja;
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
-naselbinsko zasnovo (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov);
-odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;
-prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki);
-prepoznavna lega v prostoru oz. krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.);
-naravne in druge meje rasti ter robove naselja;
-podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina);
-odnose med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);
-stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.).
Praviloma je za naselbinsko dediščino potrebno programiranje revitalizacije in rehabilitacije v okviru
urbanističnih, krajinskih ali programskih zasnov. Ukrepi morajo biti prilagojeni tudi posebnim lastnostim
posameznega tipa kulturne dediščine (stavbne, memorialne, arheološke itd.) znotraj naselja. V naselbinsko
dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije v
skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem.
4.6 Režim za varovanje dediščinske kulturne krajine
Zlasti se varuje:
-krajinsko zgradbo in prepoznavno prostorsko podobo (naravne in kulturne prvine);
-odprti prostor pred urbanizacijo;
-procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (tradicionalno rabo);
-tipologijo krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva;
-način navezave na stavbno in naselbinsko dediščino oz. grajeno strukturo.
Kulturna krajina je po Zakonu o varstvu kulturne dediščine spomeniško območje, katerega strukturo, razvoj
in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnost v prostoru. Varstvo kulturne krajine je lahko
uspešno le v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanje in v sodelovanju z
dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura itd.«
SEZNAM ENOT NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBMOČJU
EŠD Ime Tip Kategorija Opombe_varstvo
1649 Borovnica - Cerkev sv. Marjete 3 2 stavbna dediščina
11758 Borovnica - Domačija Paplerjeva 1 2 2 stavbna dediščina
13032 Borovnica - Domačija Rimska 34 2 2 stavbna dediščina
13034 Borovnica - Hiša Paplerjeva 23 2 2 stavbna dediščina
13037 Borovnica - Hiša Paplerjeva 26 2 2 stavbna dediščina
13035 Borovnica - Hiša Rimska 10 2 2 stavbna dediščina
13036 Borovnica - Hiša Rimska 28 2 2 stavbna dediščina
11759 Borovnica - Hiša Zalarjeva 18 2 2 stavbna dediščina
9219 Borovnica - Hiša Zalarjeva 21 2 2 stavbna dediščina
11760 Borovnica - Hiša Zalarjeva 28 2 2 stavbna dediščina
13033 Borovnica - Hiša Zalarjeva 36 2 2 stavbna dediščina
11832 Borovnica - Kapelica Lurške
Matere božje
3 2 stavbna dediščina
11833 Borovnica - Kapelica sv. Florijana 3 2 stavbna dediščina
11834 Borovnica - Kapelica sv. Marjete 3 2 stavbna dediščina
13038 Borovnica - Kašča pri hiši Rimska
6
2 2 stavbna dediščina
11838 Borovnica - župnišče 2 2 stavbna dediščina
14921 Borovnica - Nagrobnik družine
Kobi
5 2 memorialna dediščina
11835 Borovnica - Pokopališče 5 2 memorialna dediščina
11526 Borovnica - Skupni grob padlih v
NOB
5 2 memorialna dediščina
11527 Borovnica - Skupni grob talcev 5 2 memorialna dediščina
11528 Borovnica - Spomenik padlim v
prvi svetovni vojni
5 2 memorialna dediščina
11529 Borovnica - Spomenik zamolčanim 5 2 memorialna dediščina
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
žrtvam
11477 Borovnica – vaško jedro 7 2 naselbinska dediščina
Legenda k seznamu (Jernejec Babič et al., 2008: 6–14)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
2. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI OBMOČJA DEDIŠČINE
2.1 Lega območja dediščine v prostoru
Vir: Google Maps
Borovnica leži na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, tam kjer prehaja široka dolina potoka
Borovniščica v barjansko ravnino. Z rednimi avtobusnimi linijami je ob delavnikih večkrat dnevno
povezana z Vrhniko, dvakrat dnevno pa tudi z Ljubljano. Kraj se nasploh zaradi ugodne lege in
železniške proge Ljubljana - Trst/Reka/Koper hitro razvija. Nekdaj se je nad Borovnico vzpenjal tedaj
največji zidani železniški viadukt v Evropi, ki pa je bil porušen med drugo svetovno vojno. Ostanek
enega stebra še danes stoji sredi naselja. Tik za naseljem se pričenja kraška pokrajina. (vir: spletna stran
Občine Borovnica)
Pogled na vas
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Lokacija Občine v širšem prostoru z oznako območja KNP (Geopedija)
Prikaz območja KNP v sklopu relijefne slike širšega območja (Geopedija)
Prikaz območja KNP na zračnem posnetku (Geopedija)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Prikaz območja KNP na topografski karti (Geopedija,
http://www.geopedia.si/#T13_x446610.5_y90329.5_s15_b4)
2.2 Nastanek območja dediščine
Zgodovina Borovnice se tudi spričo svoje lege navezuje na zgodovino Ljubljanskega barja in sega nazaj vse
do mlajše kamene dobe, kar dokazuje najdba kamnite sekire ob nekdanji Mazijevi opekarni ob gradnji
Borovniškega viadukta leta 1854 (Modrijan, 2015: 164, RKD, EDŠ 11397). O stari naselitvi tega področja
priča tudi bližina odkritih koliščarskih naselij, kot je najdišče Založnica pri Kamniku pod Krimom ali Stare
gmajne pri Verdu, kjer so leta 2002 odkrili leseno kolo z osjo, staro približno 5150 let (Velušček). Zaradi
bližine rimske naselbine Nauportus (Vrhnika) tudi prisotnost Rimljanov v borovniški občini ni povsem
izključena. Vendar ni ohranjenih virov, ki bi njihovo prisotnost potrjevali, prav tako ni pričevanj o obstoju
morebitne krščanske skupnosti v borovniški dolini v antičnem času.
2.2.1 Samostan Bistra
Prvi znani pisni vir, v katerem je omenjena Frowz, je dokument s 13. marca 1257 (ARS 1), v katerem papež
Aleksander IV. (papež v letih 1254–1261) v listini bistrškemu priorju in celotnemu zboru (konventu) na
njuno prošnjo potrjuje vse svoboščine in ugodnosti, ki so jih njima ali njuni hiši (samostanu Bistra) podelili
rimski škofje, kot tudi svoboščine in privilegije glede svetnih zahtev s strani kraljev in knezov ali drugih
Kristusovih vernikov. V dokumentu je kartuzijanski samostan Bistra poimenovan »domus sancte Marie in
Frowz«.
Gradnjo samostana, prve kartuzije na Kranjskem, v latinščini poimenovanega Domus Vallis jocosae (v nem.
Freudental), so na željo Bernarda Španheimskega, koroškega vojvode in gospoda na Kranjskem (vojvoda v
letih 1202–1256) pričeli graditi v letih 1253–1255. Njegov sin Ulrik III. Španheimski (vojvoda v letih 1256–
1269) je nato kartuziji 1. novembra 1260 podelil ustanovno listino, v kateri je zapisal samostanu posestva, od
katerih bo živel, med njimi tudi vasi Borovnico in Zabočevo (Komac, 2006: 224). Besedilo listine se glasi
(odlomek): /…/ Dei gratia et miseratione divina dux Karinthie ac Dominus Carniolie prioribus Vallis
iocunde in Vronitz et conventui institutis et instituendis imperpetuum, salutem in vero salutari. /…/
(Debevec, 2009, ARS 5). Samostan se je po zaslugi privilegijev poznejših papežev in posvetnih vladarjev,
tudi oprostitve mitnin na življenjske potrebščine, hitro širil in dosegel vrhunec v prvi polovici 14. stoletja, pri
čemer je odkupoval tudi dodatna tuja posestva, cvetela je samostanska majerija (gospodarstvo) in tudi
dejavnost samostanske knjižnice. Vendar je bil samostan v potresih in požarih 1364, 1382 in 1670 močno
poškodovan, a vedno znova pozidan (Sapač, 2006: 12–13).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Večinoma je bil samostan Bistra samozadosten, od podložnikov je dobival tudi dajatve v denarju, naravi in
tlaki. Tlako, ki je vključevala 12 vprežnih in 58 ročnih delovnih dni na leto, so morali opravljati meščani
Borovnice, Sabočevega, Verda in Zavrha. (Modrijan, 2015: 169).
Na začetku 16. stoletja so samostan utrdili proti Turkom, ohranjeni so še ostanki utrdbenega kompleksa.
Kartuzija je bila razpuščena 29. januarja 1782 z odlokom cesarja Jožefa II. leta 1782. Cerkveno opremo so
raznesli po bližnjih cerkvah. »Pod upravo verskega sklada so leta 1808 del samostana ter cerkev porušili.
Leta 1826 je samostan s posestvom kupil tovarnar France Galle. Zlasti sredi 19. stoletja so ga precej
prezidavali in mu dali podobo dvorca. V lasti rodbine Galle je ostal do leta 1945, ko so ga nacionalizirali.«
(Kermavnar, 2010). Poleg nevarnosti turških vpadov so po okolišu občasno pustošile tudi roparske tolpe. Ko
so bili prebivalci Sabočevega dne 7.7.1790 na procesiji v Borovnici (Franzdorf), je bila izropana njihova vas.
Dva razbojnika so kmetje naslednji dan ujeli, pri pridržanju pa je bil ubit čolnar iz Podpeči (Modrijan, 2015:
169; Laibacher Zeitung, 15. junij 1790: 1).
Na povezanost Borovnice z Bistro kaže tudi razglednica iz ok. leta 1975, na kateri so poleg borovniške
panorame še tri glavne znamenitosti območja: steber železniškega viadukta, slap(ovi) v Peklu in vhod v
Bistro (KMJ).
2.2.2 Ime Borovnica
Prvi znani pisni vir, v katerem je omenjena Frowz, je dokument s 13. marca 1257 (ARS 1), v katerem papež
Aleksander IV. potrjuje privilegije in svoboščine samostana Bistra. V dokumentu je kartuzijanski samostan
Bistra poimenovan »domus sancte Marie in Frowz«, »pri čemer se je doslej »Frowz« istovetilo z Borovnico,
ki so jo od 13. stoletja dalje izgovarjali in zapisovali kot »Ravnica« oz. »V Ravnici«: Frowz (1257), Frovnz
(1257), Vronitz (1260), Vrovnitz (1260), Frauniz (1265), Wraunicz (1351), Rauniza (1470)…« (Rhombus
1). Listina se v prevodu Martina Benedika glasi: »Škof Aleksander, služabnik božjih služabnikov.
Spoštovanim sinovom priorju in celotnemu zboru hiše Svete Marije v Borovnici, /pripadajoče/
kartuzijanskemu redu, v oglejski škofiji, pozdrav in apostolski blagoslov. Apostolski sedež je navajen pritrditi
pobožnim željam ter poštenim prošnjam prosilcev dodeliti dobrohotno naklonjenost. Prav zato, spoštovani
sinovi v Gospodu, vašim pravičnim zahtevam s hvaležnim odobravanjem prihajamo nasproti ter vse
svoboščine in ugodnosti, ki so jih vam ali vaši hiši podelili naši predhodniki rimski škofje, kot tudi
svoboščine in privilegije glede svetnih zahtev s strani kraljev in knezov ali drugih Kristusovih vernikov, kot
jih pravično in miroljubno uživate, jih vam in po vas isti hiši z apostolsko veljavnostjo potrjujemo in
podkrepimo z varstvom pričujoče listine. Nikomur izmed ljudi naj torej ne bo dovoljeno to stran naše
potrditve poškodovati ali ji z nepremišljeno drznostjo nasprotovati. Če pa si bo kdo drznil to poskušati, naj
ve, da bo naletel na jezo vsemogočnega Boga in njegovih svetih apostolov Petra in Pavla.
Dano v Lateranu 13. marca v tretjem letu našega pontifikata.« (Debevec 1, 2009)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Ime Borovnica naj bi po eni od interpretacij izviralo iz besede ravnica. Tako naj bi jo nazivali hribovci, ki so
iz sosednih brd zrli v ravnico. Ob tem se zastavlja vprašanje, če ni izvorno ime opredeljevalo širšega
geografskega prostora in ne le zaselka Borovnica, saj samo naselje geografsko leži ob robu Barja, kjer se
teren že začenja rahlo dvigovati proti okoliškim hribom. Tudi pomensko je prva omemba v zgornji
interpretaciji nelogična. Hiša svete Marije v Ravnici bi ob zgornji interpretaciji pomenila lego v vasi
Borovnica, kar ne drži, torej gre pri prvih omembah za širše poimenovanje območja. Šele kasneje se je
pomen zožil zgolj na vas.
Druga razlaga je, da Ravnica, Baravnica pomeni Barje oz. je njegova izpeljanka. »Vrh tega se mnogi predeli
na Barju v katastrskih mapah označujejo z imenom Borje, v katerem tiči verjetno popačena pisava namesto
Barje (Melik, 1927: 34).« Kot ugotavlja že Melik, je bilo zapisovanje imen različno in se je zapisovalo
enkrat kot bar- in drugič kot bor-.
Na vojaškem zemljevidu iz let 1763–1787 se Borovnica omenja kot Bravnicza, o nastanku nemškega imena
Franzdorf pa leta 1881 Kmetijske in rokodelske novice omenjajo več zgodb. Po eni naj bi cesar Franc Jožef
na poti iz Trsta hotel obiskat Barje, a ga je zatekla noč prav na robu barja, v vasi z malo kočicami, ki nima
imena, razen ime na kraju barja, od tod Baravnica. Cesar je nato dal svojemu prenočišču ime Franzdorf
(Kmetijske in rokodelske novice, 2. marec 1881: 71).
Po mnenju nekaterih prebivalcev bi ime Borovnica poleg ravnice lahko izviralo tudi iz brun, bruno je namreč
tudi krajevno poimenovanje za hrastove pilote, uporabljane pri utrjevanju terena za gradnjo na barju.
Vsekakor pa se tukaj pojavi navezava na ustanovnika kartuzijanskega reda, sv. Bruna, ki mu je bila
posvečena tudi kapelica v Borovnici (današnja kapela sv. Marjete). O prvotnem zavetniku še zdaj priča napis
na kamniti plošči: S. BRUNO O P N 1755 (OPN – kratica za ora pro nobis, moli za nas).
Nekateri razlagajo, da ima vas ime po boru, s katerim je bilo včasih poraščeno barje okoli Borovnice. »Vrh
tega je znano, da je bilo na Barju malo jelovega drevja, največ borov.« (Melik, 1927: 32). Povezava imena
Borovnica z drevesno vrsto bor, ki je zdaj v neposredni bližini Borovnice ni zaslediti, s to razlago tudi
pridobi na verjetnosti. Poleg tega so še do nedavna Barjani izkopavali borove korenine in jih uporabljali za
kurivo.
2.2.3 Razvoj vasi
Vas Borovnica je tesno povezana z vodnimi viri. Potrebovali so jo zase in živino, hitro pa so začeli
izkoriščati tudi njeno energijo. Vodno energijo so izkoriščali za mletje, žaganje, stope za luščenje žita (redko
in nikoli samostojno), znan je primer papirnega mlina, kasneje z vodnimi turbinami pa so proizvajali tudi
elektriko (Kočar, 1997: 21).
Pred letom 1782 je imel vikariat Borovnica iste meje kot kasnejša župnija Borovnica, najbolj naseljeno pa je
bilo naselje Borovnica, okoli cerkve sv. Marjete. Primož Triller v popisu prebivalstva omenjena 328 ljudi,
celoten vikariat pa je štel 1059 prebivalcev (ARS 6). V času Ilirskih provinc je bila samostojna občina
Borovnica v okviru notranjskega oziroma postojnskega okrožja.
Demografski pregled Borovnice po letih
Leto popisa Vsi prebivalci Aktivni % aktivnih vzdrževani Število
gospodinjstev
1783 328
1869 624
1880 749
1912 800
1953 1071 524 48,9 547
1961 1391 762 54,7 629
1971 1606 714 44,4 892
2015 2373 1677 (l.2014) 899
Občina Borovnica naj bi imela leta 1817 po poročanju častnika Novice gospodarske, obrtniške in narodne
3356 prebivalcev, sestavljale pa so jo podobčine: Borovnica, Preserje, Rakitna, Zabočevo, Kamnik in Verd
(Novice gospodarske, obrtniške in narodne 1817: 134–135).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Območje Občine Borovnica na franciscejskem katastru leta 1823 (ARS 2)
Zemljevid Kranjske iz leta 1832 še pred izgradnjo južne železnice prikazuje pot, ki je z Vrhnike (Ob.
Laibach) preko Bistre (Freudenthal) in Borovnice (Franzdorf) vodila na Notranjsko do Cirknice (Zirknitz) in
Loža (Laas) (Loschan, 1832).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Kozlerjev zemljevid iz leta 1864 ima vrisano južno železniško progo, ki je šla mimo Borovnice, a obšla
Vrhniko. Pot z Borovnice v Cirknico je tudi še vrisana. (Kozler, 1864)
Borovnica je bila glede na strukturo prebivalstva do prve svetovne vojne močno razslojena: tradicionalno je
imela največji vpliv cerkvena gospoda, ki so ji sledili gruntarji (veliki kmetje), ki so jih od gradnje železnice
po vplivu in gospodarski moči začeli prehitevati industrialci, pomembno vlogo so imeli obrtniki, medtem ko
so bili bajtarji in kajžarji nižji sloj prebivalstva in so imeli kot dninarji oziroma delavci v tovarnah le
omejeno posest, najnižji sloj pa so bili delavci, ki so živeli v stanovanjih industrialcev (ARS 3, Šušteršič,
1989: 13).
Demografski razvoj Borovnice je razviden tudi iz rasti števila hiš (ARS 3, Šušteršič, 1989: 8):
LETO ŠTEVILO HIŠ
Pred 1850 48
1890 114
1900 121
1910 127
1959 213
1961 229
1974 319
Veliko podatkov o obsegu naselja Borovnica dobimo iz franciscejskega katastra. Posebej zanimivi so tudi
komentarji iz cenilnega elaborata iz leta 1834, kjer dobimo podatke o kulturnih, gospodarskih in
stanovanjskih objektih. Omenjene so tudi obrti in infrastrukturne povezave z glavnim mestom province,
Ljubljano.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
V cenilnem elaboratu franciscejskega katastra iz leta 1834 (transkripcija in prevod: Anja in Janez Premk) je
naselju Borovnica napisano:
»Hiše / Župnijska cerkev, župnišče in velik (žitni) mlin, slednji z nadstropjem, so grajeni s trdnim gradivom
in pokriti z opeko. Sicer so stavbe kmetov po velikosti v skladu z velikostjo zemljiške posesti in so grajene iz
lesa in kamenja in pokrite s slamnatimi strehami. Njihovo gradbeno stanje je revno in notranjost nezdrava.
Današnji je (možna) le gradnja dobrostoječega gospodarja(?), (zato) je (potrebno) ustanoviti ustanovo za
deželno škodo in zavarovanja.1
Industrijska obrt / V d. 5. omenjenih 7 žag je možno z gotovostjo prešteti. Njihova proizvodnja je zelo
odvisna, ni znatne količine in se jo lahko predpostavlja na skupaj letno 6000 …2
Trgi / Najbližji trg je v glavnem mestu province Ljubljana, ki je od tu oddaljen 5 milj*, v katerem se tržnica
odvija ob sredah in sobotah. Pot do tja je po omenjenih okrajnih poteh dobro prevozna preko Verda in do
Vrhnike, kjer se pot združi z deželno potjo, ki vodi iz Trsta do Ljubljane. Dobro in skoraj v enakem času
lahko tudi po vodi dosežemo (trg) po Borovniščici, ki se zliva v Ljubljanico.3«
* 1 zemljepisna milja = 7,42 km
Zaradi slabe protipožarne varnosti in hiš, kritih s slamo, požari Borovnici niso prizanesli. 25. maja 1850 je v
Borovnici pogorelo 27 hiš in 65 gospodarskih objektov, požaru pa je sledil še izbruh griže (Laibacher
Zeitung, 3. junij 1850: 571). Leta 1850 je imela Borovnica okrog 50 hiš. Leta 1860 je v Borovnici ponovno
izbruhnil velik požar, ki je opustošil velik del naselja, prizanesel pa je cerkvi. O požarih se poroča še v letih
1861 (pogori 10 hiš), 1872 (pogori lesena, s slamo krita hiša), 1874 (pogori kozolec), leta 1885 pa ustanovijo
prostovoljno »požarno brambo« (Modrijan, 2015: 14, Turistično društvo Borovnica). Zaradi pogostih
požarov so v Borovnici slamnate strehe koncem 19. stoletja začeli zamenjavati z opečno kritino; najprej
stanovanjske objekte premožnejših kmetov in industrialcev, nato gospodarske objekte in hiše revnejših
prebivalcev. (ZAL, gradbena dovoljenja; ARS 3, Šušteršič, 1989: 14).
Leta 1850 so na Barju začeli z gradnjo južne železnice, ki so jo okrog Borovnice dograjevali dve leti kasneje.
Trasa železnice naj bi prvotno potekala mimo Vrhnike, vendar naj bi gradnjo mimo Borovnice promoviral
bistriški grof Anton Galle, ki je v gradnji videl tudi rešitev za osušitev Ljubljanskega barja. V zgodovini
Borovnice gradnja južne železnice vsekakor predstavlja prelomen dogodek, ki je v Borovnico pripeljal
številne delavce, predvsem furlanske zidarske mojstre. Delavci so stanovali v lesenih barakah na Lazah,
medtem ko so si delovodje in inženirji poiskali namestitev pri domačinih. Celotna logistika je bila izjemno
zahtevna. Delavcem so se pri gradnji železniškega mostu pridružili tudi domačini. Na Dolu pri Borovnici je
bila odprta tržnica s kuhinjo (zdajšnja Majerjeva hiša), tekoča voda pa pripeljana iz Zakotka. Vodovod je
poganjal parni stroj, ki je obratoval vse do leta 1929. Ob cesti na Laze so uredili zdravstveno postajo, za
katero je bila tudi jama, kamor so odmetavali sanitetni material. Po njej se mesto še vedno imenuje Kužnica.
Žal so gradnjo spremljale tudi epidemije, predvsem tifus in kolera, v katerih so umrli številni delavci, svoj
davek pa je terjala tudi med domačini. Viadukt, zgrajen v dveh nadstropjih, je povezoval pobočje Planine in
Trebelnika, zgrajen pa je bil po vzoru viaduktov preko prelaza Semmering. Dograjen naj bi bil s svojimi 37,5
m višine in 569 m dolžine največji železniški viadukt na svetu. Železniški viadukt, ki naj bi prečkal dolino,
so locirali severno od samega jedra Borovnice, ker bi v nasprotnem primeru z nasipom uničili dobršen del
vasi. Za gradnjo viadukta so iz bližnjih kamnolomov (Podpeč, Lesno Brdo idr.) pripeljali 32.000 m3
lomljenega kamenja in 31.600 m3 kvalitetno obdelanih kamnitih kvadrov (Urednik, 2010; Brate, 2007).
1 Häuser / Die Pfarrkirche, der Pfarrhof und eine große Mahlmöhle, letztere mit einem Stockwerke versehen, sind aus festen
Materiale anbauet und mit Ziegel eingedeckt. Die sonstigen in betreff ihrer Größe mit der Ausdehnung des Grundbesitzthumes in
einklange stehenden Gebäude der Rusticalisten, sind Teilweise aus Holz und Gestein aufgeführt und mit Strohledachung versehen,
ihr Bauzustand ist ärmlich und ihr Inneres unrein. Dermalen ist nur ein Gebäude der wohlseitigen Hausher(?)
Landshadenversicherungs- Anstalt, einverleiht werden.
2 Industrialgewerbe / Die im d. 5. erwähnten 7 Sägmühlen können sicher gezählt werden, deren Erzungung sehr relativ ist, und nie
auf ein betrachtliches Kvantum sich erstreckt, man kann zusammen jahrl. 6000 … annehmen.
3 Marktplätze / Der nächste Marktort ist die 5 Meilen von hier entlegene Provinz Hauptstadt Laibach, in welchen alle Mittwoch und
Samstag, Wochenmarkt abgehalten wird. Der Weg dahin ist auf den besagten gut fahrbarer Bezirkstrassen über Verd und bis
Oberlaibach, an sich diese dann mit der von Triest nach Laibach führenden Reststrassen, verbindet. Auch dann man zu nassem auf
der Berounischza, die in die Laibach fällt, gut und in fast gleichen Zeit dahin gelangen.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Kolorirana stara razglednica Borovnice z viaduktom z začetka 20. stoletja; vidi se razliko med stavbami
kritimi s slamo in z opeko (Turistično društvo Borovnica 2). »/…/ in z rajnim dekanom Hicingerjem vred
pravim tudi jaz, da »memo takošnih velikanskih stavb (=viadukt) se bližne hiše z cerkvijo vred vidijo skoraj
kot otroške igrače. /…/« (Levičnik, 1874, 189–196)
Ko je bila železnica dograjena, se je Borovnica začela bolj razvijati, je pa treba upoštevati, da je bil porast
števila v desetletjih po izgradnji železnice počasnejši, kot bi mislili danes (za primerjavo števila objektov glej
poglavje 2.3 Prikaz razvoja dediščine in prikaza franciscejskega katastra (l. 1823) in njegove reambulance
(leta 1867–1882)). Leta 1869 je vas štela 624 prebivalcev, leta 1880 pa že 749. Predvsem je vas začela
menjati svoj značaj iz pretežno kmetijske sredine z nekaj obrti, zlasti lesne (žage, mlini na vodni pogon), in
storitvami (prevozništvo), v kmetijsko-obrtniško-delavsko naselje. V Borovnici so se trajno naselili obrtniki,
uradniki (zlasti železniški) in trgovci. Tudi kmetijsko se je razvijala, saj so z osuševanjem Barja pridobili
dodatno obdelovalno zemljo.
Kulturna zgodovina Borovnice je bogata. Že od leta 1870 je v Borovnici delovalo bralno društvo, uradno
ustanovljeno sicer leta 1874, katerega predsednik je bil Janez Borštnik. (Naša draga šola, 2006: str. 10;
Turistično društvo Borovnica). Počasi se je začela spreminjati tudi podoba kraja, z nadzidavami, prezidavami
lesenih hiš v zidane, z višjimi novimi hišami po trških vzorih, trgovinami in gostilnami, razvojem
vodovodnega omrežja, razvila pa se je tudi tradicionalno poglavitna dejavnost – lesno-predelovalna (ZAL).
Za izumitelja »prvega borovniškega vodovoda« velja Fran Borštnik, ki je bil tudi fizik, član šolskega sveta in
župan Borovnice (Naša draga Šola, 2006: str. 14). Fran Borštnik je bil profesor v Dubrovniku in se je po
predčasni upokojitvi vrnil v Borovnico, kjer je dal leta 1899 zgraditi imenitno hišo z dvanajstimi sobami in z
vrtom. Še zdaj daje pomemben pečat staremu jedru Borovnice. Od leta 2006 je na fasadi vzidana spominska
plošča posvečena dr. Marji Boršnik, njegovi hčerki.
Poleg velikih žag (med drugim Kobijeva, Majaronova, Petričeva in Švigljeva žaga), ki so bile postavljene ob
strugi Borovniščice, so zrasli pohištveni obrati (Modrijan, 2015: 174; Kočar, 1997). Na žagah so se
zaposlovali predvsem kajžarji. Nastal je nov sloj – industrialci, ki so bogateli in širili svojo dejavnost in
posest tudi s pomočjo preprodajanja lesa – kupovali so les gruntarjev in ga za večje vsote prodajali lesnim
trgovcem, pretežno iz Italije. Na gospodarskem področju je poleg lesne industrije potrebno omeniti še
delovanje rudoslovne družbe, ki je imela od leta 1873 koncesijo za izkoriščanje boksita na hribčku Železnik
ob Kopitovem griču. Ruda boksit se sicer uporablja v proizvodnji aluminija, ker pa je bila slabe kakovosti, so
jo koristili za proizvodnjo železa, a še to malo časa in v majhnem obsegu. Se pa boksit, ki je lepe rdečerjave
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
barve, uporablja kot lokalni kamen in je vzidan v poslopja v Borovnici in okolici, npr. kamnita obloga na
zdravstvenem domu v Borovnici. (Rman, Novak, 2016: 20–21)
Podjetje Antona Kobija: žaga, opekarna, stolarnam tovarna upognjenega pohištva, leta 1912 (Šumrada, 1990:
77).
Od konca 19. stoletja dalje so poleg industrialcev pomembno socialno plast predstavljali obrtniki: kovači,
kolarji, krojači, klobučarji, čevljarji, mesarji, peki, krošnjarji. Cvetela je tudi domača obrt kot npr. pletilstvo,
izdelovanje platna iz lanu, ki so ga predelovali iz konopljine vrvi. (ARS 3, Šušteršič, 1989; 13). V
osemdesetih letih 19. stoletja je v Borovnici delovalo celo 12 gostiln. Borovnica pa je imela v začetku 20.
stoletja celo dva deželna poslanca: Antona Kobija in Danila Majarona (Modrijan, 2015: 176). Leta 1854 je
bila v Borovnici ustanovljena pošta (Hozjan, 1997: 163), leta 1880 pa ustanovljena nova žandarmerijska
postaja. (Turistično društvo Borovnica: 1880-10-17 )
V Borovnici so v začetku 20. stoletja delovale naslednje institucije, kot je razvidno iz Adresarja za Kranjsko
leta 1912 (prepis: Debevec, 2010; Adresar, 1912):
IME ZAPOSLENI / ČLANI ENOTE
C. k. priv. južna železnica
Borovnica
Poduradnik: Huttmann Julij. Kurilnice
Načelnik: Stroj Valentin, revident.
Adjunkt: Košmerlj Ivan.
Asistent: Skerlj Arnošt.
Aspiranta: Pilih Karol, Zekar Fran
Postaja
Deželne (razredne) pošte
Borovnica – Franzdorf. Kr.
Lisec Terezija, poštarica
Društva na Kranjskem,
Politični okraj Ljubljana,
Borovnica
Prostovoljno gasilno društvo.
Kolesarsko društvo »Borovnica«.
Katol. slov. izobraževalno društvo.
Podruž. splošnega pravovarstvenega
in strokovnega društva na Dunaju.
Podružnica sv. Cirila in Metoda.
Podruž. v žup. Borovnica društva
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
»Slov. Straža« v Ljubljani.
27.8.1912 je bilo v Borovnici
ustanovljeno tudi Kmetijsko društvo
(Turistično društvo Borovnica).
Deželna uprava
Deželni zbor kranjski
Galle Fran: graščak v Bistri Veleposestvo
Kobi Anton Veleposestnik in trgovec na Bregu
pri Borovnici
Zastopniki deželnega
zbora, oziroma deželnega
odbora v raznih
korporacijah, zavodih in
komisijah
Kobi Anton
Majaron Danilo
Pridobninska deželna komisija
Majaron Danilo dr., odvetnik v
Ljubljani: kurator
Kobi Anton: revizor
Kuratorij deželne banke
Šolska uprava
Šolski okraj ljubljanska
okolica
Žirovnik Janko, nadučitelj v
Borovnici
Ljudske šole na Kranjskem
Šolski okraj Ljubljanska
okolica
Davčni okraj Vrhnika
Borovnica
Žirovnik Ivan, Čop Pavla,
Antončič Marija, Papler Ida,
Stojkovič Josip, Heren Marija
Cerkvena uprava
Dekanija Vrhnika
Župni urad v Borovnici (s.
Vrhnika)
Župnik: Juvanc Jožef.
Kaplan: Nastran Frančišek
Veleposestva na Kranjskem
Bistra, p. Borovnica
Galle Fran: veleposestnik
Tomitza Rudolf: oskrbnik
713,1 ha gozda, 75,3 ha polja
Zadruge
Članice Zadružne zveze r.
z. z o. z. v Ljubljani
Borovnica
Hranilnica in posojilnica
Mlekarske zadruge
Živinorejska zadruga
Hoteli in prenočišča na
Kranjskem
Borovnica
Drašler Anton
Fortuna Valentin
Mavec Josip
Pajser Uršula .
8 (sobe)
3
2
2
Industrijska in eksportna
podjetja na Kranjskem
Kobi Anton, Borovnica apnenice
Galle Fran, Bistra pri Borovnici
Kobi Anton, Breg pri Borovnici
Majaron Ivan, Borovnica
Švigelj Fran, Breg pri Borovnici
izvoz izdelovalnega lesa
Kobi Anton, Breg pri Borovnici.
Švigelj Fran, Breg pri Borovnici.
tovarne stolov
Galle Fran, Bistrica pri Borovnici
Kobi Anton, Breg pri Borovnici
parne žage
Krajevni repertorij
Borovnica (Franzdorf)
občina-pošta Borovnica, sodišče
Vrhnika,
glavarstvo Ljubljana,
župnija,
železniška postaja,
orožniška postaja
Borovnica je tako postala v začetku 20. stoletja pomembno naselje na obrobju Barja, ki se je iz izrazito
kmečkega vaškega značaja postopoma spreminjalo v lokalno središče, ki tudi spričo lege ob železnici
(Vrhniko je proga obšla) in železniškega viadukta, mojstrovine takratnega inženirstva, ni ostalo neopaženo v
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
širšem kontekstu. Leta 1914 so na železniški postaji Borovničani v večjem številu pričakali
prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Večanje števila prebivalstva in razslojevanje pa ni imelo le pozitivnih posledic. Ob koncu 19. stoletja se je s
pojavom političnih strank začel širiti nemir med prebivalstvom, ki se je odražal v obračunavanju med
klerikalci in liberalci. Po volitvah 1903 so »prizadeti krčmarji« v Slovenskem narodu močno protestirali proti
nameri občine, da v prostorih Verbičeve hiše (stare pošte), ki jo je občina najprej odkupila za potrebe
posojilnice in hranilnice odpre gostilno Pri fajmoštru (Modrijan, 2015: 176).
Razvoj kraja se je izražal tudi v družabnem življenju. Slovensko katoliško izobraževalno društvo je leta 1908
odprlo novozgrajen prosvetni dom, sočasno pa so tudi ustanovili telovadni odsek Orel. Zastavo društva je
leta 1910 v slovesnosti v farni cerkvi blagoslovil nadškof Jeglič. Naslednje leto pa je bil ustanovljen tudi
Sokol (Modrijan, 2015: 177).
Prosvetni dom pred drugo svetovno vojno (»Župnija se predstavi«, 2005: 18
Prva svetovna vojna Borovnici ni prizanesla. Precej mož se ni vrnilo s fronte, v Borovnici pa je prišlo do
pomanjkanja in revščine in posledično do porasta tatvin. Leta 1916 je izbruhnil tifus. Kljub italijanski
zasedbi kraja ob koncu vojne je po vojni Borovnica prišla pod državo SHS, zaradi bližine italijanske meje pa
je na železniki postaji tri leta deloval celo carinski urad (Modrijan, 2015: 179).
Pogled skozi okno viadukta na cerkev in šolo, skozenj pelje glavna
tovorna pot z Vrhnike v Cerknico, po letu 1925, foto Vekoslav Kramarič (SEM).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Leta 1922 so v Borovnici pričeli z gradnjo Sokolskega doma, slovesno odprtega naslednjega leta. Življenje
se je zopet postopno umirjalo, kar se je odražalo tudi v načrtni promociji soteske Pekel v dvajsetih letih. Kot
izletniška destinacija je bila soteska odprta že leta 1904. O njej nastajajo potopisni članki, urejujejo poti:
prenovljena pot mimo slapov je leta 1925 deležna slavnostnega odprtja. Kako pomembno je bilo
planinarjenje pri Borovničanih izvemo iz podatka, da je bila leta 1928 v Borovnici odprta notranjska
podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je takrat štela 80 članov (Modrijan, 2015: 177).
Leta 1920 pa naj bi bila v Borovnici ustanovljena tudi krajevna organizacija Komunistične partije Slovenije,
ki pa je bila leta 1924 razpuščena zaradi domnevnega požiga nekega kozolca (Modrijan, 2015: 180).
Leta 1927 so odkrili spomenik padlim vojakom borovniške fare v prvi svetovni vojni. Časopis Jutro 10. maja
1927 poroča: »Spomenik je izdelan v narodnem slogu iz ihanskega marmorja in je delo kamnoseka g.
Novaka iz Št. Vida, a načrt prof. g. (Otona) Grebenca. Predstavlja 3,70 m visoko monštranco, katere glavni
del je navzdol obrnjeno srce kot simbol smrti, z imeni padlih v sredini.« Spomenik je postavljen na robu
starega pokopališča na dvignjeni ploščadi, obdani z zidano ograjo, ob Paplerjevi ulici, južno od cerkve
(Jutro, 10. maj 1927: 3; Turistično društvo Borovnica; Šmajdek, 2014).
Druga svetovna vojna je pustila neizbrisen pečat v podobi kraja, saj je bil že v prvem letu 1941 ob umiku
starojugoslovanske vojske zaminiran del Borovniškega viadukta. Italijanska vojska, ki si je štab uredila v
občinski hiši, je vrzel v porušenem viaduktu premostila z železno Roth-Wagnerjevo konstrukcijo. Okrog
1500 vojakov je stanovalo po vsej vasi: v šoli, sokolskem domu in drugih najpomembnejših objektih. Po
kapitulaciji Italije so Borovnico zasedli Nemci. V zavezniškem bombardiranju železniškega viadukta je bil
decembra 1944 železniški promet dokončno onesposobljen in so zato Nemci začeli graditi obvozno progo
okrog Borovnice. Začasno je bila obvozna proga končana leta 1945. (Brate, 2007: 103) Ostanke porušenega
viadukta so odstranili, s tem pa je bila odstranjena bariera za širitev vasi proti severu. Oba društvena domova
sta bila po drugi svetovni vojni neuporabna za prireditve. V enem je bil med vojno konjski hlev. Dvorano
bivšega Sokolskega doma so po vojni uredili z udarniškim delom, zato so se v njem lahko zopet odvijale
predstave in koncerti (Naših 100 let, 1976: 13).
Razdejanje po bombardiranju: levo je uničeno kurilniško poslopje na železniški postaji, desno je uničena
Majaronova žaga (Brate, 2007: 100–101).
Po koncu druge svetovne vojne je nova oblast spremenila nekdanje vojaške barake na Dolu pri Borovnici v
koncentracijsko taborišče za vojne ujetnike. Tu so predvsem prebirali ujetnike in jih napotili bodisi v državo,
od koder so prihajali, bodisi v zapore ali druga taborišča. Pravokotno taborišče velikosti 150 x 200 m je
ležalo na desni strani ceste proti Vrhniki, poleg hiše z oznako na Dolu 16, sestavljalo pa ga je deset barak. Na
bližnjih ostankih železniškega viadukta so ujetniki opravljali prisilna dela. Na mestu nekdanjega taborišča so
si kasneje prebivalci uredili bivališča. Nemški ujetniki so bili v bližnjem taborišču na Bregu pri Borovnici, z
njimi pa so lepše ravnali kot z Italijani (Lampe, 2011: 32).
Nova oblast je po vojni začela z gradnjo nove trase proge med Preserjem in Borovnico. Gradnja, ki se je
sicer končala leta 1947, je bila uradno zaključena z elektrifikacijo proge šele leta 1962 (Brate, 2007: 119).
Ostanke viadukta na obeh straneh so zaminirali in gradbeni material uporabili pri gradnji nove proge in
železniške postaje. Opeko so uporabili domačini, najlepši klesan kamen pa so odpeljali v Beograd za urejanje
bregov Save (Brate, 2007: 108–109).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Borovnica leta 1967, ko je bil viadukt že porušen, zgrajena pa je bila nova obvozna proga (KMJ).
V novem sistemu je bilo veliko industrialcev, kmetov, tudi lastnikov žag, razlastninjenih, imetje pa je prišlo
v t. i. družbeno upravljanje. Takoj po vojni so zgradili v novem predelu vasi Zadružni dom z mlekarskim
obratom in predelovalnico mesa. V Lesno industrijskem kombinatu (krajše LIKO) je obratoval »gajter«, žaga
za razrez hlodovine, v njem pa so izdelovali tudi stole in vrata. V tovarni so nameravali zaposliti okrog 800
delavcev. Na Bregu pri Borovnici je zrasel na mestu Švigljeve žage obrat Bakelit, ki je leta 1953 prerasel v
podjetje za proizvodnjo fenolnih mas Fenolit, od leta 1970 do 1989 del družbe Donit iz Medvod. Podjetje se
je nato osamosvojilo in leta 1995 postalo delniška družba (Modrijan, 2015: 186).
V Perspektivnem planu za razvoj turizma občine Borovnica iz 1. julija 1953 izvemo, da gostinska mreža v
tistem času ni bila dobro razvita, saj so bili na celotnem področju le štirje gostinski obrati, peti se je šele
oblikoval v dolini Pekla. Le en obrat naj bi bil primerno urejen in ustrezal sanitarnim pogojem (Debevec 3,
2009). V planu je omenjeno tudi, da Borovnica nima urbanističnega načrta. Narejen je bil le regulacijski
načrt, vendar le za del Borovnice in sicer tam, kjer se je gradilo novo naselje za potrebe gradnje proge
Preserje – Borovnica. Regulacijski načrt pa ni bil narejen za predel, kjer se je gradil lesni kombinat, Zadružni
dom z mlekarskim obratom in predelovalnico mesa ter predel s predvideno gradnjo stanovanjskih blokov.
Plan omenja, da bo potrebno regulirati tudi stari del Borovnice in odpraviti razne »nehigienske naprave, ki
kazijo lice vasi.« Posebna pozornost je namenjena izboljšanju slabih prometnih zvez, komunalnih naprav
(vodovod za celotno občino, ureditev kanalizacije v vasi Borovnica in sosednjih vaseh, ureditev javne
razsvetljave, elektrifikacija doline Pekla, ureditev parka v novem delu Borovnice z vzpostavitvijo
sprehajališča ob novi cesti z zasaditvijo drevoreda). Pri kulturnih in prirodnih znamenitostih se predvideva
popravilo in vzdrževanje ruševine bivšega viadukta, za popravilo in vzdrževanje glavnega stebra, ki bi se ga
zavarovalo kot zgodovinsko znamenitost in preuredilo v spomenik padlim borcem za časa NOB.
Posebej velikopotezen je bil regulacijski načrt tudi glede kulturnih in športnih objektov, saj je predvideval
gradnjo dveh kopalnih bazenov, v Borovnici in dolini Pekla ob počitniškem domu, napravo smučarske
skakalnice, ureditev športnega stadiona, napravo strelišča v Borovnici, gradnjo kulturnega doma in obnovitev
telovadne dvorane. (Debevec 3, 2009).
Leta 1956 je bil zgrajen zdravstveni dom z zobno ambulant in laboratorijem.
Poleg tovarne Fenolit so leta 1960 ustanovili novo občinsko komunalno podjetje, ki je najprej nudilo
obrtniške usluge krajanom, kasneje postalo proizvodno podjetje Obrtnik. Izdelovalo je električna stikala,
kabelske priključke, lesene podstrešne stopnice in pleskarske lestve. Leta 1986 se je preoblikovalo v firmo
ELLES d.o.o. Zaradi širitve proizvodnje obeh tovarn, so rasle tudi potrebe po delavcih. Domača delovna sila
ni več zadostovala in se je zato v sedemdesetih letih v Borovnico preselilo precej delavcev iz drugih republik
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
takratne Jugoslavije. Zanje so najprej zgradili samski dom, leta 1975 pa se je začela gradnja solidarnostnih
stanovanj.
Leta 1974 so v Borovnici v dolini ob železniškem mostu odprli tri smučarske skakalnice (rekordni skok 41
m), ki so obratovale do leta 1996. (Suhadolnik, 2016, 48)
Leta 1983 so uredili v Borovnici vodovod Borovniški Vršaj, s čimer je bila odjemalcem zagotovljena
kakovostna oskrba s pitno vodo. (JP komunalno podjetje Vrhnika)
Obrtniki, ki jim po vojni niso odvzeli delovnih dovoljenj, so svojo obrt opravljali do upokojitve. Vendar niso
imeli naslednikov in so stare obrti večinoma propadle. Po plebiscitu in osamosvojitveni vojni 1991 se je po
denacionalizaciji ustanovilo veliko novih podjetij, predvsem na področju trgovine in storitev. Leta 1995 je z
zakonom o občinah Borovnica postala ponovno samostojna občina. (Modrijan, 2015: 191). V Borovnici je
zopet oživelo strankarsko življenje in posledična razcepljenost, prioritetne aktivnosti občine pa so ostale iste:
širjenje vodovodnega in kanalizacijskega sistema, ureditev pokopališča z mrliško vežico, ureditev nove
knjižnice.
2.2.4 Šola
V prvi polovici 19. stoletja sta otroke v Borovnici poučevala župnik in cerkovnik, župnik Janez Skubic pa je
dal leta 1848 pobudo za nastanek šole, ki je najprej delovala v prirejeni stavbi mežnarije. Pred prihodom
prvega učitelja Leopolda Belarja leta 1848 je le malokdo v vasi bral in pisal (Naših sto let, 1976: 7). Šolanje
je bilo privilegij premožnejših (Naših sto let, 1976: 5).
Leta 1875 je v Borovnico prišel učitelj France Papler, odličen sadjar – vzgojil je posebno vrsto jabolk, t.i.
paplerjeve parmene. Takrat je bilo težko za zaslužek, polja je bilo malo in njive je poplavljala Borovniščica.
Imeli so že gasilsko, bralno, sadjarsko društvo. France Papler je bil nadučitelj v Borovnici do leta 1903
(Naših sto let, 1976: 5).
Časopis Slovenski narod 10. septembra 1876 poroča, da je bila v Borovnici sezidana nova šola,
blagoslovljena 3.9.1876, čemur je sledila veličastna proslava. Načrte za šolo je izdelal inženir Valka. Kako
pomembna je bila izgradnja šole za Borovnico pove podatek, da so na slavnostno otvoritev prišli veljaki in
pevski zbor iz Ljubljane (ARS 7; Slovenski narod, 10. september 1876: 2–3).
Šola je bila najprej enorazrednica (glede na velikost morda že dvorazrednica), vendar je kmalu postala
premajhna. Že septembra 1887 je okrajni šolski svet sprejel sklep o razširitvi šolskega poslopja v tri- oziroma
štirirazrednico. V tam namen je namesto prizidka k obstoječemu šolskemu poslopju, kot ga je predlagal
inženir Valka, predlagal, da se prostore učitelja preuredi v učilnico, učitelj pa bi se preselil v novo mežnarijo,
saj je bila stara v izjemno slabem stanju. V protokolu 13.9.1887 je zapisano, da se nova mežnarija nameni
stanovanjem vseh učiteljev (ARS 7). Načrte za prezidavo šole sta naredila nadinženir Konrad Grim in
zidarski mojster Janez Leben. V Arhivu Republike Slovenije se hrani tudi načrt prezidave stanovanja
nadučitelja iz 5.11.1887 v učilnico, inženirja Konrada Grimma. (ARS 7). Obstoječe stanovanje nadučitelja,
ki ga sestavljata dve sobi in kuhinja, pa se spremeni v učilno sobo. Dodatno sobo za četrti razred bi se
pridobilo z združitvijo sobe in kuhinje.
V dokumentu z 10.1.1892 je zapisano, da ker se je brezobrestno posojilo za zidanje »tukajšnjega
Učiteljskega doma veleslavnemu deželnemu odboru popolnoma povrnilo, zatoraj pripadajo ti denarji občini.
Stavi se toraj vljudna prošnja: Slavno c.k. okrajno glavarstvo izvoli sl.c.k. davčnemu uradu vrhniškemu
naročiti, da naj zgoraj omenjeni preostanek in kar se bode še nabralo, izplača podpisanemu županstvu.«
(ARS 7).
L. 1908 je bila v Borovnici že petrazrednica, del pouka pa se je zaradi pomanjkanja prostora v šoli odvijal v
Jeršinovi hiši (zdaj pri Pirnatovih, Rimska cesta 10). (Naša draga šola, 2006: 14) Spomladi 1914 so začeli
zidati prizidek, vendar je dela prekinila 1. svetovna vojna. Šolo so med vojno večkrat zasedli vojaki. Dela so
napredovala le počasi in šola je bila dokončana šele septembra 1925, ko je bila šestrazrednica, leta 1937 pa je
postala sedemrazrednica (Naših sto let, 1976: 8).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Fotografije šole (po vrsti): 1. prvotna šola je bila značilna enonadstropna stavba s strmo štirikapno streho, do
leta 1925, 2. šola s prizidkom po letu 1925, 3. Jeršinova hiša pred prezidavo oken, v njej je nekaj časa
potekal pouk (Naša draga šola, 2006: 14; ZAL), 4. nadzidana šola leta 1961 (1., 2., 4.: Naših 100 let, 1976:
naslovnica, 7, 8), 5. šola leta 2016 s prenovljeno fasado in dograjeno telovadnico, 6. doprsje Ivanu Korošču
pred šolo, po katerem je poimenovana.
V petdesetih letih je zaradi naraščanja števila prebivalcev zrasla tudi potreba po večji šoli. Stavba šole je bila
leta 1961 nadzidana. Nadzidek je slavnostno odprl Stane Kavčič. Vendar tudi z novim nadzidkom šola ni
zadostila potrebam po učnih prostorih v naslednjem desetletju. Leta 1973 je občina Vrhnika razpisala
referendum za uvedbo samoprispevka za izgradnjo in obnovo šolskih objektov za otroško varstvo na
območju občine Vrhnika. Nov prizidek je bil končan leta 1982, dodana ji je bila tudi telovadnica in dve leti
kasneje šolsko igrišče (Modrijan, 20115: 186–187).
Omenimo še vrtec, ki je bil s samoprispevkom zgrajen leta 1991, pred tem pa je od leta 1965 do 1991
gostoval v preurejenih prostorih na Paplerjevi 23 (Drole, 2015: 15–16).
Septembra 1996 je Občinski svet Občine Borovnica sprejel sklep o preimenovanju Ljudske knjižnice v
Knjižnico dr. Marje Boršnik, ki v Borovnici deluje od leta 1972 in danes domuje na Paplerjevi 23 (CKV).
2.2.5 Župnija
Po razpadu rimskega cesarstva je pristojnost nad območjem borovniške doline obdržal oglejski patriarhat, ki
je leta 1040 ustanovil pražupnijo Cerknica. Leta 1260 je Urlik III. Španheimski v ustanovni pogodbi podaril
kartuziji Bistra večji del ozemlja zdajšnje borovniške župnije, leta 1396 pa ji je bila pridružena še preostala
župnija. Borovnica je spadala pod vikariat Preserje, ki se je leta 1632 ločil od cerkniške župnije (Turistično
društvo Borovnica 1). Valvazor omenja, da so pod presersko faro spadale vse borovniške cerkve, tudi cerkev
»S. Margaretae zu Brauniza« (Valvasor, 1689: 792; Turistično društvo Borovnica).
Leta 1758 se je Borovnica ločila od novoustanovljene župnije Preserje in postala samostojen vikariat. Leta
1862 je bila razglašena samostojna župnija Borovnica. (Modrijan, 2015: 169; Turistično društvo Borovnica).
Prva cerkev v Borovnici je omenjena kot cerkev sv. Marjete leta 1351 v pismu generalnega vikarja
oglejskega patriarha Alberta preserskemu vikarju Konradu, verjetno pa je nastala vsaj že pol stoletja prej. Ko
je v letu 1476 v Cerknici izpričana zidava nove cerkve, je med podružnicami omenjena tudi cerkev sv.
Marjete. Ponovno je omenjena leta 1526 ob pobiranju cerkvenih dragocenosti za boj s Turki. O prvotni
cerkvi je nekaj podatkov zapustil župnik Jakob Prešern v poročilu ljubljanskemu škofu iz leta 1823, kjer
navaja, da ni znano leto nastanka prvotne cerkve, ki je stala med župniščem in mežnarijo, pa je bila že pred
časom obokana, morda pred nekaj sto leti. Lokacija prvotne cerkve je bila na sredi ograjenega travnika pred
župniščem, okrog cerkve pa je bilo prvotno pokopališče. Na mestu spomenika padlim v 1. svetovni vojni, naj
bi bila prej mrtvašnica. (ARS 3, Šušteršič, 1989: 6)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Borovnica okoli 1910; levo je upodobljena cerkev in šola, čez cesto Kranjčeva hiša s trgovino; desna stran
prikazuje gostilno in trgovino Godec (Šumrada, 1990: 85).
V škofijskem arhivu v Ljubljani je ohranjena pritožba škofa Antona Alojzija Wolfa, v kateri sporoča, da
okrajno glavarstvo v Postojni zavlačuje z gradnjo nove cerkve v Borovnici. Med drugim omenja, da so v
Borovnici v nevarnosti stranski oltarji in predvsem »lepi marmorni oltar«, ker so naslonjeni na zidove, zato
so z njimi vred tudi sami popokali. Okrožni komisar Ritter ter gradbeni inženir H. Schaffenrath sta nato
21.6.1828 ugotovila, da so tako zidovi okrog glavnega oltarja kot cerkveni obok močno napokali in je
obstajala nevarnost, da se cerkev sesede. Gradnjo cerkve naj bi podpiralo občestvo farnega vikariata, isto pa
je škof zahteval tudi od drugih – gradu Bistra in verskega sklada. (Šušteršič, 1989: 6). Zaradi dotrajanosti in
slabega stanja (obokov) so nekdanjo cerkev leta 1828 zaprli in začeli z zidanjem nove v neposredni bližini.
Staro cerkev so porušili. Nova cerkev je bila sezidana leta 1829, naslednje leto, 8.9.1830 pa jo je posvetil
škof Anton Alojzij Wolf.
Nagrobnikov s starega pokopališča ni zaslediti na lokaciji novega. Je pa izpričan podatek, da so na mestu
drvarnice med mežnarijo in župniščem pri urejanju centralne kurjave med izkopavanjem našli kosti. (ARS 3,
Šušteršič, 1989: 6).
Nova cerkev je bila zgrajena po nekoliko spremenjenem načrtu za (staro) ježiško cerkev sv. Kancijana v
Ljubljani, zgrajene v letih 1798–1802. Cerkvena lupina, ki sicer še kaže reminiscence na baročni način
gradnje prostora, je v nasprotju z barokom nerazgibana in otrdela in kaže vplive neoklasicističnega sloga.
Klasicizem se kaže na fasadah obeh cerkva, ki se zaključujeta z baročnim zvonikom. V luneti glavnega
vhoda je relief s podobo sv. Marjete v medaljonu, nad preklado portala pa sta letnici 1829 in 1903, z letnico
nastanka nove cerkve, druga z letnico nastanka portala.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Stara cerkev na Ježici v Ljubljani (levo, foto Marjan Smreke, Nadškofija Ljubljana) in borovniška cerkev sta
si podobni.
V letih 1811–1827 je bil v Borovnici vikar tudi Jožef, prastric Franceta Prešerna. Pri njem in babici je France
preživljal poletne počitnice. Jožef je bil Francetu krušni oče, prvi učitelj in nesebičen podpornik v času
študija (Gspan).
Leta 1964 so župnijo prevzeli jezuiti in so v Borovnici ostali dvajset let do leta 1984. V letih 1974–1980 so
imeli v župnišču tudi noviciat za redovniške pripravnike (Kejžar, 2009: 32). Zaradi pomanjkanja prostora so
si v štali nasproti župnišča prostor preuredili v učilnico – učilna.
Poleg cerkve so v središču Borovnice še štiri kapelice:
Kapelica sv. Florijana je bila zgrajena pred letom 1823 (vrisana na franciscejskem katastru) kot posledica
pogostih požarov v vasi. Prvotna kapelica je bila zidana masivna s strmo streho in zidnimi nišami. Leta 1904
je bila na novo postavljena ob 1600-letnici smrti patrona sv. Florijana. Blagoslovil pa jo je župnik Avgust
Schiffrer. Zadnjič pa je bila prenovljena leta 2004 ob 1700-letnici svetnikovega mučeništva. Je zaprtega tipa
s polkrožnim zastekljenim vhodom in stranskima oknoma. Stoji na križišču na Rimski cesti. (Modrijan,
2015: 160; RKD, EŠD 11833)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Prvotna kapelica sv. Florijana je bil bolj čokata in masivno zidana. Foto: Peter Gabriel, l. 1900 (Modrijan,
2015: 175)
Kapelica Lurške Matere Božje na križišču Zalarjeve in Paplerjeve je bila zgrajena in posvečena leta 1896,
le leto dni po velikonočnem potresu 1895. Načrte je izdelal kamnoseški mojster Feliks Toman, pozidal pa jo
je borovniški mojster Andrej Žerjav. Po večletni obnovi je kapelo ponovno posvetil župnik Janez Šilar leta
2016. Kapela je zgrajena v neoklasicističnem stilu. V notranjosti sta nad oltarjem kipa Bernardke Lurške in
lurške Matere Božje. (Rhombus 3, 2010; RKD, EŠD 11832)
Kapelica sv. Marjete je bila prvotno posvečena sv. Brunu, ustanovitelju kartuzijanov, zgrajena pa je bila
leta 1755 ob jugovzhodnem vogalu obzidja, ki je tedaj obkrožalo farno cerkev sv. Marjete in nekdanje vaško
pokopališče. »Klasicistično oblikovana kapelica zaprtega tipa, pokrita z dvokapno streho, ima polkrožen
vhod, zavarovan z nizko kovano mrežo, in znotraj kip sv. Marjete z zmajem iz druge polovice 18. stoletja.
Sv. Marjeta stoji na podstavku z napisom »S. BRUNO OPN 1755«. OPN – Ora pro nobis (Moli za nas).«
(Rhombus 3, 2010; RKD, EŠD 11834)
Kamnita plošča z napisom v kapelici sv. Marjete, l. 2016
Cukalova oziroma Marijina kapelica je prislonjena na zahodno steno hiše Zalarjeva cesta 21. Je dvokapna
preprosta gradnja s kipom Srca Marijinega iz Portugalske.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Majaronova hiša oz. Cukalova štala s kapelico okoli leta 1920, foto Rado Kregar (SEM)
2.2.6 Borovničani
Zgodovinsko duhovnega pečata v Borovnici niso zapustili le kartuzijani iz bližnjega samostana Bistre,
temveč je predvsem od 19. stoletja dalje izpričana vrsta pomembnih osebnosti, bodisi s področja znanosti,
bodisi kulture in umetnosti. V Borovnici sta močno prisotna literatura in jezikoslovje, ki sta pustila
neizbrisen pečat na Slovenskem, predvsem po zaslugi dr. Frana Ramovša in dr. Marje Boršnik, veliko
Borovničanov je postalo pomembnih pravnikov, politikov in literatov.
Berta Boejetu Boeta (1946–1997), igralka, pesnica in pisateljica, je v Borovnici obiskovala osnovno šolo,
na borovniškem pokopališču pa je pokopana tudi njena mati Berta Zalar (Stražišar).
Dr. Marja Boršnik (1906–1982), literarna zgodovinarka in redna profesorica za slovensko književnost na
Filozofski fakulteti. Rodila se je v Borovnici in v njej preživela otroštvo. Rojstno hišo na Paplerjevi ulici 26
(zdaj Košutova hiša, križišče Paplerjeve in Rimske ulice) z vrtom je dal zgraditi njen oče, tudi pomemben
Borovničan, Fran Borš(t)nik. (Premk, Premk, 2015: 43–45; Stražišar)
Stane Kavčič (1919–1987) partizan, prvoborec, politik, predsednik Izvršnega sveta RS, je živel na Dolu pri
Borovnici in delal na žagi. Organiziral je delavsko gibanje v kraju (Stražišar).
Jože Kranjc (1904–1966), profesor, prevajalec, partizan, pripovednik in dramatik je bil rojen v Borovnici.
Njegov opus obsega tri področja: pripovedno prozo, mladinske spise in gledališka besedila. Borovnica z
okolico je v njem pustila močan pečat (Stražišar).
Dr. Ivan Korošec (1913–1942), pravnik in pesnik, je študiral germanistiko in pravo. Na žalost je ohranjenih
le nekaj del. Pokopan je na borovniškem pokopališču (Stražišar).
Anton Majaron (1876–1898), pravnik in pripovednik, se je rodil in je pokopan v Borovnici. Študiral na
Dunaju. Pod leposlovna dela se je podpisoval tudi kot Lovro Slavec (Stražišar).
Dr. Danilo Majaron (1859–1931), pravnik, politik, kulturni delavec, oče slovenske univerze in njen prvi
častni doktor je rojen Borovničan in sin veleposestnika. Trideset let je bil predsednik odvetniške zbornice v
Ljubljani. Zavzemal se je za ustanovitev ljubljanske univerze. Leta 1918 postal predsednik vseučiliščne
komisije, leta 1929 pa je bil imenovan za prvega častnega doktorja univerze (Polec, 2013; Stražišar).
Franc Papler (1842–1911), nadučitelj v Borovnici in sadjar, je v Borovnico prišel leta 1875 in v njej ostal
do smrti. Bil je znan kot dober učitelj in sadjar. Širše je poznan tudi po vzgoji posebne sorte jabolk,
križancev med štajerskim bobovcem in zlato parmeno. Po njem je imenovana ulica v Borovnici. Znan je tudi
po pesnjenju, v verzih je npr. opisal sotesko Pekel (Stražišar).
dr. Jože Petrovčič (1921–2002) zdravnik in častni občan Borovnice je rojen v Borovnici, kjer je tudi
opravljal svojo zdravniško prakso in bil zaslužen, da je Borovnica dobila zdravstven dom (Stražišar).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Dr. Fran Ramovš (1890–1952), jezikoslovec, rektor ljubljanske univerze, utemeljitelj slovenske
dialektologije in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je preživel otroštvo v Borovnici
(Kolarič, 2013; Stražišar)
Stane Suhadolnik (1919–1992), jezikoslovec in utemeljitelj moderne leksikografije je bil rojen v Borovnici
in se kasneje preselil na Verd. Bil je raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU (Stražišar).
Tone Zalar-Žan (1904–1942), znani borovniški revolucionar in komunist je bil uslužbenec ljubljanskih
železnic (Trček, 2011).
Poleg znanih Borovničanov omenimo še stavbene in zidarske mojstre, ki so omenjeni v arhivskem gradivu in
so delovali tudi v Borovnici konec 19. in začetek 20. stoletja:
– gradbeni mojster Figar (župnijska kronika, po ARS, Šušteršič, 1989: 17). Po njem se še danes ljudsko
graditelji hiš imenujejo figarčki.
– stavbni mojster Prelesnik (ARS 3, Šušteršič, 1989: 17)
– zidarski mojster Andrej Žrjav (ZAL, fond SI ZAL VRH/0001 Občina Borovnica, gradbena dovoljenja)
– nadinženir Konrad Grim(m) (ARS 7)
– zidarski mojster Janez Leben (ARS 7)
2.3 Prikaz razvoja območja dediščine
Prva upodobitev vasi Borovnica bi lahko bila povezana z upodobitvijo samostana Bistre, ki mu je bila
podložna. Leta 1658 je samostan Bistra upodobljen s severne strani, proti jugu pa je upodobljena pokrajina s
sredine 17. stoletja. Naslikana je vasica z nekaj majhnih hiš, ki/kot bi lahko bila morda vas Vrounitz.
Samostan Bistra, l. 1658 (Turistično društvo Borovnica 3)
Prva prava prostorska podoba Borovnice nam je znana z vojaških kart jožefinskega katastra 1763–1787. Na
njej je označena D. Braunicza s triindvajsetimi hišami, ki so nanizane na obeh straneh poti. Odmaknjeno od
poti sta označena župnišče in cerkev z zvonikom, ki je bila takrat že povzdignjena v vikariat. Vas je
umeščena ob rob zahodnega pobočja, na suhi svet, medtem ko teče Borovniščica (bravnitza bach) in njen
poplavni svet po vzhodnem robu doline. Nekoliko stran od vasi je na Borovniščici označeno vodno kolo, ki
je verjetno poganjalo žago in/ali mlin. S hribov priteče po južnem robu vasi potok Malence in se izlije v
Boroviščico. Za zadnjo hišo se oddvoji mlinščica, ki se ponovno združi pri cerkvi. Kaj je mlinščica gnala,
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
lahko ugibamo. Pisno poročilo o Borovnici je skopo. Omenjena je cerkev in obilica potočkov, ki občasno
poplavljajo. Poti so slabe, ozke in komajda prevozne z vozovi (Rajšp, 1996: 85).
Borovnica, vojaški kataster v letih 1763–1787 (Rajšp, 1996: list 205)
Interpretacija Borovnice na vojaškem katastru iz let 1763–1787 (risba Anja Premk); ocenimo lahko, da je
poleg 23 stanovanjskih hiš (črno) stalo še približno toliko lesenih (gospodarskih) objektov (sivo). Mlinščica,
ki se je odcepila od potoka Malence, je bila gospodarsko izrabljena za vodni pogon (za primerjavo glej
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Kočar, 1997), pa tudi za gospodinjstvo in živino. Ob njej so stali verjetno večinoma leseni gospodarski
objekti. Glede na geometrijo parcel je verjetno potekala ob današnji poti med Rimsko cesto in Paplerjevo
ulico. Cerkev stoji odmaknjena od središča na vzhodnem robu vasi.
Franciscejski kataster iz leta 1823 prikazuje, koliko se je vas v petdesetih letih razširila. Prejšnjim
triindvajsetim zidanim hišam so jih prizidali vsaj še enkrat toliko, tako da lahko govorimo že o okoli
petdesetih zidanih hišah. Nove hiše so v glavnem pozidali ob novo nastajajočem kraku vasi, ob potoku
Malence. Cerkev tako ni več na obrobju, ampak postaja del vasi. Od današnje Rimske ceste vodi do cerkve
pot. Cerkev stoji v osi poti, na parcelah levo in desno pa še danes stojijo objekti. Okoli cerkve je pokopališče.
Narisani sta tudi dve kapelici, ob cerkvi na vogalu pokopališča (vzidana v pokopališko ograjo) in na križišču
na Rimski poleg potoka. Poleg cerkve sta rdeče označeni še dve družbeno pomembni stavbi. Večja stavba za
cerkvijo je župnišče, ki stoji še danes, le nekoliko povečano. Južno od cerkve pa stoji mežnarija, ki je bila
leta 1848 preurejena v šolo enorazrednico z učiteljem Leopoldom Belarjem. V njej sta pred prihodom
učitelja poučevala župnik in cerkovnik, in sicer poleg verskega pouka še branja, pisanja in računanja (Naših
sto let, 1976: 5).
Borovnica, kataster l. 1823, franciscejski kataster za Kranjsko, (ARS 2: SI_AS_176_A_A31_g)
Leta 1823 je mlinščica že opuščena, nanjo pa pe vedno kaže krožna postavitev poslopij, ostankov nekdanje
obrti, ki je izkoriščala vodno silo. O še delujočem mlinu na Borovniščici govori označena poljska pot
severno od vasi: Pert malna Pot, tu pa je tudi najbližji most čez potok. Izročilo pravi, da, kjer ni bilo mostu,
so potok kar prebredli s konji in vozovi, saj je bila neregulirana Borovniščica široka in položna. Tudi
toponim Otok ima svoj pomen. Sklepamo lahko, da je ob velikih vodah prečna pot postala hudourniški
potok, vmes pa je ostal kos zemlje – torej otok.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Na franciscejskem katastru lahko tudi prvič vidimo, kako je zemlja razdeljena na parcele. Domačini so
povedali, da je še danes razdeljena tako, da imaš vedno iste sosede. Kdor meji s tabo pri hiši, ta tudi na njivi
in v gozdu. Ta logika se je kljub dedovanju in drobljenju parcel deloma ohranila do danes.
Posest je razdeljena na proge in sledi običajni logiki kmečke fevdalne posesti. Ob prometnici stoji
stanovanjska hiša, sledijo gospodarska poslopja (hlevi, seniki, kašče), zelenjavi vrt in sadovnjak. Na koncu
sadovnjaka stoji kozolec, sledi mu njiva. Iz popisov h katastru je razvidno, da je domačija imela razdrobljeno
posest na več koncev. Vsaka domačija je imela zemljo za obdelovanje boljše in slabše kakovosti (na
poplavni ravnici) in gozd.
Razpredelnica rabe zemljišč in njihovih površin v občini Borovnica (die Gemeinde Franzdorf) leta 1823
Raba zemljišč Površina pretvorjena v m2 Površina v odstotkih (%)
Zelenjavni vrt 6.407 0,02
Okrasni vrt 424 0,00
Travnik 5.725.950 18,84
Travnik s sadovnjakom 870.553 2,86
Pašnik 3.574.164 11,76
Njiva 3.826.151 12,59
Njiva s sadnim drevjem 11.695 0,04
Gozd 15.486.398 50,95
Pušča 1.437 0,00
Vodovje 384.261 1,26
Poti 456.036 1,50
Stavbno zemljišče 48.242 0,16
Pokopališče 1.017 (?) 0,00
SKUPAJ 30.392.735 100
Joch – oral = 5755 m2, Klft – kvadratni seženj = 3,6 m2
Izkaz rabe zemljišč v občini Borovnica, cenilni elaborat k franciscejskemu katastru leta 1823 (ARS 2)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Katastrska občina Borovnica leta 1823 (ARS 2)
Borovnica, kataster v letih 1867–1882, reambulančni kataster za Kranjsko 1867–1882 (ARS 2:
SI_AS_181_A_A31_g)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
V naslednjih petdesetih letih je vas Borovnica doživela veliko sprememb, ki so povezane z izgradnjo Južne
železnice in njenim najdaljšim viaduktom, izgrajenim leta 1856 na severnem robu vasi. (Brate, 2007: 37) Na
reambulaciji sta vrisana viadukt in železniška postaja, označeno pa je tudi vodno zajetje višje ob Malencah in
vodni kanal do postaje za oskrbo parnih lokomotiv z vodo.
Z bližino proge se je Borovničanom odprl svet, s tem pa se je povečalo tudi število prebivalcev. V tem času
so izgradili prvo šolsko stavbo in večjo cerkev. Šolsko poslopje je bilo dograjeno leta 1876, ko je v njem
pričel učiti France Papler – najpomembnejši učitelj pretekle dobe (Naših sto let, 1976: 5). Šola je dobila
mesto poleg cerkve, kot je bilo takrat to običajno (Premk, Premk 2014: 43).
Borovničani so večjo cerkev v letih 1829–30 zgradili poleg stare. Kataster prikazuje, da je bila nova cerkev
skoraj še enkrat večja in postavljena na zemljišču severno od stare cerkve in pokopališča. Razlog za to je
dvojen; med gradnjo cerkve so še vedno lahko uporabljali staro, čeprav naj bi bila v slabem stanju. Staro so
kasneje podrli, kar prikazuje tudi kataster. Ker je bila nova cerkev večja, bi gradnja potekala preko obstoječih
grobov, čemur se je iz etičnih vzrokov izogibalo. Poleg starega pokopališča je Borovnica dobila tudi novo
pokopališče severovzhodno od cerkve in mrliško vežico na skrajnem robu.
Kataster prikazuje, da je jedro Borovnice v tem času dobilo okvirno podobo, kot jo kaže danes. Pozidali so
severni rob današnjega jedra, zgrajeni sta bili domačiji na Paplerjevi 1 in Zalarjevi 12. Nova prometnica je
povezala severni in južni del vasi – današnja Paplerjeva ulica – ki je bila umeščena na rob med domačijami
in njivami. Če se je nova pot začela na severu pri domačiji na Paplerjevi 1, se je na jugu končala pri
novozgrajenem poštnem poslopju Rimska 28 (stara pošta, leto 1876), ki je zraslo čez dve prejšnji stavbi.
Poštni urad je v kraju sicer deloval že od leta 1854 (Hozjan, 1997: 163). Med pomembnejšimi stavbami
omenimo še Cukalovo štalo oz. Majaronovo hišo na Zalarjevi 21, ki je v tem času doživela večjo prenovo
(nekdanji kamnit portal je nosil letnico 1833). Prvotno leseni poslopji sta bili pozidani, eno na istem mestu,
drugo pa je bilo premaknjeno v linijo s prvim. Številne prenove in gradnje poslopij lahko povežemo s
požarom, ki je po ustnih virih izbruhnil leta 1860 v hiši Paplerjeva 22, ko naj bi pogorele številne hiše. Veter
je požar nosil proti jugozahodu, vse do današnjega podvoza proti Pokojišču. Gorelo je tudi leto kasneje, ko je
pogorelo 10 hiš, pišejo Kmetijske in rokodelske novice junija 1861 (Bezek, Modrijan, 2015: 14).
Reambulančni kataster 1867–1882 vsekakor kaže na številne spremembe, ki so se dejansko zgodile na
območju okoli Paplerjeve 22. V resnici so v tem času (med 1823 in 1882) prezidali oz. na novo pozidali
devet hiš, vključno z novo Cukalovo štalo, staro pošto in stavbo današnje občine, ki je bila z odmikom na
novo postavljena. Novopostavljena hiša, kjer je prišlo do požara, in gospodarsko poslopje, nosita letnici 1862
in 1864 (ARS 3, Šušteršič, 1989: 14).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Borovnica, kataster l. 1912 (podloga) z reambulacijo do leta 1952 (Geodetska uprava RS)
Primerjava katastra leta 1912 s stanjem do leta 1882 ne kaže bistvenih razlik. Gosteje se je pozidal prostor
med obema vzporednima cestama – Zalarjevo in Paplerjevo. Na današnjo tlorisno velikost se je povečala
gostilna Godec. Podrli so staro mežnarijo na Paplerjevi 23 in zamaknjeno, delno na starem pokopališču,
zgradili večjo stavbo (leta 1889), kjer je danes knjižnica. Kataster ne prikaže sprememb na župnišču, o njih
izvemo s kamnitega portala z letnico 1888. Hišo na Paplerjevi 26 je Fran Boršnik, oče Marje Boršnik,
povečal (leta 1899), da je dobila današnjo podobo. Ukinjeno je bilo staro pokopališče in preurejeno v
današnjo trato s potko. Zgrajena je bila še kapelica Lurške Matere Božje.
Reambulacija do leta 1952 prikazuje spremembe na številnih pomembnih objektih. Povečali so šolo (leta
1925, Naših sto let, 1976: 8), prenovili so tudi cerkev (leta 1925 je dozidana ženska kapela, preurejena
moška kapela in zgrajena nova zakristija za cerkvijo), župnišče in pošto. Pri župnišču povečava ni označena,
čeprav je bilo v času župnika Ivana Štrajharja povečano (leta 1930, Rhombus, 2010, ZAL, gradbena
dovoljenja). Tudi območje okoli kapelice sv. Florijana na Rimski je bilo preurejeno, številne stavbe so bile
prenovljene in nadzidane med leti 1912 in 1952.
Večja sprememba za širše območje Borovnice pa predstavlja regulacija in prestavitev struge Borovniščice, ki
so jo izvedli po letu 1946 (Kočar, 1997: 18). Na zemljevidu je še vrisan borovniški viadukt, ki pa je bil leta
1945 bombardiran in nato dokončno uničen in odstranjen (Brate, 2007: 103).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Borovnica, leto 1990, temeljni topografski načrt (Geodetska uprava RS)
Na načrtu leta 1990 vidimo označene tri družbeno pomembne stavbe poleg cerkve. Prva je šola, ki je bila leta
1961 nadzidana, leta 1981 pa je dobila še prizidek in telovadnico (Drole, 2015: 16). Južno od cerkve je v
staro stavbo od leta 1965 umeščen vrtec (Drole, 2015: 15). Na izteku Paplerjeve ulice stoji poštno poslopje.
Vzhodni rob vasi ni več razdeljen na proge z njivami, ampak so tam urejene športno-rekreacijske površine.
Povečali so pokopališče proti vzhodu in postavili novo mrliško vežico, premaknjeno na rob. Zadnja
sprememba je verjetno povezana z obnovo Borovnice po drugi svetovni vojni, ko naj bi zaradi
bombardiranja veliko škode utrpelo tudi pokopališče (Sledi časa, 2016: 27 min 30 s).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Borovnica, kataster l. 2003 (Geodetska uprava RS)
Stanje leta 2003 prikazuje, da so v Borovnici zgradili poleg večje šole (leta 1961 nadzidava, leta 1981
prizidek) s telovadnico še vrtec (leta 1991, Drole, 2015: 16) in dodatno povečali pokopališče proti
jugovzhodu. Videti je, da južni rob naselja spreminja svoj značaj. Prvotna gospodarska poslopja se rušijo,
zamenjujejo jih kvadrataste stanovanjske hiše.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
2.4 Pomen območja dediščine v širšem prostoru
Pomen jedra Borovnice, ki je spomeniškovarstveno zavarovano, je potrebno v prvi vrsti iskati v širšem
družbeno geografskem kontekstu Ljubljanskega barja oziroma južnega dela Ljubljanske kotline. V
zgodovinskem smislu je možno slediti neprekinjeni poselitvi Borovnice vse od prihoda kartuzijanov dalje, ki
so najverjetneje od tu od srede 13. stoletja dalje vodili gradnjo bistriškega samostana.
Bistrška posest 1260–1782 (ARS 3, Šušteršič, 1989: 9).
Na urbanistični razvoj vasi, na arhitekturo, kot tudi na področje etnologije, umetnosti in kulture je vplivala
njena umeščenost v južni del Ljubljanskega barja kot tudi Notranjska s Cerknico. Slednja tudi spričo
zgodovinskega dejstva, da je bistriška posest segala vse do Cerknice.
Borovnica je bila, preden je postala samostojna župnija, najprej del cerkniške župnije in nato preserskega
vikariata in je bila prvih nekaj stoletji vsaj posredno vezana na samostan. Bila je del njegovih posesti, ki so
se razprostirala vse do Cerknice. Zaradi pomembne geografske lege Borovnice ob zaključku ljubljanske
kotline in prehodu na Notranjsko so se tu razvile pomembne prometne povezave, dobra prometna dostopnost
pa je ključni družbeno geografski dejavnik poselitve. Preko Borovnice je potekala povezava Ljubljane z
Notranjsko (Cerknico). Promet je sprva potekal po plovnih vodnih poteh Borovniščice in Ljubljanice,
kasneje pa je ključno prometno vlogo prevzela železnica. Prihod železnice sredi 19. stoletja in gradnja
borovniškega viadukta je bila v zgodovini Borovnice poleg njene vloge v okviru samostanskih posesti
najpomembnejši zgodovinski mejnik. Omogočila je preoblikovanje tradicionalno kmečkega in drobnega
gospodarstva v obrtno-industrijsko.
Borovnica je postala pomemben lokalni center, ki je dobil svoje mestu na družbeno-političnem zemljevidu
širše regije. Čeprav so si naselja na Ljubljanskem barju v marsičem podobna in je njihova pripadnost Barju
razpoznavna tako po njihovi kulturni kot naravni dediščini, v Borovnici lahko govorimo o posebni lokalni
specifiki, ki se odraža med drugim tudi v bogastvu dediščine. Dediščina, ki po pričevalnosti presega ožje
vaško središče, se kaže ne le v ohranjeni nepremični dediščini (župna cerkev sv. Marjete, Majaronova hiša,
Košutova hiša, stara pošta, stara mežnarija idr.), temveč tudi v znanih osebnostih, ki so v kraju pustile svoj
pečat (Papler, Majaron, Ramovš, Boršnik, Grah idr.).
Za Borovnico je značilna lokalna tipika raščene vasi z razvojem ob prometnici in ob cerkvenem središču, ki
je bilo nekoliko odmaknjeno na rob vasi. V ožjem vaškem središču je značilen poseben tip hiše, pri katerem
je viden tudi notranjski vpliv (pokrit zunanji vhodni prostor). Za del parcelacije vaškega središča je značilen
kolonizatorski vzorec delitve zemlje na proge, ki je bil splošno razširjen po Sloveniji in širše.
Vas kaže s svojo umeščenostjo v prostor, z zgodovinskim razvojem kot tudi s sodobno širitvijo spalnih
naseljih na obrobje podobnosti z marsikaterim naseljem na območju šestih občin KPLB (Krajinski park
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Ljubljansko barje), južno od občine Ljubljana: Brezovica, Borovnica, Ig, Log – Dragomer, Škofljica,
Vrhnika. Pri tem gre omeniti predvsem naselja: Preserje, Vrhnika, Podpeč, Verd in Ig.
Vendar kaže naselje svoje specifike, ki jih je možno primerjati z nekaterimi drugimi kraji v Sloveniji. Dober
primer je primerjava Borovnice z vasjo Begunje na Gorenjskem. Obe sta se razvili ob zaključku ravnine, kjer
se svet začenja dvigovati, ob pomembni poti in vodnem viru hudourniškega značaja (Borovniščica /
Begunjščica). Za zagotovitev stalnejšega pretoka so v obeh vaseh zgradili umetni vodni kanal/mlinščico za
uporabo vodne energije (mlini, žage, kovačije), ali za druge namene; v Begunjah je takih kanalov celo več.
Za obe so značilne velike domačije, s tem da so Begunje spadale tradicionalno pod ortenburško gospostvo s
prvotnim upravnim središčem na gradu Kamen; Borovnica pa je bila vezana na upravo kartuzije Bistra. Za
obe je značilen poselitveni vzorec posameznih gruč ob poti, ki so se razrasle v naselje. Tudi Begunje so se s
prehodom obrti v industrijo delno prestrukturirale in je nastal nov družbeni razred delavcev, ki so hodili na
delo v tovarno (Fenolit / Elan). V obeh je bil dolga leta razvit zimski turizem (skakalnica / smučišče).
Obstaja tudi povezava na rudarskem področju – v bližini obeh krajev so kopali rudo (kar pa obema krajema
ni prineslo večjega dobička). Zdaj oba kraja delita vlogi satelitskih naselji večjih regionalnih središč
(Ljubljana / Radovljica). Obe imata potencial na področju turizma in gorništva (Pekel / dolina Drage)
(Premk, 2005). Medtem ko so Begunje zaslovele predvsem po zaslugi glasbene dejavnosti rodbine Avsenik-
Ovsenik, pa je Borovnica v zadnjih desetletjih znana po posebni kmetijski panogi. Zaradi posebne sestave
tal, kisle barjanske prsti, se v občini Borovnica ukvarjajo s pridelavo ameriških borovnic.
Morfološka karta vasi Begunje na Gorenjskem prikazuje umestitev vasi v dolino na robu ravnine, ob
pomembni poti in potoku Begunjščica (Premk, 2005: 25).
2.5 Funkcionalne, tehnične, prostorsko oblikovalske, gospodarske, bivalne, družbene,
kulturne in ekološke razmere na območju dediščine, vključno z analizo prebivalstvenih
gibanj.
2.5.1. Funkcionalne razmere
Staro vaško jedro Borovnice predstavlja upravno- administrativno, izobraževalno, kulturno in socialno
funkcijo za celotno občino. Ob Paplerjevi ulici so nanizani objekti Občinske uprave, kulturnega doma,
knjižnice, cerkve, neposredno ob obravnavanem območju pa šola in vrtec. Vzdolž Paplerjeve ulice so tudi
objekti s poslovno, gostinsko in trgovsko dejavnostjo. Značilnost območja so posamezne ohranjene
domačije s kmetijsko dejavnostjo, prevladujoči pa so stanovanjski objekti – enodružinske hiše in hiše z
nekaj stanovanji.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Namembnost območja naselbinske dediščine je opredeljena z Občinskim prostorskim načrtom, v katerem
so stavbna zemljišča s pretežno stanovanjsko rabo (SK – površine podeželskega naselja, ZP Parki, ZD –
druge urejene zelene površine.
Območje KNP in OPPN v GIS Občine Borovnica
Občinski prostorski načrt : Namenska raba prostora
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Celotno obravnavano območje je po Občinskem prostorskem načrtu namenjeno Osrednjim območjem
centralnih dejavnosti.
V 56. členu OPN so zapisane vrste objektov glede na namen na stavbnih zemljiščih. Te vrste stavb so :
- Turistične, gostinske, hotelske stavbe, apartmaji, proizvodnje, obrtne, oskrbne, storitvene, gasilske,
upravne in pisarniške stavbe, stavben namenjene izobraževanju, otroškemu varstvu, znanstveno-
raziskovalnemu delu, zdravstvu, kulturi in razvedrilu, opravljanju verskih obredov, stanovanjske
stavbe, večnamenske stavbe, bencinski servisi, garažne stavbe, parkirišča;
- Otroška igrišča, trgi, parki in zelenice
- Nestanovanjske stavbe
2.5.2. Prostorsko-oblikovalske razmere:
Med izrazito pozitivne elemente območja naselbinske dediščine lahko štejemo posamezne objekte (sakralne
in profane stavbe), od katerih so nekateri varovani kot stavbna dediščina. V območju so tudi objekti, ki niso
zavarovani, vendar imajo poudarjene dediščinske lastnosti, kar je podrobneje opisano in prikazano v
nadaljevanju. Veliko fasad je degradiranih zaradi neprimernih elementov, kot so klima naprave, izraziti
barvni poudarki ali celotne fasade, neprimerno stavbno pohištvo, številne table na fasadi in podobno.
Uporaba takih elementov povzroča degradiranost in zmanjšuje vizualno vrednost območja celotne
naselbinske dediščine.
Kmetijske površine - sadovnjaki, ostanek obširne kulturne krajine, ki obdajajo naselje poudarjajo prvotni
značaj vasi. Novejša gradnja prav na teh zelenih površinah negativno vpliva tako na prostorsko zasnovo
naselja, kot tudi funkcioniranje novih objektov zaradi problema dovozov preko sosednjih funkcionalnih
zemljišč.
Odprte površine v vaškem jedru so pretežno namenjene parkiranju, vodotok, ki preči naselje je kanaliziran in
prekrit.
- Poselitveni vzorec, robovi, domačije
Vas Borovnica je tipičen primer smotrnega poseljevanja in izrabe prostora in ohranitve čim večjih
obdelovalnih površin. Prvotna poselitev je stisnjena ob vznožje hriba Trebelnik na stiku z ravninskim delom
z obdelovalnimi površinami, ob rob kulturne krajine torej. Zaradi izrazito hudourniškega značaja potoka
Borovniščice, poplav in barjanskih tal poselitev ni vezana na Borovniščico kot vodni in energetski vir,
ampak je vezana na njen manjši pritok – potok Malence. Prvotna poselitev je torej potekala vzdolž
komunikacije ob poti Vrhnika – Bistra – Cerknica, to je ob današnji Zalarjevi cesti. Vas se je oblikovala
tako, da se je iz osrednjih gruč stavb oz. domačij ob cesti razrasla vzdolž ceste. Domačije so razporejene ob
obeh straneh ceste, stanovanjska hiša stoji prečno ali vzdolžno na pot. Ostali gospodarski objekti stojijo v
malih gručah in so vezani na stanovanjsko hišo. Zraven stoji večnamensko gospodarsko poslopje, v sklopu
katerega je skedenj, kašča, hlev. Svinjaki so velikokrat stali ločeno – značilni so bili borjači, t.j. ograjeni
prostori za prašiče (ZAL, gradbena dovoljenja; Fister, 1993: 133). Eden takih je še ohranjen pri domačiji na
Paplerjevi ulici 1. Gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša sta postavljena tako, da vmes tvorita kmečko
dvorišče. Pozidava zahodno od poti je utesnjena pod hrib, zato je površin okoli hiše malo in so omejene na
kmečko dvorišče (z gnojno jamo, prostorom za pripravo in skladiščenje drv, funkcionalni prostor za traktor)
in zelenjavni vrt. Sadovnjaki so postavljeni v bregove in so težje dostopni. Še višje v hrib so bili nekoč
pašniki in gozd. Pozidava na vzhodni strani poti ni omejena s hribom in je zato lahko razvila značilno
podolžno razporeditev domačije (t. i. kolonizatorski vzorec in razdelitev zemlje na proge; ARS 3, Šušteršič,
1989: 20; Urbanc, 2002: 64): stanovanjski hiši in gospodarskemu poslopju je sledil vrt in sadovnjak s
kozolcem toplarjem, nadalje pa so bile njive. Ta poselitveni vzorec je prekinila nova prometnica – Paplerjeva
ulica, in s tem določila temu območju enak značaj kot na zahodni strani Zalarjeve ceste. Omenjeni vzorec se
je ohranil še na južni strani Rimske ceste, a danes razpada.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Skica poselitvenega vzorca vasi, risba Mateja Šušteršič (ARS 3, Šušteršič, 1989: 23). Na skici je označena
glavna komunikacija (Zalarjeva) in njen prečni krak (Rimska), ki vodi do cerkve. Zidava na zahodni strani
glavne poti je stisnjena v breg, vzhodno in južno od poti pa leži v ravnini in sledi kolonizatorskem
poselitvenem vzorcu in razdelitvi zemlje na proge (Urban, 2002: 64).
Poselitev ob glavni komunikaciji se je postopoma širila od središča vasi proti krakih. Medtem ko južni del ni
bil omejen, se je severni del pozidave zaključil ob železniškem viaduktu, ki je skoraj sto let predstavljal
umetno bariero.
Prečni poselitveni krak (današnja Rimska cesta) na glavno prometno žilo je vezan na gradnjo sprva
gospodarskih objektov, vezanih na potok Malence in njegovo mlinščico – kanal, ki je še v 18. stoletju
potekal polkrožno severno od potoka. Geometrija mlinščice se je ohranila do danes – objekti Paplerjeva 22,
24, 26, 28 in Rimska 3 ter njihova parcelacija so postavljeni ločno. Mlinščica in objekti so bili vezani na
izrabo vodne energije in so bili prvotno leseni. Na severozahodni strani omenjenih objektov, torej ob
njihovih glavnih fasadah (za analogijo glej npr. Begunje na Gorenjskem, katerih razvoj je značilno vezan na
izrabo vodne energije in mlinščice; ARS 2) je potekala (peš)pot, ki je vodila do stare cerkve in starega
pokopališča. Cerkev je stala točno v osi poti.
Južno od potoka Malence, ki je danes prekrit in v prostoru nezaznaven, se je razvila nova komunikacija in
poselitev ob njej. Tudi ta poselitev je značilne podolžne oblike: hiša (prečno ali vzdolžno s potjo),
gospodarsko poslopje in hlevi, vrt, sadovnjak in toplar, njive.
Skica poselitvenega vzorca značilne domačije (na risbi sta dve različici), risba Mateja Šušteršič (ARS 3,
Šušteršič, 1989: 23)
Danes značilen poselitveni vzorec na vseh treh straneh razpada. Zahodni rob (borovniški vršaj) se pozidava
višje in višje v hrib z žrtvovanjem sadovnjakov. Tudi sadovnjaki in toplarji na južnem robu naselja ob
Rimski so žrtve novejših pozidav. S prodajo zemlje in drobljenjem parcel kmetijsko zaledje spreminja svoj
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
agrarni značaj in parcelacijo. Stanovanjske hiše se gradijo sredi kvadrataste parcele in brez spremljevalnih
gospodarskih objektov. Prihaja do siromašenja funkcij in spreminjanja v neagrarno, spalno zaledje.
Zanimiv je proces, ki se dogaja z vzhodnim poselitvenim vzorcem. Izgradnja Paplerjeve ulice v drugi
polovici 19. stoletja, verjetno na starem kolovozu, je značilni vzorec z delitvijo na proge prekinila in
domačije odrezala od njenega kmečkega zaledja. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje sta ostala na
zahodni strani Paplerjeve, medtem ko je vsa kmečka zemlja (sadovnjaki, kozolci, njive) ostala na vzhodni
strani. Vzhodni rob je presenetljivo ostal nepozidan in se na njem ni razvila individualna gradnja. Prevzel je
funkcijo centralnih vaških dejavnosti, ki se je širila od skrajnega juga Paplerjeve, kjer je stala stara cerkev s
pokopališčem, proti severu. Centralne dejavnosti so se proti severu širile glede na potrebe vaške srenje. Ob
stari cerkvi je zrastla nova, večja cerkev z novim pokopališčem (l. 1829), sledila je šola enorazrednica z
nadučiteljevim stanovanjem (l. 1876), nato stalno večanje šole in na koncu še vrtec (l. 1991). Majhno staro
mežnarijo na jugu so podrli in zgradili večjo stavbo za učiteljska stanovanja (l. 1889), katerih gradnjo je
financiral šolski sklad (ARS 7). Še severneje od vrtca je urejeno otroško igrišče in pokrito kegljišče. V
novejšem času so tu uredili še javna parkirišča, v »staro mežnarijo« pa umestili knjižnico. Velik del
kmetijskih površin so žrtvovali še za ureditev športnega parka (športna igrišča in tekaška steza). Nekdanje
kmetijske površine se niso ohranile, območje je v celoti spremenilo svoj značaj.
Načrt adaptacije kegljišča iz leta 1936 (ZAL, fond SI ZAL VRH/0001 Občina Borovnica)
Ker so domačije ob Paplerjevi ulici ostale brez kmečkega zaledja, so se prestrukturirale v nekmečke
storitvene dejavnosti. Danes je na tem ozkem pasu zemlje med Paplerjevo in Zalarjevo storitvenih dejavnosti
več kot drugje, kmetije pa nobene več. Spremenila se je tudi tipologija stavb. Gospodarska poslopja so
prezidali v skladišča, delavnice, garaže, hiše pa so nadzidali in spremenili v večstanovanjske, pritličja pa
namenili poslovni dejavnosti. Zlasti na Paplerjevo stran so stavbe pozidali v ulične nize in oblikovali
»boljše« (nekmečke) fasade, primernejše novim funkcijam.
- Prostorski poudarki
Cerkev z zvonikom je bila vedno glavni poudarek v vasi in do leta 1856 tudi edini. Stoji na vzhodnem robu
vasi. Še danes je glavna orientacijska točka, ki je vidna pretežno po celotnem vaškem jedru. Leta 1856 je bil
dograjen železniški viadukt, ki je bil do leta 1945 s svojo monumentalnostjo glavna dominanta v prostoru.
Od njega se je ohranil le en steber, ki lokalno deluje kot dominanta in je zaznaven v severnem delu vasi.
Označuje novo središče vasi okoli Molkovega trga.
Severni vstop v vaško jedro in križišče, kjer se pot razcepi, označuje kapelica Lurške Matere Božje. Tudi
naslednje pomembno križišče je označeno s kapelico, ki je posvečena sv. Florijanu, ob njej pa stoji korito z
vodo, kjer se je včasih napajala živina. Še najmanj izrazita in opazna je tretja kapelica, ki je posvečena sv.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Marjeti (nekoč sv. Brunu) in je včasih zamejevala vogal starega pokopališča, danes pa se zaradi svoje
prislonjenosti k objektu izgubi v prostoru.
Med izrazito dominanto lahko uvrstimo tudi šolsko poslopje. Prvotna stavba je bila značilna šolska zgradba
19. stoletja: enonadstropna stavba kvadratastega tlorisa s strmo štirikapno streho, stanovanjem v pritličju in
učilnico v nadstropju. Z nadzidavami in dozidavami je prerasla značilno tipologijo in vaško merilo, njeno
kolosalnost pa je zadnja prenova fasad še negativno poudarila. Njenemu zgledu živahnih večbarvnih črtastih
fasad sledijo hiše na južnem robu vasi, ki so zaradi odmaknjenosti od poti na srečo manj zaznavne.
Po volumnu in zaradi odprtosti okoliškega prostora izstopajo še stavbe na Rimski 28 (HUD Karel Barjanski),
Rimski 34 in 26 (zasebna stanovanjska hiša), Paplerjevi 23 (knjižnica), Paplerjevi 22 (občinski prostori) in
župnišče (Rimska 35). Zaradi svoje vijolične fasade izstopa Gostilna Godec na Paplerjevi 12. Med posebne
stavbe, ki zaznamujejo vaško jedro, lahko zaradi njenega volumna, danes žal polovično okrnjenega, uvrstimo
še Cukalovo štalo na Zalarjevi 21. Kako izstopajoča je bila stavba pred porušitvijo dela poslopja, lahko
vidimo iz starih fotografij. Njeno posebnost označuje prislonjena kapelica.
Borovnica pred letom 1925, desno od cerkve stoji Majaronova hiša oz. Cukalova štala v svojem prvotnem
volumnu (HUD Karel Barjanski).
Potok Malence in Mlinščica sta oblikovala otok, kjer se danes nahaja Boršnikova domačija (Paplerjeva 26) z
izstopajočo stanovanjsko hišo in do pred kratim tudi izstopajočim vrtom, oblikovanim po meščanskih vzorih.
Izredna lega (oblika otoka in središči položaj v vasi blizu cerkve) ji še dodatno veča posebnost in vrednost.
2.5.3.Tehnične – infrastrukturne razmere :
Prometna infrastruktura
V Borovnici poteka ves promet dvosmerno kljub nekaterim zelo ozkim ulicam oz. zelo ozkih odsekih
nekaterih cest. Kljub neustrezni širini in profilu je na večini prometnih površin dovoljena največja hitrost
50 km/h, kar je pogojeno s tem, da na številnih stranskih ulicah in cestah zaradi ozkega in ovinkastega
cestišča tako ali tako ni mogoče normalno voziti hitreje kot 30 km/h in se tako smatra, da hitrosti ni
potrebno urejati s prometnim režimom, deloma pa s tem, da nekatere ceste služijo kot glavna ali edina
povezava med zaselki v zgornjem delu Borovniške doline ter regionalno cesto Vrhnika-Borovnica-
Podpeč. Omejitev hitrosti na manj kot 50 km/h je nesprejemljiva za del voznikov, ki se iz teh naselij in
zgornjega dela Borovnice vozijo na delo v Ljubljano in na Vrhniko, čeprav so ceste skozi naselje ozke,
vijugaste in nepregledne ter večinoma brez pločnikov. Na nekaterih najbolj nevarnih mestih so
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
postavljene grbine za zmanjševanje hitrosti vozil. V občini Borovnica ni semaforiziranih križišč niti
krožišč.
V naselju je nekaj krajših in med sabo nepovezanih poti, ki bi jih lahko obravnavali kot pešpoti. Takšni
sta npr. pot ob športnem igrišču do vhoda v osnovno šolo, ki pa se žal deloma uporablja kot dostop do
parkirišča ob osnovni šoli za telovadnico ter pot, ki vodi skozi pokopališče in povezuje Rimsko cesto s
cesto ob Borovniščici. V kategorijo varnih poti za pešce bi lahko šteli tudi povezovalno pot med
križiščem Paplerjeve ulice in Zalarjeve ceste ter Molkovim trgom, ki sicer služi tudi kot dovozna cesta do
redkih stanovanjskih hiš na tem območju. Skupaj z že omenjeno potjo ob športnem igrišču v središču
Borovnice je del varne šolske poti, ki vodi od starega in novega blokovskega naselja na SV Borovnice do
osnovne šole, ki se nahaja v središču naselja. Na večini osrednje, Paplerjeve ulice v jedru Borovnice je
sicer pločnik na obeh straneh vozišča, vendar na nobeni strani ne poteka po celi ulici.
Parkiranje na Molkovem trgu pri pošti in trgovini Mercator ter nasproti gostišča Godec je časovno
omejeno, pred vrtcem pa je v enem delu časovno omejeno, v drugem pa ne. Ob šoli je večje parkirišče s
časovno neomejenim režimom parkiranja, do katerega pa edini dovoz poteka po delu varne šolske poti, na
kateri promet z motornimi vozili sicer ni dovoljen. Zaradi pomanjkanja parkirnih mest v starem vaškem
jedru se kot javno parkirišče uporablja tudi parkirišče ob cerkvi, ki je zasebno parkirišče, kar pa zaenkrat
ne povzroča večjih konfliktov, saj se uporabniki, ki se ne udeležujejo verskih obredov, izogibajo
parkiranju v času, ko v cerkvi potekajo verski obredi.
Pri OŠ dr. Ivana Korošca je nekaj stojal za kolesa, vendar bi šola potrebovala pokrito kolesarnico. Pred
trgovskimi in gostinskimi lokali, knjižnico in občinsko stavbo stojal bodisi ni bodisi jih je premalo ali so
neustrezna.
(IObčina)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Železniški vozni red (Slovenske
železnice)
Javna razsvetljava:
(IObčina)
Komunalna infrastruktura
(IObčina)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Razmere potresne nevarnosti
Iz karte potresne intenzitete je razvidno, da Občina Borovnica v celoti leži v pasu večje potresne
nevarnosti (intenziteta VIII EMS), ki poteka po osrednjem delu Slovenije, od severozahoda proti jugu in
jugovzhodu države. Karta potresne intenzitete je narejena za povratno dobo 475 ker, kar ustreza 90%
verjetnosti, da vrednosti na karti v 50 letih ne bodo presežene.
V primeru potresa intenzitete VIII stopnje po EMS lestvici in več bi bilo ogroženo prebivalstvo, živali,
premoženje in kulturna dediščina v celotni Občini. Najbolj bi bil prizadet stari del Borovnice, to je center.
Tu je namreč največ zgradb zgrajenih pred letom 1964, ko je bila uvedena protipotresna gradnja. Hujše
posledice lahko pričakujemo tudi ponoči, ko večina prebivalcev spi in jih nesreča preseneti.
Posledice bi najbolj prizadele področje barjanskega dela občine in tudi center mesta Vrhnika, kjer je
največ zgradb zgrajenih pred letom 1964 (uvedba protipotresne gradnje). Vir OBČINSKI NAČRT
ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU, OBČINA BOROVNICA, maj 2016
Karta potresne intenzitete s povratno dobo 475 let (ARSO, 2011)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Potresna nevarnost Slovenije - projektni pospešek tal ( ARSO, 2015, Lapajne in drugi, 2001)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
2.5.4. Geološke značilnosti:
V osrednjem delu občine, kjer leži naselje Borovnica je Borovniščica ustvarila t.i. borovniško dolino, ki
poteka v dinarski smeri. Zasuta je s kvartarnimi naplavinami (karbonatni prod, til, konglomerat, grušč,
breča, tilit), proti severu pa prehaja v Ljubljansko barje, kjer prevladujeta glina in melj.
Pobočja okoliških hribov, ki so pretežno sestavljeni iz apnenca, se najprej položno, potem pa vedno bolj
strmo dvigujejo nad dolino. Na vzhodu se nad dolino dviguje hrib Planina (735m), na zahodu Trebelnik
(807 m), južno stran doline zapira prepadni greben Strmeca z najvišjim vrhom Krimščkom (941 m).
Relief (Atlas okolja, MOP)
2.5.5. Hidrološke značilnosti
V zahodnem pobočju naselja je nekaj kraških izvirov. Vodotok Malence je nestalen, na začetku teče v
odprtem jarku, skozi naselje pa je kanaliziran in prekrit. Na vzhodnem robu naselja se izlije v
Borovniščico. Na podlagi hidrološke analize je ugotovljena nevarnost poplav zaradi poddimenzioniranega
profila
Karta vodotokov. (Atlas okolja, MOP)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Prikaz vodovarstvenih območij (3.cona) (Atlas okolja MOP)
2.5.6. Klimatske značilnosti
Po Ogrinovi klasifikaciji (Ogrin, 1996) se podnebje na obravnavnem območju uvršča v zmerno celinsko
podnebje zahodne in južne Slovenije. Povprečna aprilska temperatura je nižja od oktobrske, povprečna
letna količina padavin od 1300mm do 2800mm. Kotlinska lega Borovnice zmanjšuje vetrovnosti,
povečuje pa možnost nastajanja temperaturnega obrata.
Povprečne padavine. ( Diplomsko delo : Tina Vuleta (2005))
Povprečna 30-letna amplituda temperature zraka znaša 20,8 stopinj, najvišje vrednosti dosegajo
temperature v mesecu juliju, najnižje pa v mesecu januarju, ko se povprečna mesečna temperatura
edinkrat spusti pod nič. Merjeno na postaji Vrhnika.
Povprečne temperature. (Diplomsko delo : Tina Vuleta (2005))
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
2.5.7. Prebivalstvo
Naselje z največ prebivalci v občini je Borovnica
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, podatki iz leta 2015, 2016.
V občini je v zadnjih letih zaznati trend naraščanja prebivalstva. K temu prispevata pozitiven naraven
prirast, ki je leta 2013 znašal 9,3, kar je nad slovenskim povprečjem (0,9 na 1000 prebivalcev) in
pozitiven selitveni prirast, saj je število tistih, ki so se preselili v občino večje od tistih, ki so se iz nje
odselili. Skupni prirast prebivalstva je tako leta 2013 znašal 39,6, v letu 2014 pa 23,5, kar je močno nad
slovenskim povprečjem, ki je leta 2013 znašalo 1,1, leta 2014 pa 0,9.
Povprečna starost občanov je bila v letu 2013 41 let in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev
Slovenije (42,2 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – kar je značilnost le redkih
slovenskih občin – enako številu najmlajših, saj je na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 100 oseb
starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za občino nižja od vrednosti
tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 119) ter da se povprečna starost prebivalcev občine dviga v
povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji.
(Občina Borovnica)
(Občina Borovnica)
Naselje Število gospodinjstev
Število prebivalcev
Borovnica 899 2.373
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Izobrazbena struktura prebivalstva je nekoliko pod slovenskim povprečjem. Višješolsko ali visokošolsko
izobrazbo je v letu 2013 imelo 14,3 % prebivalcev, 46,3 % končano srednjo šolo, 20,9 % pa končano
osnovno šolo.
V letu 2013 je v občini deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 200 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili
stari od 1–5 let, jih je bilo v vrtec vključenih 79 %. V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu
2013/2014 izobraževalo približno 330 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 190 dijakov.
Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo
na 1.000 prebivalcev povprečno 44 študentov in 9 diplomantov.
Stopnja registrirane brezposelnosti v občini je bila leta 2013 z 14,2 % višja od slovenskega povprečja
(13,1%). Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo
približno 58 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega
povprečja (57 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških.
2.5.8. Gospodarske razmere
Osrednjeslovenska regija je ena izmed gospodarsko najbolj razvitih regij v Sloveniji, vendar pa je občina
Borovnica, poleg občin Horjul in Moravče, ena izmed občin z najmanjšim številom gospodarskih
subjektov v njej.
V zadnjih letih je gospodarstvo občine močno zaznamoval propad lesne tovarne Liko, ki je zaposlovala
večje število ljudi.
Iz zgornje tabele je razvidno, da število pravnih oseb narašča, saj se je v letih od 2008 do 2014 na novo
ustanovilo 64 pravnih subjektov. V letih od 2008 do 2013 so podjetja v občini Borovnica povečevala svoj
prihodek za skoraj 19 %, medtem ko se je število zaposlenih oseb v tem obdobju zmanjšalo za 6,9 %.
Število zaposlenih oseb na podjetje se je v občini v enakem obdobju zmanjšalo za 29,4 %.
Gospodarstvo občine sloni na industriji kot najpomembnejši gospodarski dejavnosti. Nekoč je bila v kraju
zelo razvita lesna industrija, ki je imela v teh krajih dolgo tradicijo, vendar je njena nadaljnja usoda zaradi
stečaja podjetja LIKO zelo negotova. V primeru opustitve industrijskih dejavnosti na lokaciji LIKO bo
edino industrijsko podjetje v občini podjetje Fenolit d.d., ki proizvaja sintetične smole. Večina poslovnih
subjektov je malih zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo predvsem z gradbeništvom in podobnimi
dejavnostmi (pleskarske, zidarske storitve). Obrtne oz. poslovne cone v občini ni.
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 4 5 5 5 7 7 8
B RUDARSTVO 0 0 0 0 0 0 0
C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 25 24 23 23 26 29 27
D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO
0 0 0 0 1 1 1
E OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI, SANIRANJE OKOLJA
1 1 1 1 0 0 0
F GRADBENIŠTVO 47 49 55 54 48 39 43
G TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
22 25 30 32 30 33 32
H PROMET IN SKLADIŠČENJE 20 18 21 18 17 18 19
I GOSTINSTVO 5 6 9 7 9 12 11
J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
5 7 10 10 7 11 13
K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 3 4 4 4 2 2 3
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 0 1 1 1 0 1 0
M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
19 21 29 27 29 38 45
N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 3 4 3 5 6 6 8
O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
4 4 4 4 4 4 4
P IZOBRAŽEVANJE 3 4 3 4 3 5 6
Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 4 4 6 5 6 6 8
R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
14 15 17 19 16 15 13
S DRUGE DEJAVNOSTI 20 22 27 24 23 20 22
T DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
0 0 0 0 0 0 0
U DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES
0 0 0 0 0 0 0
SKUPAJ 199 214 248 243 234 247 263
Število gospodarskih subjektov po SKD v letih 2008-2014 v občini Borovnica (Statistični urad Republike
Slovenije, 2016).
Naraščanje števila prebivalcev, šibko gospodarstvo in privlačnost glavnega mesta v neposredni bližini so
glavni razlog za močna migracijska gibanja v občini.
2.5.9. Ekološke razmere
Zaradi borovniškega vršaja, vodonosnega sistema, ki je osnova za oskrbo s pitno vodo občine in delov
sosednjih občin, spada večji del Borovniške doline pod režim varovanja zalog pitne vode.
Omenjene geografskih danosti, vodovarstvenih in naravovarstvenih režimov ter prevladujoča interpretacij
pravnih podlag varovanja znatno omejujejo tako prostorski razvoj kot tudi razvoj kmetijstva in gospodarstva
oz. rabo prostora in naravnih virov.
Z izgradnjo sodobnega kanalizacijskega sistema in ene najsodobnejših naprav za čiščenje odpadnih voda v
okviru medobčinskega projekta Čista Ljubljanica je občina rešila večji del problema onesnaževanja tekočih
voda in podtalnice. Na področju varovanja voda in vodotokov pa poleg čiščenja odpadnih voda v manjših
zaselkih in samostojnih objektih, ki niso priključeni na kanalizacijski sistem, ostajata največja izziva
sonaravno urejanja oz. preprečevanja zaraščanja struge Borovniščice in zmanjševanje tveganj zaradi
prevozov nevarnih snovi v tovarno Fenolit v Bregu pri Borovnici in iz nje.
Na kakovost zunanjega zraka v občini poleg industrijskega obrata za predelavo lesa na lokaciji nekdaj
velikega lesno-predelovalnega obrata Liko v sami Borovnici, vplivajo predvsem izpusti iz individualnih
kurišč na lesno biomaso, ki imajo največji delež pri ogrevanju v občini in ki v veliki večini ne ustrezajo
zakonsko predpisanim emisijskim standardom za male kurilne naprave. Ker se v občini ne izvajajo meritve
kakovosti zunanjega zraka je zgolj na podlagi opazovanj mogoče domnevati, da so v večjih naseljih v občini
vsaj v pogojih zimske inverzije pogosto presežene koncentracije z vidika varovanja zdravja najbolj kritičnih
onesnaževal kot so fini trdni delci, dušikovi oksidi in ogljikov monoksid. Glavna izziva na tem področju v
občino ostajata spremljanje in nadzor kakovosti zunanjega zraka ter zmanjševanje izpustov onesnaževal
zraka iz kurišč ob ohranjanju visokega deleža lesne biomase kot energetskega vira.
V naselju se urbane funkcijo prepletajo s prvotnimi funkcijami kmetijske proizvodnje.
Objekti kot so gnojne jame med ulično pozidavo predstavljajo potencialno ekološko grožnjo okolju.
Z ekologijo je neposredno povezan Lokalni energetski koncept Občine Borovnica, ki vključuje celotno
prenovo območja kulturne dediščine
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Energetska in ekološka sanacijo je torej potrebna na ravni prenove celotnega naselja, na ravni stavbe pa mora
stremeti k zmanjševanju toplotnih izgub, k rabi obnovljivih virov energije v stavbi, k ustreznemu
priključevanju na gospodarsko javno infrastrukturo, in zamenjavi škodljivih ali dotrajanih materialov ipd.
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov sta v naselju Borovnica urejena preko pooblaščenega izvajalca.
Ločeno se zbirajo: plastika, biološki odpadki in ostali odpadki. En ekološki otok se nahaja v območju
naselbinske dediščine, drugi pa v neposredni bližini, ob osrednji cesti skozi naselje.
Odvajanje komunalnih in meteornih vod ni v celoti urejeno, posamezni objekti na javni sistem še niso
priključeni.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
3. PROSTORSKE ZNAČILNOSTI
3.1 Lega v odnosu do okolice
Območje dediščine vaško jedro je stisnjeno v dolini potoka Borovniščice med Trebelnikom in Planino na
robu Ljubljanskega barja. Vzpetini predstavljata naravna poudarka prostora. Jedro leži ob poti Bistra –
Pekel, ki je potekala po suhem, malo dvignjeno nad barjansko ravnico in umaknjena v borovniški vršaj.
Jedro je zato umaknjeno od potoka Borovniščice in je navezano na njegov pritok Malence. Tvori trikotnik, ki
ga na zahodu omejuje pobočje vršaja, na vzhodu Paplerjeva ulica z izjemo območja domačije Paplerjeva 1,
cerkve, pokopališča in cerkvene zemlje okoli župnišča. Vzhodno od Paplerjeve ulice je območje dediščine
omejeno z območjem centralnih dejavnosti (šola, vrtec, igrišča, parkirišča). Južni rob območja dediščine je
najmanj definiran, saj zaradi zgodovinskega razvoja postopoma prehaja v kmetijske površine, v katere se
zarezujejo nove stanovanjske hiše z novo parcelacijo kvadratastih oblik, poteka pa južno od potoka Malence
in Rimske ceste, ki na križišču s Potjo v jele tvori tretje oglišče trikotnika vaškega jedra. Nedaleč stran od
križišča stoji označevalec poti – leseno razpelo s Kristusom. Severno oglišče trikotnika je na križišču
Paplerjeve in Zalarjeve in je označeno z lokalnim prostorskim poudarkom – kapelico Lurške Matere Božje.
Jugozahodno oglišče trikotnika je na križišču Zalarjeve in Ceste na Grič, od koder cesta pod podvozom preži
železniško progo. Cerkev deluje kot dominantna in stoji na robu vasi.
Danes območje bolj kot naravne danosti, na katere se zdi, da se sodobni urbanizem ne ozira več, omejuje
železniška proga, ki na zahodu in vzhodu (skupaj z Borovniščico) predstavlja določene omejitve pri gradnji
in povezavah. Dodatna omejitev je tudi industrijsko območje na vzhodu med centralnimi dejavnostmi in
Borovniščico, ki je sicer nastalo kot logično nadaljevanje razvoja dela vasi iz lesnih obrti v industrijske
obrate, a je njegova prihodnost trenutno vprašljiva.
Centralne dejavnosti, ki so bile nekoč tesno povezane z vaškim jedrom, vse po vrsti prestavljajo v
novonastajajoče središče okoli Molkovega trga, takšna tendenca pa se kaže tudi v prihodnje. Novo središče
ob Molkovem trgu leži severovzhodno od vaškega jedra, zraven pa stoji poslednji steber železniškega
viadukta – prostorski poudarek, ki je zaznaven tudi na severnem delu obravnavanega območja. Železniški
viadukt je skoraj sto let predstavljal umetno ločnico med vasjo in zaledjem, zato je nova pozidava spalnega
naselja s kvadratno mrežo na severu vasi lažje razumljiva. Zalarjeva cesta se na severu priključi medkrajevni
cesti Vrhnika – Podpeč.
Območje dediščine vaško jedro ne tvori značilne silhuete, po kateri bi bilo prepoznavno. V ravninskem delu
je do tega prišlo zaradi razpadajočih robov. Le z vzhodne in južne strani morda lahko govorimo o značilni
silhueti s cerkvijo kot dominanto na robu in anonimnim stavbnim tkivom okoli nje. Z višjih predelov je
vaško jedro s cerkvijo kot dominanto in značilno razporeditvijo stavb ob cestah prepoznavno, ni pa izrazito.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Pogleda na Borovnico, kot jih je leta 1989 narisala študentka arhitekture Mateja Šušteršič (ARS 3, Šušteršič,
1989: 23).
Silhueta Borovnice z jugovzhodne strani leta 1993 (Fister, 1993: 130)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Vaško jedro Borovnice se izgubi v okolici, aerofotografija (Občina Borovnica).
Pogled na vaško jedro z višje lege s severozahoda, l. 2016
Pogled na Zalarjevo cesto s severne strani, v ozadju šola in zvonik, l. 2016
Lega območja dediščine v odnosu do okolice je grafično prikazana na karti 3.1.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
3.2 Zasnova in oblikovanost
Zasnova in oblikovanost sta prikazani na kartah v merilu 1:2000.
Prikazani so : Obstoječa parcelacija in lastništvo parcel 3.2.1
Zazidalni sistemi 3.2.2
Višinski gabariti 3.2.3
Varovana kulturna dediščina 3.2.4
Zelene površine 3.2.5
3.2.1 Parcelacija in lastništvo zemljišč
Parcelacija naselja Borovnica je še razločljiva v njenih zgodovinsko-razvojnih okvirih. Razvojno pogojeno je
ob Zalarjevi cesti parcelacija gručasto drobljena in nima pravilnih geometrijskih oblik, saj se prilagaja
konfiguraciji terena. To je značilno za njen zahodni del, medtem ko so zemljišča med Zalarjevo in
Paplerjevo bolj pravilnih geometrijskih oblik, saj gre za ostanke stavbnega dela domačij, ki so imele zemljo
razdeljeno v proge. Vzorec je prekinila gradnja Paplerjeve ceste v drugi polovici 19. stoletja. Najbolj jasna je
delitev zemlje na proge na južnem delu vaškega jedra, na južni strani Rimske ceste. Gre za kolonizatorski
vzorec, kjer se je zemlja delila na dolge proge, začenši ob poti, kjer je bil tudi vhod na domačijo. Danes
parcelacija na južnem robu razpada in se drobi s parcelami kvadratastih oblik, ki so namenjene samostoječi
stanovanjski gradnji. V osrednjem delu vaškega jedra, kjer ceste Paplerjeva, Rimska in Zalarjeva tvorijo
trikotnik, parcelacija sledi tej trikotniški geometriji, izven tega konteksta pa je razvidna polkrožna geometrija
med Rimsko in Paplerjevo. Geometrijo je definirala voda, mlinščica, ki je skupaj s potokom Malence tvorila
otok, kjer danes stoji Boršnikova domačija oz. Košutova hiša. Na cerkvenem delu vasi (vzhodni rob) so
parcele velike zaradi istega lastnika.
V državni lastni je le vodotok Malence, večina lastništva je zasebna s Cerkvijo kot največjim zasebnim
lastnikom. V občinski lasti so ceste, otroško igrišče na severovzhodu, novi del pokopališča, občinska stavba
z zemljiščem, vrt Boršnikove domačije, stara pošta na Rimski 22 in njena parcela, ki se nadaljuje vzdolž
proti jugu. Nekdanji kino oz. prosvetni dom pa ima občina v solastništvu.
Parcelacija in lastništvo zemljišč sta grafično prikazana na karti 3.2.1.
3.2.2 Namembnost zemljišč in objektov
Območje dediščine vaško jedro je skoraj v celoti namenjeno osrednjemu območju centralnih dejavnosti. Gre
za historično jedro, kjer se prepletajo trgovske, (kmetijsko)oskrbne, storitvene, upravne, socialne, kulturne,
verske dejavnosti ter bivanje. Na vzhodu je območje pokopališča.
Namembnost zemljišč je prikazana na izseku iz veljavnega Občinskega prostorskega načrta (IObčina)
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Prikaz območja s pretežno namembnostjo centralnih dejavnosti.
(GIS IObčina http://gis.iobcina.si/gisapp/?a=borovnica)
3.2.3 Zazidalni sistemi
Vaško jedro sestavlja več po značaju različnih sistemov. Svoj kmečki značaj je jedro ohranilo z nekaterimi
domačijami, ki se še ukvarjajo s kmetijstvom. Domačije so se ohranile na zahodni in južni strani, prostorsko
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
izjemo predstavlja domačija na Paplerjevi 1 na severovzhodnem robu, ki pa je trenutno prazna. Ohranjenih je
11 domačij. Posebno kategorijo predstavljajo majhne domačije – kajže, za katere je značilno, da so vsi deli
kmetije združeni v enem skromnem poslopju, okoli pa je le malo zemlje. Zabeležili smo štiri primere kajž,
vse pa so ohranjene na zahodnem robu ob bregu. Otok med Zalarjevo in Paplerjevo ima poseben značaj,
domačije so se po izgubi kmetijskega zaledja prestrukturirale v poslovno-stanovanjske. Hiše so zgostili ob
obeh cestah, da danes tvorijo ulične nize. Postavljene prečno ali vzdolžno s cesto. Drugo območje, kjer
stavbe tvorijo ulične nize, je ob Rimski cesti. Južna stran ceste ima stavbe nanizane v ulične nize, v njih
sodelujejo tudi stanovanjske hiše domačij. Tudi povezovalna pot med Zalarjevo – Rimsko – Paplerjevo,
delno povozna in delno kot pešpot, tvori ulične nize na obeh straneh poti. Struktura uličnih nizov in domačij
je na nekaterih mestih razpadla v mrežo samostoječih stanovanjskih objektov, predvsem na jugozahodnem in
južnem delu vaškega jedra.
Leta 1993 je bil ulični niz na južni strani Rimske ceste še bolj izrazit, foto Nuša Boh Pečnik (Fister, 1993:
111). Danes je niz žal okrnjen, saj so staro hišo na Rimski 18 porušili, novo pa umaknili v notranjost parcele.
Stavbe, ki izstopajo, so cerkev kot dominanta, kapelice kot lokalne orientacijske točke v prostoru in trije
stanovanjski objekti, ki izstopajo zaradi svojega volumna, pozicije, oblikovanja in zgodovinskega pomena:
župnišče (Rimska 35), Cukalova štala (Zalarjeva 21) in Boršnikova-Košutova domačija (Paplerjeva 26). Po
volumnu izstopata še dve družbeno pomembni stavbi: mežnarija-vrtec-knjižnica (Paplerjeva 23) in stara
pošta-HUD Karel Barjanski (Rimska 28), v njuni osi pa se nadaljuje stavba Mladinskega kulturnega društva
Arterija in razpotegnjena stavba prosvetnega doma-kina, ki je trenutno brez funkcije.
Zazidalni sistemi so grafično prikazani na karti 3.2.2.
3.2.4 Višinski gabariti
Stavbno tkivo vaškega jedra je relativno nizkih gabaritov, prevladujejo enonadstropne stavbe (P+1, P+1+M),
skoraj enako številčne pa so pritlične stavbe (P, P+M). Višjih stavb z izjemo ene stanovanjske hiše na
južnem robu in cerkve z zvonikom ni. Podstrešja so večinoma izrabljena, nekatera imajo tudi do meter
visoke kolenčne zidove, kar proporce sicer pritlične ali enonastropne stavbe spremeni. Zgodovinsko gledano
so bile stavbe v preteklosti večinoma pritlične, le imenitnejše so imela nadstropja, zato si lahko
predstavljamo, koliko bolj je izstopala takrat npr. cerkev. Intenzivnejše prezidovanje stavb v nadstropja je
potekalo od konce 19. stoletja dalje, intenzivneje pa v 20. stoletju (ZAL, Gradbena dovoljenja).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Značilni višinski gabarit v vaškem jedru Borovnice je med pritlično in enonadstropno stavbo, večina ima
izkoriščeno podstrešje: 1 – pritlična hiša, 2 – pritlična z višjim kolenčnim zidom, 3 – vrhkletna stavba ima na
ulično stran dve nadstropji, klet in pritličje, 4 – enonadstropna stavba.
Višinski gabariti so grafično prikazani na karti 3.2.3.
3.2.5 Varovana kulturna dediščina
Obravnavano območje kulturne dediščine se širše varuje tudi kot kulturna krajina Ljubljansko barje in
predstavlja njen rob. Enota Ljubljana – kulturna krajina Ljubljansko barje je zavarovana kot krajinski park
od leta 2008 (Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje, 2008). Sestavlja jo barjanska ravnica ter
hribovito obrobje, kamor sodi tudi predel Borovnice z okolico. Barje napajajo vode iz kraškega
(Borovniščica s pritoki) in nekraškega zaledja (Šmid Hribar, 2016). Gre za širše zavarovano območje –
krajinski park V. kategorije po IUCN, Svetovni zvezi za varstvo narave (2 ekološko pomembni območji,
območje Nature 2000. Predstavlja posebno območje varstva za 25 vrst ptic na podlagi evropske direktive o
pticah. Izjemno je zaradi velikega števila naravnih vrednot (59), naravnih spomenikov (9), naravnih
rezervatov (6) in prisotnosti velikega števila ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih
(1) in živalskih vrst (27), njihovih habitatov in habitatnih tipov (7) ter kot območje številnih kulturnih
vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega sožitja človeka z naravo (JZ Krajinski park
Ljubljansko barje). Kulturna krajina v Borovnici obsega borovniški vršaj in pobočja Loške in Rakitniške
planote. Varuje se tradicionalne oblike bivanja in pridelovanja, vidno izpostavljene poselitvene vzorce in
izstopajočo stavbno dediščino, vrednote naravne krajinske zgradbe, doživljajske vrednote in topografsko
razločljivost (Pirnat, 2008).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Kulturna krajina Ljubljansko barje s svete Ane (Yerpo, 2009)
Na varovanem območju Borovnica – vaško jedro je kot dediščina varovanih 20 enot nepremične kulturne
dediščine. Od tega je deset enot profane stavbe dediščine, kjer gre bodisi za posamezne stavbe bodisi za
domačije (2). Posebej uvrstimo Hišo Paplerjeva 26 (rojstno hišo Marje Boršnik), kjer se poleg hiše varuje
tudi njen razkošno zasnovan vrt po meščanskih vzorih. Varuje se tudi štiri primere sakralne stavbne
dediščine – cerkev in tri kapelice. Med šestimi enotami memorialne (spominske) dediščine je največja
pokopališče. Na njem se nahajajo še tri druge enote, poleg dveh skupinskih grobov iz 2. svetovne vojne še
nagrobnik pomembne borovniške družine Kobi – umetniški izdelek arhitekta Ivana Vurnika. Dve drugi enoti
– spominski znamenji – se nahajata izven pokopališča, vendar v bližini, in sicer na vogalih nekdanjega
starega pokopališča.
V registru nepremične kulturne dediščine sta poleg naštetih zabeleženi še dve enoti profane stavbne
dediščine: Borovnica – kašča pri hiši Rimska 6 in Borovnica – hiša Zalarjeva 36, ki sta žal porušeni (RKD:
EŠD 13038 in 13033).
Varovana kulturna dediščina je prikazana na karti 3.2.4.1 in 3.2.4.2.
3.2.6 Zelene površine
Za stara vaška jedra je tako kot za obravnavano območje središča Borovnice značilno, da se v njem
prepletajo različne oblike zelenih površin in vegetacijskih elementov povezanih s kmetijskimi domačijami.
Ti elementi so neposredno povezani s tipologijo pozidave.
V okviru domačij so ohranjeni vrtovi neposredno ob stanovanjskih objektih. Na teh vrtovih se pojavljajo tudi
posamezni okrasni elementi. Okoli gospodarskih objektov so travnate površine, ki prehajajo v sadovnjake.
Poleg sadovnjakov pri domačijah je značilen sadovnjak na parceli župnišča, ki je ograjen z leseno ograjo.
Okoli novejših objektov so večinoma vrtovi v obliki travnatih površin ter gred z zelenjavo in okrasno
zasaditvijo. Največjo odprto zeleno površino predstavlja travnata površina ob cerkvi, ograjena s kamnitim
zidom. Neposredno ob zidu je dominantno drevo – lipa, značilna za stara vaška jedra. Žive meje niso
značilne za to območje. Zgodovinsko pomemben je vrt ob rojstni hiši Marje Boršnik. V njem so še sledi
prvotne ureditve vrta v meščanskem stilu neposredno pred vhodom, medtem ko ima vzhodni del značaj
utilitarnega vrta z gredami in sadnim drevjem.Za ta vrt so dobro ohranjeni slikovni in ustni viri o prvotni
zasnovi vrta, zato bi bilo smiselno vrt rekonstruirati in prezentirati v funkciji odprtosti za javnost.
Ker je vodotok v celoti prekrit ne predstavlja sestavnega dela zelenih površin.
Zelene površine so grafično prikazane na karti 3.2.5.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
3.3 Značilnosti sestavnih delov
3.3.1 Strehe
Strehe na območju dediščine vaško jedro kažejo sorazmerno enotno podobo z nekaj izjemami. Zgodovinsko
pogojeno je jedro obdržalo značilno strmo dvokapno streho, ki je bila prvotno krita s slamo (ARS 2, cenilni
aparat: 15) in je imela zato tudi čope. Zaradi praktičnosti (v kolikor ni šlo za obnovo po požaru, so obdržali
cimper/ostrešje) so tudi pri menjavi slamnate kritine v opečnato, ki je bila sprva zgolj bobrovec, obdržali
enako obliko strehe. Na območju lahko govorimo o značilni obliki strehe, ki je strma, dvokapna in simetrična
in ima lahko čope. Kako izrazita je navezanost na čope, kažejo primeri sodobne gradnje, kjer so uporabljeni
čopi, a ima streha manjši naklon in zato izgleda smešno (npr. na Rimski 24). Pri stavbah, kjer streha na
dvoriščni strani oblikuje velik napušč, je sleme izmaknjeno iz osi zidanega dela, da je streha obdržala
simetrično obliko z enakim naklonom obeh strešin. Prav ta odlika spretnosti nameščanja simetrične strehe na
stavbo manjka pri nekaterih novejših stavbah, ki imajo strešine neenakih naklonov (npr. hiša na Zalarjevi
24). Nekaj stavb ima streho s srednjim oz. blagim naklonom in zato (negativno) izstopajo. Strehe so kljub
izrabljenosti mansard v osnovi brez frčad. Pojavljajo se klasične zidane frčade v glavni osi vzdolžne fasade,
kot npr. pri gostilni Godec, ki pa je glede na zgodovinske fotografije bila prvotno brez. Novejše stavbe imajo
frčade različnih oblik, od v celoti privzdignjene strehe do trikotnih kukerlov, pogosta pa je tudi uporaba
strešnih oken.
Gostilna Godec okrog leta 1910 (Šumrada, 1990: 85) in danes z zidano frčado nad glavnim vhodom.
Uporaba kritine je zelo raznotera in težko je reči, da bi prevladoval kateri tip ali vsaj barva. Morda je še
vedno največ opečne kritine, kjer prevladuje zareznik, nekaj neobnovljenih streh je kritih tudi še z
bobrovcem. Med rdeče-rjave kritine lahko umestimo tudi nekaj primerkov tako obarvane bitumenske kritine.
Med sivimi kritinami so zastopani betonski zareznik, salonitke oz. cementne valovitke in siva bitumenska
kritina. Nekaj je tudi pločevinaste kritine, zlasti na strehah manjših naklonov.
Oblika in naklon strehe ter vrsta (barva) kritine so grafično prikazani na karti 3.3.1.
3.3.2 Fasade in gradiva
Večina objektov je zidanih, le nekaj jih je lesenih delno ali v celoti. Zidani objekti so tradicionalno zidani s
kamnom vsaj do meter višine, višje je cenejša, a proti vlagi neodporna opeka (ARS 4, Skubic: 43). Zidovi so
zaščiteni z apnenim ometom. Nekaj zidanih objektov ni (več) ometanih na eni ali več straneh. Nekatera
gospodarska poslopja imajo čela obita z lesom. Ta lesena čela posnemajo nekatere novejše hiše, ki imajo
preko zidanega čela deske nabite kot okras – značilen primer nerazumevanja elementov in njihovih funkcij.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Leseno čelo v funkciji na gospodarskem poslopju (levo) in kot okras na hiši (desno)
Barvna paleta ometanih fasad je raznotera. Tradicionalnim apnenim ometom pastelnih barv so se pridružile
intenzivnejše barve sodobnih sestav (vijolična, intenzivna rumena, oranžna in rdeča, ki morda posnema
barvo rdečega boksita z bližnjega nahajališča). Tradicionalne hiše so bile ometane z apnenim ometom, ki je
bil toniran z izbiro peska in pogosto tudi z dodatkom pigmenta. Gospodarska poslopja so bolj grobo ometana
v značilni sivi barvi z belimi obrobami okoli oken in vrat (dezinfekcija z apnom). Presenetljivo veliko je
rožnatih fasad (11), tudi na starejšem tkivu.
Siva in rožnata sta po okusu lastnikov.
Razmerja med fasadnimi površinami in odprtinami so različna. Stanovanjske hiše imajo nekoliko manj
odprtin, medtem ko imajo gospodarski objekti, kjer so hlevi in senik, veliko odprtin na dvoriščni strani,
drugje pa je odprtin manj. Običajno se v pritličju menjavajo vrata in okna, v nadstropju pa ritem
prezračevalnih odprtin.
Za gospodarska poslopja s hlevi in senikom je značilno, da imajo na dvoriščni strani veliko oken, vrat in
prezračevalnih odprtin, na drugih straneh pa malo. Na sliki gospodarski poslopji z Zalarjeve 12 in Paplerjeve
2.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Fasadna razmerja na (1 in 2) Paplerjevi 23, (3) Rimska 3, (4) Rimska 20, (5 in 6) Zalarjeva 22.
Vrste fasad in gradiva so grafično prikazani na karti 3.3.2.
3.3.3 Urbana in druga oprema
Obravnavno območje ni bogato z urbano opemo, saj so javne površine omejene na cestno telo. Izjema je
pešpot mimo občinske stavbe, kjer se poleg izrazitega tlaka pojavljajo luč, košek za smeti in konfina, med
katerima je nameščena veriga. Luči sov v območju raznovrstne tako glede nameščenosti, kot tudi oblike.
Razen pej omenjenega koška za smeti sta v območju dva ekološka otoka. Ker je območje omejeno na
podlagi zarisa naselbinske kulturne dediščine s strani ZVKDS, je v neposredni okolici urbane opreme več,
tako širše območje delno pokriva potrebe po urbani opremi.
Urbana in druga oprrema je prikazana na karti 3.3.3.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
3.3.4 Arhitekturna tipologija zazidalnih sistemov
Varovano območje naselbinske dediščine Borovnica – vaško jedro ima razpoznavno ohranjeno zgodovinsko
parcelacijo. Stavbni fond po tipologiji uvrščamo v ljubljansko arhitekturno regijo in v podenoto arhitekturno
krajino Ljubljana – Vrhnika. Zanjo je značilno, da so domačije oz. skupine stavb postavljene ob cesti v malih
gručah. Stanovanjska hiša komunicira s cesto in stoji ob njej prečno ali vzdolžno. Stavbe so pritlične, z
izrabljenimi podstrešji, tlorisi izrazito podolžni (značilno razmerje stranic 1:1,9). Strehe so dvokapne, strme,
z mansardami in pogosto tudi s čopoma, značilna kritina so bobrovci ali zarezniki. Posebnih arhitekturnih
detajlov ni. Drugi značilni arhitekturni tip predstavljajo domačije oz. skupine poslopij, ki so velike ali pa
slabo razvite, močni poudarki so na stanovanjskih stavbah ob cesti, tlorisi so dograjeni na dvoriščih (značilen
tloris je manj podolžen in bolj kvadratast: značilno razmerje stranic 1:1,4). Strehe so dvokapne, strme, s čopi,
značilno kritje so bobrovci, arhitektura je bolj bogato oblikovana po »meščanskih« vzorih z okenski okvirji,
portali in členjeno fasado (Fister 1, 1993: 130). Nekoč so bili čopi sestavni del slamnate strehe, s katero so
bile še v 19. stoletju krite vse stavbe v Borovnici (ARS 2, cenilni aparat: hiše). Kot oblikovni element so se
ohranili tudi pri menjavi slamnate v opečno kritino, čeprav po funkciji sedaj niso več potrebni.
Stanovanjska hiša
Značilne pritlične hiše v Borovnici izginjajo. Pritlična hiša z izrabljenim podstrešjem s kukerlom, strmo
dvokapno streho s čopoma, krito z bobrovcem, je leta 1989 še stala poleg kapelice sv. Florijana, danes je na
njenem mestu urejen vrt, novogradnja na Rimski 18 pa je umaknjena v notranjost parcele. Foto: Mateja
Šušteršič, l. 1989 (ARS, Šušteršič, 1989: 30). To stavbo si zlahka predstavljamo, da je bila nekoč krita s
slamo.
Ena takšna značilna skromna hiša, ki v svojem volumnu združuje stanovanjski in gospodarski del, je še
ohranjena na Cerkovi ulici 2 – t.i. Mavsarjeva hiša, a kaže vsako leto bolj klavrno podobo. Gre za domačijo
revnejšega kmeta kajžarja – torej kajžo. Na gospodarski strani ima ohranjeno še stranišče na štrbunk.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Mavsarjeva hiša je značilen primer skromne pritlične hiše s strmo dvokapno streho, pokrito z opečnim
zareznikom, ki pod eno streho združuje vse osnovne elemente domačije (stanovanjski in gospodarski del:
hiša, kuhinja, kašča, klet, hlev). L. 2016.
Mavsarjeva hiša leta 1989, foto in risba: Mateja Šušteršič (ARS, Šušteršič, 1989: 38). Hiša je razdeljena na
stanovanjski in gospodarski del in ima značilno razporeditev prostorov. Iz veže se dostopa do hiše in kuhinje,
pa tudi hleva.
Več je ohranjenih stavb drugega značilnega arhitekturnega tipa, verjetno tudi zato, ker so stavbe večje in za
današnje standarde bolj uporabne, pa tudi razkošnejše na pogled. Gre za stanovanjske hiše bogatejših
kmetov, gruntarjev. Nekatere so poleg stanovanjske imele še kakšno funkcijo, npr. gostilniški del, če so
imele ugodno lego ob cesti. Tak je primer stanovanjske hiše domačije na Paplerjevi 1. Značilna
enonadstropna stavba s strmo dvokapno streho je krita z opečnim bobrovcem. Da gre za bogatejše lastnike,
se izraža tudi v uporabi bogatejših arhitekturnih elementov.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Hiša domačije na Paplerjevi 1 je značilna predstavnica drugega arhitekturnega tipa z bogatejšimi
arhitekturnimi elementi: členjenim ometom in okvirji v ometu, manjka pa kamnit portal, na katerega kažejo
plombe okoli vhodnih vrat.
Med poseben tip bi lahko umestili stanovanjsko hišo Kosove domačije na Zalarjevi 12 in Majaronovo hišo
oz. Cukalovo štalo, pa tudi Pirnatovo hišo na Rimski 10 in Petričevo hišo na Ljubljanski 12, ki leži že izven
obravnavanega območja. Pri njih so vidni notranjski vplivi in podobnost z nekaterimi značilnostmi
»notranjske« hiše.
Na povezanost Borovnice z Notranjsko kažejo tudi stavbni elementi, ki za širše osrednjeslovensko območje
niso značilni: arkadni hodnik oz. z obokom pokrit vhodni predprostor. Levo risbi dveh značilnih
»notranjskih« hiš (Fister 2, 1993: 75), desno Cukalova štala in Jeršinova hiša, bogatejša in skromnejša
različica pokritega vhodnega dela z vhodom umaknjenim v notranji del volumna hiše. Temu vplivu se ne gre
čuditi, če vemo, da je bistrška posest segala vse do Cerknice.
Tudi stanovanjska hiša Kosove domačije ima pokrit dostop, le da je likovno skromnejši in je predvsem
funkcionalen. Je enonadstropna, s strmo dvokapno streho krito z bobrovcem. Gre za stanovanjski objekt
premožnejšega kmeta, samostojno stojita levo in desno od nje še dve veliki gospodarski poslopji s hlevi in
senikom. Je bolj bogato oblikovana, čeprav je danes od nekdanjih arhitekturnih členov ostalo bolj malo:
fasada je nekoliko členjena v ometu s kapnim vencem na zatrepu in ima kamnit portal z vklesano letnico
1884. Dodatni oblikovni element je še lesen gank v nadstropju, ki omogoča suh dostop do hiše.
Kosova hiša je značilen primer boljše nadstropne hiše večje domačije z notranjskimi vplivi s strmo dvokapno
streho, pokrito z opečnim bobrovcem. L. 2016.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Kosova hiša leta 1989, foto in risba: Mateja Šušteršič (ARS, Šušteršič, 1989: 42–44).
Pri tlorisni razporeditvi prostorov kmečke hiše lahko govorimo o razvitem tlorisu raščene hiše, kjer je v
enem volumnu združenih veliko različnih funkcij, glede na potrebe in velikost domačije tudi gospodarske.
Hiše v breg so postavljene nad delno vkopano kletjo oz. hlevom, t.i. vrhhlevna oz. vrhkletna hiša.
Analiza značilnih tlorisov kmečkih hiš v Borovnici leta 1989, risba Mateja Šušteršič (ARS 3, Šušteršič,
1989: 66–67)
Gospodarska poslopja
V okviru domačij so zgrajena značilna gospodarska poslopja, ki prevzemajo več funkcij. Zanje je značilna
dvoetažnost, v zgornje nadstropje vodijo zunanje lesene stopnice na lesen gank oz. je dostop iz notranjosti in
ganka ni. Streha je strma dvokapna s čopi ali brez, značilen je velik napušč na strani kmečkega dvorišča.
Zaradi pokritega ganka oz. velikega napušča je sleme izmaknjeno iz osi zidanega dela objekta. Težko
govorimo o značilni kritini, danes se namesto opečnatega zareznika vse bolj uveljavljajo druge, cenejše sive
kritine (betonski zareznik, salonitke oz. valovitke). Pritličje služi za hleve, shrambe za kmetijsko orodje in
vozove, pa tudi za klet. Do prostorov se dostopa po suhem pod napuščem, kar poenostavi delo, kadar dežuje.
V nadstropju je shramba za seno – senik, ki ima po celotnem ostenju razvrščene prezračevalne odprtine. Vse
odprtine so bile prvotno verjetno le obite z lesenim opažem, kot je še ohranjen primer gospodarskega
poslopja na domačiji Paplerjeva 1. Šele kasneje, ko je postala opeka bolj dostopna, pa so odprtine zazidali v
opečne mreže. Kjer poslopja izgubljajo svojo kmečko funkcijo, jih prezidavajo v druge namene:
stanovanjske prostore, delavnice, garaže. To pomeni nove elemente na fasadi, zlasti v pritličju – zastekljena
večja okna, vhodna in garažna vrata. Tak primer je župnijska štala (4. slika spodaj), ki so jo v času bivanja
jezuitov (noviciat od leta 1974 do leta 1980) v Borovnici spremenili v svojo učilnico – zato danes lokalno
ime stavbe učilna (Kejžar, 2009: 30, 32).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Za gospodarska poslopja je značilen velik volumen, dvoetažnost, enakomerno strma dvokapna streha z
velikim napuščem na dvoriščni strani, lahko s čopi. Uporabljena so lokalna gradiva: kamen, opeka in les,
praviloma ometano v bež ali sivih odtenkih, ponekod bele obrobe okoli odprtin. Značilni arhitekturni
element nadstropja je lesen gank ali opečne prezračevalne mreže. Značilno je delno menjavanje funkcije iz
kmečke rabe v drugo. 1 – Paplerjeva 24, 2 – Rimska 34, 3 – Paplerjeva 1, 4 – pri Rimska 34, 5 – Paplerjeva
2, 6 – Zalarjeva 12.
Skromnejših, pritličnih gospodarskih poslopij se ni ohranilo veliko. Po večini so to leseni objekti masivne
kladne gradnje, kombinirane s skeletno gradnjo, v katerih je en del prevzemal funkcijo kašče.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Skromnejša gospodarska poslopja so (bila) pritlična in lesena, grajena v kombinaciji masivne kladne gradnje
(za toplotno izolirane prostore – kašče) in skeletne gradnje, ki je nosila širok napušč, ki je prekrival prostor
za spravilo orodja in vozov, na podstrehi pa senik. 1 in 2 – gospodarsko poslopje na Kraljevi domačiji
(Rimska 26a) s kaščo, ki ima nad vrati vrezano letnico 1856, 3 in 4 – gospodarsko poslopje Pohkove
domačije z zidano kaščo ima celo svojo hišno številko (Rimska 14), zgleda, da je služilo nekomu za
preužitek.
Pritlično gospodarsko poslopje pri Pohkovih je kombinacija kozolca (skeletne gradnje), kamre (kladna
gradnja) in zidane kašče z velbom, leta 1989, risba in foto Mateja Šušteršič (ASR 3, Šušteršič, 1989: 62–63).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Bolj kot kašče »skrite« v gospodarskem poslopju so bile znamenje premožnosti in uspešnosti domačije
samostoječe zidane kašče. Današnje stanje samostoječih kašč je slabo. Do pred kratkim je stala še kašča na
Rimski 6, danes pa stojite le še ostanek kašče na Rimski 24 in kašča na domačiji Rimska 28. Kašče so že na
daleč prepoznavne. Glede na siceršnja razmerja je značilen višji volumen, zaradi požarne varnosti pa stojijo
nekoliko odmaknjeno od domačije. Spodnji del je zidan in grobo ometan, streha je strma in dvokapna, sleme
je izmaknjeno iz osi prostora, da ima del kašče večji napušč. Čeli sta obiti z lesenim opažem.
Kašče pretekle dobe: 1 – spomeniško zaščitena kašča na Rimski 6 je porušena, foto Damjana Pediček
Terseglav (RKD: EŠD 13038), 2 – ostanek kašče na Rimski 24, 3 – kašča na domačiji Rimska 34.
Sestavni del domačij so bili tudi svinjaki, ki so bili lahko vključeni v hišo ali pa so stali čim bližje njej. Za
Borovnico so bila značilna ograjena svinjska dvorišča – borjači. Svinjaki so bili skromni pritlični
funkcionalni objekti majhnih dimenzij, kot vse stavbe pa so bili kriti s strmo dvokapno streho.
Dva nekdanja svinjaka na Rimski 34 in Paplerjevi 1
Značilni rob naselja oblikujejo kozolci toplarji, ki so v celoti leseni z izjemo kritine. Nekaj jih je na območju
in okolici še ohranjenih.
Toplarja s (1 in 2) Paplerjeve 1 in (3) Rimske 34
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Značilni arhitekturni elementi
Leseni ganki
Leseni ganki so značilni ne samo za nekatera gospodarska poslopja, ampak so praktični pridatek tudi kateri
hiši. Služijo kot pokrita povezava med prostori v nadstropju, tudi do zunanjega stranišča na koncu, do njega
pa se lahko dostopa po zunanjih stopnicah, ali pa preko notranjega stopnišča in prostora v nadstropju. Lesena
ograja je rezljana na robu, tako da dve deski oblikujeta geometrijski vzorec s krogi, solzicami, srci in rombi.
Leseni ganki z rezljano ograjo na (1) hiši na Paplerjevi 1, (2) Kosovi hiši na Zalarjevi 12, (3) gospodarskem
poslopju na Paplerjevi 6, (4) gospodarskem poslopju na Rimski 34. (5) Na ganku stare pošte na Rimski 28
manjka značilna lesena ograja, zato izgleda kot še en navaden balkon. (6) Balkon s sodobno leseno ograjo z
vodoravnimi deskami.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Opečne mreže
Opečna mreža – element, ki je v Borovnici prisoten šele od druge polovice 19, stoletja, ko je z gradnjo
železnice opeka postala dostopnejša. Pred tem so bile prezračevalne odprtine obite z lesenimi deskami.
Vzorci mreže so različni, od najpreprostejših v križ, do umetelnejših z uporabo prav v ta namen izdelane
opeke. Prezračevalne opečne preže so značilne za gospodarska poslopja za predel, kjer je bilo hranjeno seno,
in sicer tako na čelnih straneh (foto zgoraj: pri Rimski 34, Zalarjeva 12, Paplerjeva 28), kot na vzdolžnih
stranicah (foto sredina: Paplerjeva 2, 23 in 28). Vzorci so našli še druge možnosti uporabe kot npr. v zidani
vrtni ograji (spodaj: Paplerjeva 14), sledita sodobni različici prezračevalne mreže, tudi z uporabo votlega
opečnega modula (Zalarjeva 23 in 26).
Leseni oboji
V Borovnici je kar nekaj stavb, ki imajo čelni trikotnik obit z lesenim opažem. Vendar pa je bil tradicionalno
lesen opaž na čelu le na gospodarskih poslopjih, lahko pa tudi na lesenih hišah in je bil vezan na leseno
konstrukcijo in prezračevano podstreho. Danes se nekritično uporablja kot obloga sicer zidanih čel
stanovanjskih hiš – primer skrajno desno. Deske so bile neobdelane, torej brez premazov in so z leti dobile
sivo patino in zaščito. Po vrsti na sliki: gospodarski poslopji na Zalarjevi 24 in Rimski 14, poslovno-
stanovanjska hiša na Paplerjevi 14 in sodobna oblika rabe lesenega čela na hiši na Zalarjevi 16.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Napušči
Bolj kot lesena čela so na območju opazni široki napušči objektov. Imajo jih praktično vsi stavbni tipi na
domačiji, saj so izredno praktični, da je delo tekoče tudi v mokrem vremenu. Objekti so spretno zasnovani,
da je podoba kljub zamaknjenosti slemena na dvoriščno stran še vedno harmonična.
Široki napušči so pogost element: (1) Zalarjeva 18, (2 in 3) Paplerjeva 2, (3) Paplerjeva 23.
Portali in vrata
Likovno najbogatejši kamniti portali v vasi so cerkveni. Na sliki so glavni portal, dva stranska in glavni vhod
v župnišče (l. 1888).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Največ ohranjenih kamnitih portalov je pravokotne oblike s poudarjeno bazo stebra, sicer pa večinoma brez
okrasja. Za nekatere je značilno, da imajo na prekladi v sredini in vogalih vklesano letnico in inicialke
lastnika. Klesani so iz apnenca, ponekod so vidne školjke. Vrata so kasetirana dvokrilna, lahko z
nadsvetlobo. Kasete so reliefno obdelane, oblikovani so tudi nekateri delilni stebrički. Po vrsti na sliki:
Zalarjeva 28 (l. 1884), Zalarjeva 12 (l. 1884), Rimska 3 (l. 1898), Paplerjeva 26 (l. 1899), Paplerjeva 23 (l.
1889), Rimska 28 na dvoriščni strani, Paplerjeva 22, Rimska 28 (l. 1876), Rimska 34 (l. 1867). Ponekod je
ohranjeno še staro okovje (foto spodaj: Rimska 28, Paplerjeva 23).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Manj številni so kamniti portali s potlačenim lokom in sklepnikom. Vodijo tako v gospodarske prostore
(klet) kot v stanovanjske. Na sklepniku je večinoma izklesana letnica, bazi stebrov sta poudarjeni, drugega
okrasja ni. Lesena vrata so preprosto kasetirana, v gospodarske dele še preprostejša letvana. Po vrsti na sliki:
Rimska 10 stanovanjski (l. 1837) in gospodarski del (l. 1836), Zalarjeva 18, Zalarjeva 31 (l. 1837?).
Gospodarska poslopja so imela lesene portale, a so se ohranili le redki. Lahko so posnemali kamnite portale
(poudarjeni bazi, rahla ločna napetost preklade) ali pa so bili le preprost funkcionalen okvir. Na sliki so
vhodi v gospodarsko poslopje Rimske 22, v kaščo Rimske 26a (l. 1856), v klet Zalarjeve 21.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Okna
Element, ki je verjetno najbolj pogosto prenavljan, je okno, zato je originalnih oken ohranjenih malo. V
kolikor imajo lastniki posluh za staro, upoštevajo pri menjavi dimenzije in razmerja starih oken, ki so bila
običajno v razmerju 2:3 in predeljena na šest šip. Tak primer menjave oken je na stari pošti na Rimski 28,
kjer so tako stara lesena okna kot nova plastična (sliki 3 in 6). Na novejših in prenovljenih objektih so okna
raznoterih oblik, v poslovnem delu ob Paplerji pa so tudi velika izložbena okna (slika 8 – Paplerjeva 8. Slike
po vrsti: Paplerjeva 1, Rimska 35, 28 in 36, Paplerjeva 4 in 6, Rimska 28, Paplerjeva 8.
Kapni zidec
Za stanovanjske hiše so značilni venci, bodisi zidani ali potegnjeni v ometu, ki potekajo okoli celotne hiše –
t.i. kapni zidci ali venci, ki so opazni zlasti na čelnih straneh. Na sliki so: Paplerjeva 23, Švigljeva 2,
Zalarjeva 26, Paplerjeva 8, Paplerjeva 1 (spodaj).
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
4. OCENA STANJA DEDIŠČINE
4.1 Ocena stanja dediščine glede na okolico
Za obravnavano območje je značilno, da ima ohranjen zelen južni rob, ki je kakovosten. Na njegovem robu
sta dva neprilagojena objekta, zaradi katerih je na tem delu moteča vedutna izpostavljenost, medtem ko je
ostali južni rob kakovostno vedutno izpostavljen v obe smeri.
Prav tako je kakovostno oblikovan vzhodni rob območja, ki je jasen in berljiv. Je tudi pozitivno vedutno
izpostavljen. Izjemo predstavlja moteča vedutna izpostavljenost na predelu pokopališča proti industrijskemu
območju.
Težaven je zlasti zahodni rob, ki je slabo definiran in berljiv, saj prehaja v breg, ki se vedno intenzivneje
poziduje. Tako izginja tudi zeleni rob, ki je včasih potekal za domačijami, kjer so se začenjali sadovnjaki,
pašniki in gozd. Robne površine so tu neskladne. Vedutna izpostavljenost je zaradi presekanja tkiva z
železnico majhna.
Na območje vplivata dve dominanti. Kakovostno dominanto predstavlja cerkev z zvonikom, tik ob njej pa
stoji šola, ki je moteča dominanta in vpliva na obravnavano območje.
Na samem območju je vedutna izpostavljenost tako kakovostna, kot tudi moteča. O kakovostni
izpostavljenosti lahko govorimo na stičišču Paplerjeve in Rimske, kjer se zaradi odprtosti površin odpirajo
pogledi na širše območje. Na Zalarjevi cesti se menjavajo odseki pozitivne in moteče vedutne
izpostavljenosti.
Ocena stanja dediščine glede na okolico je grafično prikazana na karti 4.1.
4.2 Ocena stanja območja dediščine
4.2.1 Prikaz ocene materialnega stanja
Materialno stanje dediščine je pretežno dobro ohranjeno. Okoli 80 % stavb je ohranjenih, okoli 20 % pa
jih je ogroženih. Delno ali popolnoma uničeni so trije objekti – vsi trije so varovana profana stavbna
dediščina, od tega sta bila dva v celoti porušena. Dodatno ima okoli 15% stavb težave s talno vlago, nekaj
pa jih je potencialno ogroženih zaradi odstranjenega ali izpranega ometa. Zlasti problematično zaradi
talne vlage se je pokazalo območje notranjega trikotnika ob potoku Malence, nekdanji mlinščici in
presečišču Rimske – Zalarjeve in konec Paplerjeve.
Ocena materialnega stanja dediščine je grafično prikazana na karti 4.2.1.
4.2.2 Prikaz usklajenosti posega ali ureditve z varstvenim režimom dediščine in
4.2.3 Prikaz ocene oblikovnega stanja
V velikem delu območja dediščine je gradnja oz. ureditev usklajena z varstvenim režimom dediščine in
zasnovo območja. O usklajenosti lahko govorimo na območju ohranjenih domačij (severno in severozahodno
območje, južno območje, okoli območja za pešce med Rimsko in Paplerjevo in del cerkvene posesti. Delno
prilagojena je zunanja ureditev med Zalarjevo in Paplerjevo na severnem predelu do gostilne, na
jugozahodnem območju, župnijski sadovnjak in prometnice Paplerjeva, Rimska, Švigljeva in Cerkova.
Zalarjeva cesta je polna konfliktov in gre zato za motečo ureditev. Prav tako moteča zunanja ureditev je na
osrednjem območju od gostilne pa do povezave z Rimsko. Moteča ureditev in objekti so na delu južnega
roba zaradi drobljenja zemlje domačij in ustvarjanje spalnega zaselka z neznačilno parcelacijo in lego
objekta na parceli. Podoben primer je na križišču Švigljeve in Zalarjeve. Nekaj površin z objekti smo ocenili
kot neusklajene. Gre za cerkveno zelenico ob cerkvi, Boršnikov vrt na Paplerjevi 26, zajedo hiše in parcele v
domačijo Paplerjeva 1, novo otroško igrišče na severu, ureditev od Rimske 28 proti jugu in krajna zemljišča
ob Rimski na vzhodni strani.
Še vedno kar precej objektov na območju izkazuje likovne in prostorske odlike, približno toliko pa je tudi
objektov neizrazite likovne in prostorske oblikovanosti. Okoli 25 % objektov je likovno in prostorsko
neskladnih.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Ocena usklajenosti posega ali ureditve z varstvenim režimom dediščine in ocena oblikovnega stanja
dediščine sta grafično prikazani na karti 4.2.2
4.2.4 Prikaz ocene vsebinskega stanja
Vsebina na območju dediščine je primerna. Izjemo predstavlja le današnja raba na delu vrta Boršnikove hiše
(Paplerjeva 26). Nekaj objektov in površin je praznih oz. neizkoriščenih. Sem sodita domačiji na Paplerjevi 1
in Rimski 10, objekt na Rimski 26, delno objekta Paplerjeva 14 in Rimska 28 z zalednimi parcelami in
prosvetnim domom/kinom na Rimski 32. Ob Zalarjevi sta dve zanemarjeni zemljišči, praktično
neizkoriščena pa je tudi zelenica med cerkvijo in župniščem.
Ocena vsebinskega stanja dediščine je grafično prikazana na karti 4.2.4.
4.2.5 Opis ogroženosti in ranljivosti celote in posameznih delov dediščine
Celotno območje dediščine je ranljivo zaradi potresov, ni pa ranljivo zaradi poprav, saj je primerno
odmaknjeno od Borovniščice. Dediščina je ranljiva zaradi atmosferskih padavin, ki izpirajo omete in
povzročajo počasen propad neometanih zidov.
Ogroženo je zlasti starejše stavbno tkivo, ki je ponekod nevzdrževano. Ogrožena je skoraj vsa profana
stavbna dediščina, medtem ko sakralna in memorialna dediščina nista ogroženi. Poleg nevzdrževanja
dediščino ogroža tudi zapuščenost objektov, talna vlaga, ki je na delu območja opazen problem, in
nestrokovni posegi in obnove v neprimernih tehnologijah, oblikah in materialih. Dediščino ogroža tudi
spreminjanje značaja območja iz kmečkega v nekmečkega oz. zgolj spalnega, saj s tem gospodarska poslopja
(hlevi, kašče, kozolci) postajajo odveč. Ogroža jo tudi negativen odnos vaščanov (posplošena ocena), ki se
kaže v zanemarjanju in rušitvah. Ogroža jo tudi predimenzioniran promet po Zalarjevi cesti (ozka grla,
vibracije, izpušni plini, hrup). Z novimi pozidavami spalnih zaselkov so ogroženi robovi območja dediščine.
Celotno območje je ogroženo tudi, ker nima jasno definiranih in urejenih javnih površin. Ogrožen je tudi
zgodovinski pomen starega jedra, saj prebivalci pogrešajo trgovino, kulturne prireditve in obrtniške storitve,
pa tudi tržnico in prostočasne dejavnosti, kot so pokazali rezultati ankete v sklopu vabila na delavnico. Ta
program bi bil omogočen z vzpostavitvijo kolesarskih in pešpoti.
Ogroženost posemeznih delov dediščine je prikazana na kartah 4.2.1–4.2.4.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
4.3 Ocena stanja posameznih sestavnih delov na območju dediščine
Pri obravnavi območja kulturne dediščine je potrebno razumevanje celote in posameznih
sestavnih delov. Glede urbane opreme je obravnavno območje dokaj skromno, od historičnih elementov
sta ohranjena le dva stara napajalnika za živino, spomeniki in posamezni kamniti vogalni kamen.
Lokacije urbanih elementov so prikazane na karti 3.3.3, v nadaljevanju so na fotografijah prikazane ocene
stanja posameznih elementov urbane opreme.
Spomeniki
Ohranjeno
Spomenik padlim v I. svetovni vojni Spomenik žrtvam med in po II. svetovni vojni
Napajališča živine
Ogroženo
Obe napajalni koriti sta v slabe stanju in nimata funkcije vodnega moriva v naselju, kot sta ga imela v
preteklosti.
Vogalni kamni
Vogalni kamni so ščitili objekte ali stebre ograj pred vozili.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Luči
Luči javne razvetljave so v območju zelo različne. Ob ulici je značilna priključenost na nadzemne vode,
kar še dodatno obremeni vizualni izgled naselja.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Stebrički
V območju KNP imajo stebrički funkcijo predvsem preprečavati parkiranje in vožnjo po peš poti.
Hidranti
Obvestilne table
Obvestilni tabli sta na razmeroma izpostavljenem mestu. Predvsem tabla ob domu upokojencev bi morala
biti redno vzdrževana.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Prometne označbe
Ulični prostor je zelo na gosto opremljen s prometnimi znaki kar glede na ugotovitve prebivalcev ne
prispeva k dejanski prometni varnosti.
Talne površine
Javne tlakovane površine se pajavljalo le na ulici namenjeni pešcem ter pred cerkvijo. Dvorišča objektov
so pogosto tlakovana z betonskimi tlakovci ali pa so asfaltirana. V območju sta dva odseka makadamske
poti.
Dominantno drevo
Staro lipovo drevo ob cerkvi
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Košek za smeti
Košek je namenjen tako odpadkom, kot pasjim iztrebkom.
Ekološki otok
Ekološki otok pred knjižnico je na zelo izpostavljeni legi, ki vizualno krni pomemben družbeni prostor.
Lokacija pred podvozom je mamnj izpostavljena, saj je na vizualnem robu naselja.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
5. Povzetek pobud in rezultatov ankete v okviru delavnice
Na podlagi določbe pravilnika glede vključevanja zainteresirane javnosti je bila za območje naselbinske
dediščine starega jedra Borovnica organizirana delavnica. Vabilo na delavnico, ki je bila izvedena dne 14.
septembra ob 17.00 v osnovni šoli, je bilo poslano na vse naslove v obravnavnem območju in objavljeno na
spletni strani Občine.
Z vabili na delavnico je bila poslana tudi anketa za lastnike, stanovalce in zaposlene. Oddanih je bilo 17
izpolnjenih vprašalnikov.
Na delavnici, ki se jih je udeležilo nekaj več kot 30 udeležencev, je župan z nagovorom pozdravil udeležence
in predstavil vse dejavnosti, ki potekajo za vključevanje javnosti pri oblikovanju strategije razvoja Občine. S
strani skupine izdelovalca Konservatorskega načrta za prenovo je bil v uvodnem delu predstavljen KNP. Kaj
je namen, cilj KNP, kakšna je pravna podlaga ter predstavitev načina izpolnjevanja anketnih listov v okviru
delavnice. Udeleženci so bili razdeljeni na pet skupin, vsaka s predstavnikom iz skupine izdelovalca KNP.
Nekateri udeleženci so ocenjevali le polovico evidenčnih enot, nekateri pa celotno obravnavno območje.
Oddanih je bilo 20 s strani zainteresirane javnosti izpolnjenih anketnih listov.
Za potrebe ankete je bila v delavnico vključena tudi skupina lokalnih strokovnjakov (5 udeležencev), ki so
izpolnili identičen anketni list. Tudi strokovnjaki različnih strok s strani izdelovalca KNP in OPPN (5
udeležencev) so kot tretji anketni vzorec izpolnjevali anketo.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
VREDNOTENJE POMENOV V OBMOČJU KULTURNE DEDIŠČINE.
Vsak objekt ali površina ima svojstven pomen tako za krajane, kot tudi za strokovnjake različnih področij.
Izbrani pomeni (zgodovinski, prostorski, estetski, družbeni, ekonomski) za vrednotenje izhajajo iz smernic,
ki jih je podala strokovna organizacija UNESCA – ICOMOS.
Z vrednotenjem različnih pomenov kulturne dediščine so bili prepoznani in izpostavljeni tisti objekti ali
površine v območju, ki jih je nujno potrebno ohraniti v sedanjem stanju, kot tudi tisti, kjer so spremembe
možne. Z vrednotenjem pa se zasleduje tudi cilj prepoznavanja konkretnih problemov, ki definirajo
spremembe, ki jih je s ciljem celovite prenove območja kulturne dediščine potrebno prioritetno izvesti. Sklop
pomenov, ki so jim udeleženci delavnice podajali vrednosti, predstavlja konkretno podlago, na podlagi
katere se v okviru prostorskega načrtovanja oblikuje naslednje usmeritve: kaj je dobro, kaj je potrebno
spremeniti in kaj so prioritete za celovito prenovo s katero bi se ohranjal pomen kulturne dediščine ob
sočasnem omogočanju vzdržnega razvoja.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KARTA EVIDENČNIH ENOT
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
S statistično metodo smo najprej preverili kvaliteto podatkov in strinjanje med skupinami. Ugotovljeno je, da
je ujemanje med skupinami tako veliko, da se lahko dobljeni rezultati združujejo v sintezne karte.
Zgodovinski pomen Prostorski pomen
Estetski pomen Družbeni pomen
Ekonomski pomen
Rezultat delavnice je na podlagi uporabe statističnih metod sintezna karta, kjer so s tremi barvami označeni
objekti ali površine. Modra barva predstavlja pozitivno identiteto, ki se mora ohraniti tudi v prihodnje.
Rumena barva predstavlja tiste elemente, ki se pod določenimi pogoji lahko spreminjajo, vendar to ni
prioriteta za celovito prenovo. Rdeča barva predstavlja tiste elemente, ki imajo negativno identiteto in je zato
sprememba v luči celovite prenove ena izmed prioritet.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Grafični prikaz rezultatov ankete v sklopu delavnice, izvedene na podlagi POPULUS metode za območje
naselbinske dediščine po posameznih pomenih in na koncu je predstavljena združena identitetna karta vseh
pomenov. Z rastrom so prikazane tiste evidenčne enote, kjer je standardno odstopanje ocen med skupinami
ocenjevalcev večje od 0,65.
Zgodovinski pomen
Pozitivna identiteta
Nevtralna identiteta
Negativna identiteta
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Prostorski pomen
Pozitivna identiteta
Nevtralna identiteta
Negativna identiteta
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Estetski pomen
Pozitivna identiteta
Nevtralna identiteta
Negativna identiteta
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Družbeni pomen
Pozitivna identiteta
Nevtralna identiteta
Negativna identiteta
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Ekonomski pomen
Pozitivna identiteta
Nevtralna identiteta
Negativna identiteta
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Sintezna karta vseh pomenov
Pozitivna identiteta
Nevtralna identiteta
Negativna identiteta
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Iz rezultata je razvidno, da največji problem za podobo naselja predstavljajo novejši objekti ter prizidave in
nadzidave starejših objektov. Razporeditev negativnih identitet kaže na pretežnost takih objektov v južnem
delu naselja ter na neizpostavljenih legah.
Identitetno pozitivno so ocenjeni nekateri objekti, ki so varovani kot stavbna dediščina. Od odprtih površin
ima pozitivno Paplerjeva ulica. Ocena pomenov je v sklopu anketne metode Populus dopolnjena s sklopom
pobud (predlogov), potrebnih posegov ali ohranjanja sedanjega stanja.
POBUDE IN PREDLOGI ZA OBRAVNAVANO OBMOČJE
V sklopu ankete so bili podani predlogi ukrepov za vsako posamezno evidenčno enoto in so prikazani v
obliki grafov. Rezultati ankete s podanimi predlogi potrjujejo predhodno oceno identitetne vrednosti. Pri
predhodno izpostavljenih objektih, katerih presek pomenov je podal negativno vrednost, je podan predlog
celovite prenove ali eventualno rušitve. Tudi na objektih, ki so ocenjeni nevtralno ali pozitivno so podani
predlogi za prenovo. Taki so primeri starejših objektov, ki imajo izrazite pozitivne pomene, vendar je zaradi
starosti ali odsotnosti rednega vzdrževanja objekt potrebno celovito obnoviti.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Rezultati delavnice predstavljajo kvalitetne in konkretne usmeritve za izdelavo načrtovalskega dela
konservatorskega načrta za prenovo in OPPN.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
REZULTATI ANKETE V SKLOPU VABILA NA DELAVNICO
Rezultati ankete potrjujejo ugotovitve iz delavnice. Prebivalci niso zadovoljni z izgledom starega vaškega
jedra, pogrešajo javne odprte površine, trgovino in za prebivalce prilagojen prometni režim.
Posredovani anketni listi.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
V nadaljevanju so prikazani rezultati 17 izpolnjenih anketnih listov v tabelah in v obliki grafov.
Prejetih je bilo 17 izpolnjenih vprašalnikov.
Anketo izpolnjujem kot Število odgovorov
lastnik/solastnik nepremičnine 16
najemnik 1
zaposleni 0
Koliko let živite na območju
OPPN Število odgovorov
1-5 2
do 20 3
do 40 1
nad 40 11
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Kako ocenjujete bivanje oz. delo
na območju Število odgovorov
1 zelo slabo 0
2 slabo 1
3 povprečno 5
4 dobro 8
5 odlično 1
Ali ste zadovoljni s podobo
starega jedra Borovnice Število odgovorov
da 3
ne 13
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Ali ste zadovoljni z urejenostjo in
vzdrževanjem starega jedra
Borovnice Število odgovorov
da 3
ne 13
Kaj v starem jedru največkrat
uporabljate/obiščete Število odgovorov
trgovino 12
knjižnico 9
pokopališče 9
gostinski lokal 6
šolo 6
cesto 6
cerkev 5
vrtec 3
parkirišče 0
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Katere dejavnosti pogrešate v
starem jedru Število odgovorov
trgovino 7
kulturne prireditve 4
obrtniške storitve 4
prostočasne dejavnosti 2
tržnico 2
svetovalne storitve 1
Katere ureditve pogrešate v
starem jedru Število odgovorov
prostor za prireditve 5
park 5
parkirišče 5
ulico s prednostjo za pešce 4
kolesarsko pot 4
peš pot 4
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Ali ste zadovoljni s prometno
ureditvijo Število odgovorov
da 7
ne 10
Razvrstite probleme v starem jedru od nabolj
do najmanj pomembnega
neurejenost območja
varne površine za pešce in kolesarje
pomanjkanje urbane opreme
pomanjkanje javnih parkirišč
pomanjkanje javnih površin-trg
funkcije, ki ne sodijo v jedro
določbe prostorskih aktov
neenotnost območja
omejitve zaradi varstva kulturne dediščine
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Spol respondenta Število odgovorov
ženska 5
moški 11
Starost respondenta (let) Število odgovorov
do 25 0
25-44 3
45-64 9
65 in več 4
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
6. LITERATURA IN VIRI Slikovno gradivo
© Vse fotografije, za katere vir ni napisan, so iz Fototeke Populusa in so avtorsko delo Darje Marinček
Prosenc, Anje Premk in Janeza Premka.
Vsi internetni viri so dostopani 17.10.2016.
Adresar, 1912. URN:NBN:SI:DOC-EEQRBZF6 from http://www.dlib.si.
Arhiv Republike Slovenije (ARS):
ARS 1, fond AS 1063, Zbirka listin, št. 4742.
ARS 2, fond SI AS 176 Franciscejski kataster za Kranjsko, 1823–1869.
ARS 3, fond AS 2067, šk. 48, Korpus slovenske arhitekture, Šušteršič, Mateja (1989): Borovnica, vaje za
Razvoj arhitekture 2.
ARS 4, fond AS 2067, šk. 298, Korpus slovenske arhitekture, Skubic, Andreja (ni datacije): Petričeva
domačija v Borovnici, raziskovalni referat za Razvoj arhitekture.
ARS 5, fond AS 1063, Zbirka listin, št. 4744.
ARS 6, fond SI AS 1783/83.
ARS 7, fond SI AS 133, šk. 64, 52/Borovnica.
Arhiv Župnije Borovnica
Brate, Tadej, 2007: Borovniški viadukt.
Cankarjeva knjižnica Vrhnika (CKV): Knjižnica dr. M. Boršnik Borovnica,
http://www.ckv.si/vsebina.php?vid=20090306103132906.
Debevec 1, Damjan, 2009: Pismo papeža Aleksandra IV., 13. marec 1257, prepis Damjan Debevec in prevod
Martin Benedik, http://www.vborovnici.si/index.php/znamenitosti/arhiv-obcine-borovnica.
Debevec 2, Damjan, 2009: Ustanovna listina kartuzije Bistra, 1. november 1260, prepis,
http://www.vborovnici.si/index.php/znamenitosti/arhiv-obcine-borovnica.
Debevec 3, Damjan, 2009: Perspektivni plan razvoja turizma Občine Borovnica, leto 1953, prepis,
http://www.vborovnici.si/arhiv/arhiv/1953/1953_07_01_perspektivni_plan_turizma.htm?ml=1
Debevec, Damjan, 2010: Adresar, I. splošna naslovna knjiga za Kranjsko 1912, prepis,
http://www.vborovnici.si/arhiv/arhiv/1912/1912_Adresar_za_Kranjsko.htm?ml=1.
Deu, Živa, 2001: Stavbarstvo slovenskega podeželja, značilno oblikovanje stanovanjskih hiš.
Drole, Alja, 2015: Pomen govorilnih ur v vrtcu, diplomska naloga.
Fister 1, Peter, 1993: Arhitekturne krajine in regije Slovenije.
Fister 2, Peter, 1993: Glosar arhitekturne tipologije.
Fister, Peter, 1986: Umetnost stavbarstva na Slovenskem.
Fototeka Populusa, avtorji fotografij Darja Marinček Prosenc, Anja Premk, Janez Premk.
Geodetska uprava RS, Geodetska pisarna Vrhnika
Gspan, Alfonz: Prešeren. Slovenska biografija, http://www.slovenska-
biografija.si/rodbina/sbi461400/#slovenski-biografski-leksikon.
Hozjan, Andrej (ur.), 1997: Pošta na slovenskih tleh.
HUD Karel Barjanski, 2015: Pogledi dveh stoletij, fotografska razstava.
Jernejec Babič, Petra, Pirnat, Nataša, Renčelj, Aleksandra, 2008: Strokovne zasnove varstva kulturne
dediščine za območje Občine Borovnica.
JP komunalno podjetje Vrhnika, Zgodovina vrhniške komunale, http://www.kpv.si/podjetje/zgodovina.
Jutro, 10. maj 1927, letnik 8, številka 110.
JZ Krajinski park Ljubljansko barje: Osebna izkaznica KP ljubljansko barje, http://www.ljubljanskobarje.si/.
Kejžar, Franc (ur.), 2009: "Luč se od luči prižiga", 40 let slovenske province Družbe Jezusove. Dostopno na:
http://www.jezuiti.si/wp-content/uploads/2010/11/Jezuitski-zbornik.pdf.
Kermavnar, Simona, 2010: Bivši kartuzijanski samostan v Bistri, http://www.dedi.si/dediscina/93-bivsi-
kartuzijanski-samostan-v-bistri.
Kočar, Tomaž, 1997: Vodni pogoni v Borovniški kotlini.
Kolarič, Rudolf, 2013: Ramovš, Fran, akademik (1890–1952). Slovenska biografija, http://www.slovenska-
biografija.si/oseba/sbi484440/#slovenski-biografski-leksikon.
Komac, Andrej, 2006: Od mejne grofije do dežele, Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju.
Kozler, Peter, 1864: Zemljovid slovenske dežele in pokrajin. Izdala Založba Amalietti & Amalietti in Zveza
domoljubnih društev Hervardi, 2013.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Kmetijske in rokodelske novice, 2. marec 1881, letnik 39, številka 9.
Knjižnica Mirana Jarca (KMJ) Novo mesto, digitalizirana fototeka, http://cobiss7.izum.si.
Laibacher Zeitung, 15. junij 1790 (št. 24).
Laibacher Zeitung, 3. junij 1850 (št. 54).
Lampe, Urška, 2011: Taborišče za italijanske deportirance v Borovnici in konvencija o ravnanju z vojnimi
ujetniki, diplomsko delo.
Levičnik, Jože, 1874: Spomini na Notranje-Kranjski, v Koledar Družbe svetega Mohorja, za navadno leto
1875, str. 189-196.
Loschan, Gottfried, 1832: Karte vom Herzogthume Krain,
http://www.geopedia.si/#T105_x470944_y94344_s11_b4.
Marolt, Marijan, 1929: Dekanija Vrhnika, topografski opis.
Melik, Anton, 1927: Kolonizacija Ljubljanskega barja.
Modrijan, Franjo (ur.), 2015: 130 let gasilstva v Borovniški kotlini, 1885–2015.
Nadškofija Ljubljana, http://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-
nadskofije/zupnije/ljubljana-jezica/.
Naših 100 let [1876–1976], posebna izdaja ob 100-letnici šole, 1976.
Naša draga šola, zbornik ob 130-letnici šole v Borovnici, 2006.
Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 1817.
Občina Borovnica: Uradna spletna stran, http://www.borovnica.si
Občina Borovnica, 2001: turistična karta občine.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica, Uradni list RS, št. 52/2014.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu (občinski podrobni prostorski načrt)
pokopališča v Borovnici (Uradni list RS, št. 85/07).
Pirnat, Nataša, 2008: Gradivo za smernice varstva kulturne dediščine za Občinski prostorski načrt Občine
Borovnica.
Polec, Janko, 2013: Majaron, Danilo (1859–1931). Slovenska biografija, http://www.slovenska-
biografija.si/oseba/sbi341535/#slovenski-biografski-leksikon.
Premk, Anja, 2005: Prostorski razvoj Begunj na Gorenjskem, diplomska naloga.
Premk, Anja; Premk, Janez, 2014: Šola na Preloki, pričevalka ljudske kulture, dokumentacijsko-
konservatorski oris. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 54.1/2 (junij 2014): 43-49.
Premk, Francka; Premk, Eva, 2015: Prof. dr. Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike.
Pristavec-Repar, Metka (ur.), 1996: Stoji učilna zidana, zbornik ob 120-letnici šole.
Rajšp, Vincenc (ur.), 1996: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Josephinische Landesaufnahme
1763–1787 für das Gebiet der Republik Slowenien. 2. zvezek.
Register nepremične kulturne dediščine (RKD), http://giskd6s.situla.org/giskd/.
Rhombus 1, 2010: Prva pisna omemba Borovnice, http://www.vborovnici.si/2015/kb.php?a=25.
Rhombus 2, 2010: Važnejši pomniki iz zgodovine župnije, http://www.vborovnici.si/2015/kb.php?a=19.
Rhombus 3, 2010: Kapele v borovniški župniji, http://www.vborovnici.si/2015/kb.php?a=5.
Rman, Nina, Novak, Matevž (ur.), 2016: 70 geoloških zanimivosti Slovenije.
Sapač, Igor, 2006: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, 3: Notranjska. Med Idrijo in Snežnikom.
Sledi časa, radijska oddaja. Prvi P, 10. 4. 2016.
Slovenski etnografski muzej (SEM), fototeka, zbirka Rado Kregar / 75 F0000263 in zbirka Vekoslav
Kramarič / F0036971
Slovenski narod, 10. september 1876, letnik 9, številka 207.
Statut Občine Borovnica, Uradni list RS, št. 6/08, 81/09 in 84/2011.
Stražišar, Simona: Znani Borovničani, http://www.borovnica.si/o-borovnici/znani-borovnicani/dr-ivan-
korosec/.
Suhadolnik, Klemen, 2016: Razvoj športa v občini Borovnica po 2. svetovni vojni, diplomsko delo.
Šmajdek, Primož, 2014: Borovnica – spomenika padlim v prvi svetovni vojni,
http://spomeniki.blogspot.si/2014/10/borovnica-spomenik-padlim-v-prvi.html.
Šmid Hribar, Mateja, 2016: Ljubljansko barje. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine
na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/493-ljubljansko-barje.
Šumrada, Janez (ur.), 1990: Vrhnika, prečuden kraj.
Trček, Igor, 2011: Pred štiridesetimi leti je padel Tone Zalar-Žan (1982),
http://www.vborovnici.si/2015/kb.php?a=152.
KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO VAŠKEGA JEDRA NASELJA BOROVNICA - EŠD 11477
POPULUS d.o.o. PE Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana, Slovenija: [email protected], 01/2800550, OD LETA 1991
Turistično društvo Borovnica: Arhiv Občine Borovnica,
http://www.vborovnici.si/index.php/znamenitosti/arhiv-obcine-borovnica#.
Turistično društvo Borovnica 1: Župna cerkev sv. Marjete,
http://www.vborovnici.si/index.php/znamenitosti/zupna-cerkev-sv-marjete.
Turistično društvo Borovnica 2, www.občina.si.
Turistično društvo Borovnica 3, Borovnica skozi čas,
http://www.vborovnici.si/piwigo/index.php?/category/9.
Urbanc, Mimi, 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji.
Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje, Uradni list RS, št. 112/08, https://www.uradni-
list.si/1/content?id=89429.
Urednik, 2010: Borovniški viadukt, http://www.vborovnici.si/2015/kb.php?a=36.
Valvasor, Janez Vajkard, 1689: Die Ehre des Herzogthums Krain, VIII.
Velušček, Anton: Najstarejše kolo z ostjo na svetu – 5150 let, http://www.ljubljanskobarje.si/unesco-na-
ljubljanskem-barju/najstarejse-kolo-z-osjo-na-svetu.
Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), fond SI ZAL VRH/0001 Občina Borovnica, 1867–1948, t. e. 19 in 20.
»Župnija se predstavi«, zbornik župnije Borovnica, 2005.
Yerpo, 2009: Zahodni rob Barja, pogled s hriba Sveta Ana nad Podpečjo,
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljansko_barje#/media/File:Ljubljana_marsh_-_W.jpg.
Ustni viri:
Simona Stražišar, Jože Zorman, Bojan Čebela, Edvard Bešlagič.