konvent 20 years

ČASTIVREDNIVINSKI KONVENT SV. URBANA

LJUBLJANA

1993–2013

USTANOVLJEN

1993S SEDEŽEM NA

LJUBLJANSKEM GRADU

Člani Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana(z leve proti desni) Andrej Kopač, dr. Julij Nemanič, Boris Ostan, Dušan Brejc, Stane Miklavec,

Darko Brlek, dr. Janez Bogataj, Izidor Rejc, dr. Janez Čebulj, Edi Berk, Andrej Mlakar,dr. Vito Hazler, Tomaž Marinček, Igor Štemberger, Ljubo Žužek,

(spodaj desno) Samo Nučič in Rok Kvaternik.

KONVENTUALI

Člani

Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana

Ljubljana

*

Vinski kapitelj

Edi Berk

(pretor 2013-)

(skrbnik podobe 1993-2013)

dr. Janez Čebulj

(kancler)

(kancler 1993-2000)

(pretor 2000-2013)

dr. Janez Bogataj

(protokolist)

Andrej Mlakar

(zakladnik)

Stane Miklavec

(skrbnik Svečanega sedeža)

Boris Ostan

(glasník)

Dušan Brejc

(okuševalec)

Darko Brlek

(član kapitlja)

Člani

dr. Vito Hazler

Andrej Kopač

Rok Kvaternik

Tomaž Marinček

dr. Julij Nemanič

Samo Nučič

Izidor Rejc

(pretor 1993-2000)

(kancler 2000-2013)

Igor Štemberger

Ljubo Žužek

Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana je

bil ustanovljen na martinovo, 11. novembra 1993.

Njegov sedež je bil najprej v ljubljanski mestni hiši,

nato pa na Ljubljanskem gradu, kjer je v Stolpu

strelcev od 31. maja 2013 tudi njegov Svečani

sedež. Vinski konvent je moško omizje, ob polni

zasedenosti z 21 člani, ki ljubijo in spoštujejo

vinsko trto in vino. Kot pove že beseda konvent

(sestanek, zbor, zborovanje …), se njegovi člani ali

konventuali družijo na zborih Vinskega konventa

z namenom, da bi gojili in spodbujali pravo

kulturo uživanja vina. Ob prijetni družabnosti

spoznavajo posebnosti in značilnosti slovenskih

vin ter njihove vpetosti v vsakdanjike in praznike

vinorodnih dežel, prav tako pa spoznavajo tudi

evropska in svetovna vina, njihove posebnosti ter

povezanosti s kulinaričnimi kulturami. Na zborih

Vinskega konventa sprejemajo tudi določene

sklepe in usmeritve svojega delovanja, ki jih

izvršuje Vinski kapitelj pod vodstvom pretorja.

Ostali člani Vinskega kapitlja so še kancler,

zakladnik, protokolist, skrbnik Svečanega sedeža,

glasník, okuševalec in član kapitlja. Največ pozor-

nosti namenjajo vinom Slovenije iz vseh treh njenih

vinorodnih dežel, Primorske, Podravja in Posavja,

iz katerih vsako leto izberejo tudi belo in rdeče

konventno vino. Konventuali razumejo svoje po-

slanstvo kot “čisto vest” slovenskega vina, zato na

shodih razpravljajo o različnih področjih gospo-

darskega, družbenega in duhovnega prizadevanja,

ki so na različne načine povezana z vinom. Vino

je lahko veliko več kot le pijača in sooblikuje spo-

znanja o kulturni in naravni dediščini, literaturi,

arhitekturi in oblikovanju, vinski trgovini, prehrani,

medkulturnih stikih, glasbeni kulturi, umetnosti,

ritualnih praksah idr. Razumeti ga moramo v šte-

vilnih zvezah in pomenih. Če je tako, se nam tudi

njegova kulturna dediščina in sodobnost poka-

žeta v popolnoma drugačni luči in v veliko večjih

razsežnostih.

Temeljna dejavnost Konventa je povezana s

skrbjo za vinsko trto, ki raste na Ljubljanskem

gradu. Konvent odlično sodeluje z Ljubljanskim

gradom, s katerim skupaj pripravljata nekatere že

tradicionalne prireditve, povezane z grajsko trto:

prvi rez trte, trgatev, mestno martinovanje in sve-

čano vlaganje konventnih vin. Konventuali imajo

poleg navedenih še nekaj drugih, le konventnih

srečanj, in sicer Pozdrav pomladi, urbanovo,

Pozdrav jeseni in izbor konventnih vin. Slednjega

izvedejo z degustacijo vsako leto v drugi izbrani

slovenski vinski kleti. Izbrani belo in rdeče vino sta

opremljeni s posebno konventno etiketo. Konvent

vsako leto podari steklenice izbranih vin Mestni

občini Ljubljana in Ljubljanskemu gradu za njune

posebne protokolarne potrebe. Shranjene so v

posebnih vinskih vitrinah v pritličju Stolpa strelcev

na Ljubljanskem gradu, kjer je tudi Svečani sedež


Ljubljana. Na vseh shodih Konventa so poleg vin

prisotne tudi izbrane jedi, ki skupaj z vini zaokro-

žajo posamezne tematske zgodbe o vinih in vin-

skih kulturah.

Konventuali se ne oblačijo v posebne kostume.

Njihovo razpoznavno znamenje so značke z zna-

kom Konventa, ki jih nosijo na suknjičih.

Konventov shodni pozdrav je:

“Ad maiorem vini gloriam!”

in odgovor:

“Tako bodi!”

Z URBANOM UBRANO V ČAST VINA

ČASTIVREDNI VINSKI KONVENT SV. URBANA LJUBLJANA

11. 11. 1993

Ob ustanovitvi Častivrednega vinskega konventa

sv. Urbana Ljubljana je bila izdana posebna sve-

čana listina, ki je pisno pričevanje o tem dogodku.

Ustanovna listina govori o temeljnem namenu

ustanovitve Častivrednega vinskega konventa

sv. Urbana Ljubljana in povezanosti delovanja

konventualov z zavetnikom, po katerem se Konvent

imenuje.

Konvent nosi ime po sv. Urbanu, ki goduje 25. maja.

Ta dan označuje začetek cvetenja vinske trte, zato

je spomladanski sv. Urban že sedem stoletij zaščit-

nik vinogradnikov in vinarjev. Sv. Urban je upodo-

bljen s tiaro na glavi, v roki pa ima knjigo, na

kateri je grozd na listu vinske trte. Ti atributi so

bili izhodišče za oblikovanje znaka in celostne

grafične podobe Konventa.

Znak Vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana je

okrogle oblike, simbolično za obliko vinskega

soda in za krog ljudi, ki se družijo ob plemeniti

ideji. V sredini kroga so Urbanovi simboli: knjiga,

ki ponazarja modrost, na njej je grozd na listu vin-

ske trte, na spodnji strani pa horizontalna pasica z

nazivom lokacije, ki umiri in postavi znak na trden

temelj. Izbrane barve so svetlo zelenkasta in

bordo rdeča za belo in rdeče grozdje ter vino,

zlata za žlahtnost in črna za jasno risbo.

Zasnovi znaka in izpeljani osnovni celostni grafični

podobi se pridružujejo tudi oblikovani jedilniki,

vabila, različne spominske in častne listine, označe-

valne table na Ljubljanskem gradu, vinske etikete

in darilne škatle.

USTANOVITEV, ZAPISANA V LISTINI

USTANOVNA LISTINA

m•c•m•x•c•i•i•i

Sveti Urban, ki goduje 25. maja, je eden od po-

membnih zavetnikov vinogradov, vinogradnikov,

sodarjev in posredno tudi vina. Častijo ga kot

zavetnika proti mrazu, neurju, streli in pijanosti.

V dneh okoli njegovega praznika začne cveteti

vinska trta, zato ga od 9. stoletja dalje častijo kot

enega njenih glavnih zavetnikov. V Sloveniji ima to

vlogo že več kot 700 let, ko so mu začeli od

druge polovice 14. stoletja na vinorodnih območ-

jih posvečati cerkve in oltarje. Urban I. je bil

papež, ki je vodil Cerkev v letih od 222 do 230.

O njegovem življenju in delu je komaj kaj zna-

nega. Poleg tega so se na 25. maja spominjali tudi

nekega škofa Urbana, ki je bil mučenec v času

vladanja cesarja Decija, ok. l. 250. Neuki razlagalci

so oba Urbana zamenjali in so god papeža

Urbana I. prenesli na 25. maj. Zaradi številnih

negotovosti in zmede od leta 1969 Cerkev ne

obhaja več njegovega godovnega praznika, ohranja

pa se kot večstoletna tradicija na vinorodnih

območjih. V Sloveniji je njegovo čaščenje najzna-

čilnejše za vinorodno deželo Podravje, v Evropi

pa je razširjeno v nemških vinorodnih deželah,

zlasti na Frankovskem, Badenskem in v Alzaciji.

Povezanost s trto in vinom je vidna v njegovih

upodobitvah: na glavi ima papeško tiaro, v roki pa

drži knjigo z grozdom na listu vinske trte ali le

grozd. Poznane so tudi različice, na primer ta, da

drži v roki kol s trsom, na njem pa raste lep grozd.

Ime Urban izvira iz latinske besede urbanus in

pomeni prebivalca mesta, meščana, prijatelja

mestnega življenja, tudi uglajenega, olikanega,

duhovitega in drznega. Urbanus je bil torej meš-

čan, tako kot je bil rusticus oznaka za prebivalce

vasi. Iz latinskega urbanus je nastalo več izrazov,

ki jih pogosto uporabljamo, npr. urbanist, urbani-

zacija, urbanizem.

OKOLI URBANA TRTA ZACVETI

SVETI URBAN

25. maj

Martinovanje je danes eden najpopularnejših in

najbolj množičnih praznikov v Sloveniji, tudi v ne-

vinorodnih območjih. Praznujemo ga 11. novembra,

pogosto tudi do 14 dni, odvisno od dneva v tednu

z godovnim dnem. Sveti Martin se je rodil okoli

leta 316 v panonskem mestu Sabaria, tj. v današ-

njem Szombathelyju ali slovensko Sombotelu na

sosednjem Madžarskem. S petnajstimi leti je odšel

za vojaka in kmalu postal častnik gardne konje-

nice. Čeprav mu vojaška služba ni bila po godu, jo

je vestno opravljal. Predvsem je nesebično poma-

gal ljudem in se jim zato zelo priljubil. V leto 334

sega legendarna pripoved, kako je Martin v

mrzlem večeru jahal proti taboru svoje enote pri

Amiensu severno od Pariza in srečal prezeblega

berača. Odrezal mu je del svojega vojaškega

plašča, da se je za silo ogrel. Pripoved govori, da

je Martin že naslednjo noč zagledal Kristusa, oble-

čenega v polovico njegovega plašča. Zato Martina

upodabljajo kot vojaka na konju, ki z mečem reže

svoj plašč in ga daje beraču. Martin se je kmalu

poslovil od vojaške službe in se posvetil misijon-

skemu delu ter študiju Svetega pisma. V drugi

polovici 4. stoletja je bil izvoljen za škofa v fran-

coskem mestu Toursu. Kljub temu uglednemu

imenovanju je ohranil skromno puščavniško življe-

nje in živel v revni koči pred mestnimi vrati. Umrl

je 8. novembra 397 v kraju Candes pri Toursu,

pokopali pa so ga 11. novembra. Njegovo čaščenje

se je razširilo na ozemlju današnje Slovenije pod

frankovskim vplivom že med 7. in 10. stoletjem.

Domnevno je prevzel vlogo nekega predkrščan-

skega praznovanja zaključka letine. Med pridelki

letine je bilo tudi vino in v času njegovega godov-

nega dne naj bi mošt povrel in se spremenil v vino.

Pogosto upodabljajo svetega Martina tudi kot

škofa z gosjo. Slednja ima več pomenov. Najprej

je povezana z legendo, ki pravi, da se je Martin

skril med jato gosi, ko so mu želeli sporočiti, da

bo postal škof. Gos je povezana tudi z eno od

daritvenih živali, ki so jih predkrščanski predniki

darovali ob zaključku letine.

OD VOJAKA DO ŠKOFA

SVETI MARTIN

11. november

21. 3.

POZDRAV POMLADI

*

4. 4.

PRVI REZ GRAJSKE TRTE

*

25. 5.

URBANOVO

*

23. 9.

POZDRAV JESENI

*

10. 10.

MESTNA TRGATEV

*

11. 11.

MESTNO MARTINOVANJE

*

12. 12.

SVEČANO VLAGANJE KONVENTNEGA VINA

PRAZNIČNO KONVENTNO LETO

NA LJUBLJANSKEM GRADU

prireditve

Praznično konventno leto na Ljubljanskem gradu

Častivredni vinski konvent svetega Urbana Ljubljana

pripravlja naslednje glavne shode na Ljubljanskem gradu

in na drugih

za te priložnosti posebej izbranih lokacijah:

✶

Pozdrav pomladi – 21. marec

Prvo srečanje konventualov v tekočem letu s tematskim vinskim večerom.

✶

Prvi rez grajske trte – 4. april

Svečana prireditev, s katere gostje kot spominke odnesejo tudi rozge grajske trte.

✶

Urbanovo − 25. maj

Osrednja svečanost za konventuale in povabljene goste s tematskim vinskim večerom.

✶

Pozdrav jeseni − 23. september

Jesensko srečanje konventualov z izborom konventnega belega in rdečega vina,

kar poteka v izbrani vinski kleti ali na Svečanem sedežu Konventa.

✶

Mestna trgatev grajske trte – 10. oktober

Svečana trgatev grajske trte s programom in pogostitvijo.

✶

Mestno martinovanje − 11. november

Predstavitev količine in kakovosti vina pretekle letine

s kulturnim programom in martinovanjem.

✶

Svečano vlaganje steklenic konventnih vin – 12. december

Konvent vsako leto podari Mestni občini Ljubljana in Ljubljanskemu gradu

po dvanajst steklenic belega in rdečega konventnega vina,

ki ga vložijo v vinski vitrini na Svečanem sedežu Konventa

v Stolpu strelcev na Ljubljanskem gradu.

PRAZNIČNO KONVENTNO LETO

NA LJUBLJANSKEM GRADU

prireditve

Prvo srečanje konventualov Častivrednega

vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana v tekočem

letu se imenuje Pozdrav pomladi. Na njem spre-

govorijo o dejavnostih, ki jih bodo izvajali čez leto.

Osrednja tematika srečanja je povezana s pred-

stavitvijo izbrane vinske pokrajine in njenih vin,

bodisi iz Slovenije ali tujine. Degustacijo spremlja

ustrezna kulinarika, tudi predstavitve vinskih kleti,

njihove arhitekture, vinske pokrajine, posameznih

vinskih sort in njihovih posebnosti, vezanih na rast

in zaščito geografskega porekla, ter drugih po-

drobnosti iz življenja trte, vinogradnikov in vinar-

jev ter prebivalcev v izbrani vinorodni deželi.

Konventuali izberejo tudi vinsko klet oz. vinarja,

pri katerem bodo v tekočem letu izvedli degusta-

cijo njegovih vin ter izbrali konventni vini.

POZDRAVLJENA, POMLAD

POZDRAV POMLADI

21. 3.

Ljubljanski grad je ena od najbolj obiskanih turisti-

čnih točk v Sloveniji. Njegova prenova se je začela

leta 1969 in vse do danes dobiva številne nove

vsebine. Grajski zidovi ohranjajo pričevanja o več-

stoletnem zgodovinskem razvoju gradu, ki se je

domnevno začel že z naselbino v mlajši bronasti

in železni dobi. Za rimsko obdobje ni oprijemljivih

gmotnih pričevanj, ali je bila na grajskem griču

vojaška postojanka ali celo tempelj. V srednjem

veku so na griču postavili leseno utrdbo koroške

plemiške družine Spanheim, ki so jo Habsburžani

v 15. stoletju podrli in postavili novo grajsko utrdbo

s peterokotnim stolpom. Utrditev grajskega po-

slopja je bila povezana z vedno pogostejšimi tur-

škimi vpadi. Iz tega časa sta tudi grajska kapela

sv. Jurija, ki je bila pozneje barokizirana, in stolp

Padav, ki je stal na območju današnjih Šanc.

Druge grajske stavbe so nastale v 16. in 17. stoletju.

Tu so bile stanovanjske enote za deželnega gla-

varja in obsežno dvorišče za zbiranje deželne

plemiške vojske. Sredi 17. stoletja je grad izgubil

vlogo rezidence in trdnjave. S tem se je začelo

obdobje njegovega postopnega propadanja in

spreminjanja namembnosti. Postal je vojaško

skladišče, v obdobju Napoleonovih Ilirskih provinc

(1809−1813) sta bili na gradu vojašnica in vojna

bolnišnica. Ko so spet zavladali Avstrijci, so leta

1815 spremenili grajsko poslopje v kaznilnico, na

dvorišču pa so posadili kostanje. Leta 1848 so

namesto obrambnega pozidali sedanji razgledni

stolp z uro. Leta 1905 je grad odkupila Mestna

občina Ljubljana pod županom Ivanom Hribarjem,

v njem pa so bila stanovanja, čeprav so ga želeli

nameniti kulturnim programom. Častivredni vinski

konvent sv. Urbana Ljubljana si skupaj z vodstvom

Ljubljanskega gradu prizadeva, da bi v prihodnosti

na območju Šanc posadili grajski vinograd in tako

zaokrožili zgodbo, ki jo predstavljata grajska trta

in Konventov Svečani sedež v Stolpu strelcev.

NA GRADU SE DOBIMO, DA TRTO POČASTIMO!

LJUBLJANSKI GRAD

*

Pomladni prvi rez trte je eno od pomembnih

vinogradniških opravil, od katerega je odvisna rast

trte in njena rodnost. Častivredni vinski konvent

sv. Urbana Ljubljana pripravi prvi rez grajske trte

v sodelovanju z Ljubljanskim gradom kot poučno

in hkrati prijetno druženje. Prireditve se udeležijo

številni povabljeni ugledni gostje. Za rez je pripra-

vljen oder pred trto. Na odru so lestev, škarje za

obrezovanje in košara, v katero rezač polaga

odrezane rozge. Ko je trta obrezana, se pova-

bljenci zadržijo še na priložnostni pogostitvi in

pogovorih. Po zaključenem srečanju prejme vsak

udeleženec za spomin jedilni list in rozgo trte.

Iz leta v leto prihaja na pomladni rez grajske trte

vedno več gostov, ki navdušeno pripovedujejo,

kako so se jim podarjene rozge ukoreninile in raz-

vile v trse na njihovih vrtovih, nekaterim celo na

mestnih balkonih.

ROZGE REŽEMO, TRTO VEŽEMO …

PRVI REZ GRAJSKE TRTE

4. 4.

Urbanovo je bilo tudi pastirski praznik in dan, ki je

bil povezan z muhami. Pastirji so morali na urba-

novo zgodaj vstati. Tisti, ki je bil zadnji, je namreč

pritegnil vse muhe na svojo živino. Zato so take

zaspanete npr. v Suhi krajini obmetavali z blatom.

Zgodnje vstajanje je bilo povezano s pregovorom:

Urban, cel let in dan zaspan! Veljalo je prepriča-

nje, da sv. Urban prižene muhe v deželo. Zato so

ta dan zgodaj zjutraj odpirali okna in vrata, saj so

menili, da bodo muhe mislile, da ni nikogar doma,

in bodo odletele mimo hiš. Vendar so bile tudi

nasprotne razlage. Npr. v Motniku je bila navada,

da so na urbanovo jutro dalj časa ostali v postelji,

češ, ko bo Urban prignal muhe ter videl zaprta

okna in vrata, bo muhe odgnal naprej. Po številnih

pomladnih ptičjih ženitvah (npr. na valentinovo,

gregorjevo) je bila ena najpoznejših na urbanovo,

in sicer na Cerkljanskem. Na ta dan so hodili

otroci od hiše do hiše in povpraševali, ali je kaj

ostalo od ptičje gostije, gostije popolnega izobilja.

Gospodinje so v ta namen spekle hlebce belega

kruha, pogače, pripravile cvrtnjake, meso in pijače

ter z njimi gostile tako otroke kot tudi odrasle.

Vsi skupaj so bili tako ptičji svatje. Otroci so iskali

dobrote tudi po poljih, na drevesih in po gozdo-

vih. Pestrost prazničnega dogajanja na urbanovo

in hkrati nasprotje obilju ptičjih ženitev odslikuje

tudi pregovor s Štajerskega, ki pravi: Kdor se je na

urbanovo postil, se je potem lahko kmalu poročil!

V Beli krajini in na Dolenjskem so se gospodinje

na urbanovo pri pripravi jedi izogibale uporabi

moke. Torej niso kuhale žgancev in pekle kruha.

Nad to prepovedjo je bila grožnja, da bo v primeru

uporabe moke vse leto zadahnil kruh vsake peke.

To je imelo svoje logično ozadje, povezano s

porabo žit in sezonami mletja ter reguliranjem

porabe moke do nastopa nove letine.

ČE JE NA SVETEGA URBANA LEPO, GA V VINU KOPAJO!

URBANOVO

25. 5.

Od 31. maja 2013 ima Častivredni vinski konvent

sv. Urbana Ljubljana svoj urejen Svečani sedež v

pritličju Stolpa strelcev na Ljubljanskem gradu.

V prostoru stojita simetrično dve vinski vitrini,

leva za bela in desna za rdeča konventna vina.

Na levi “pomladanski” omari z belimi vini je lesen

kip sv. Urbana, na desni “jesenski” omari z rdečimi

vini pa sv. Martina. V sredini med omarama je

Konventov emblem, ki ga sestavljajo tridimezio-

nalno izrezljan znak iz lesa, pozlačen z zlatimi

lističi, ki je položen na prozorno pleksi površino.

Ta daje znaku občutek lebdenja v prostoru, na njej

pa so tudi karakteristični napisi Konventa in po-

datka o letnici ustanovitve ter lokaciji uradnega

sedeža. Vsaka omara je načrtovana za hranjenje

petdesetih letnikov, začenši z izborom konventnega

vina za leto 1999 in s končnim letnikom 2048.

Ob shodih Konventa je na Svečanem sedežu ure-

jeno omizje, ob katerem je prostora za 21 članov

Konventa. Svečani sedež Konventa je del vsebin

prenovljenega Ljubljanskega gradu in je dostopen

obiskovalcem, turistom in drugim, ki prihajajo

med grajske zidove. Konventna vina, zložena in

označena po letih v vinskih vitrinah, so svojevrstna

promocija vin vseh treh slovenskih vinorodnih

dežel. O samem Svečanem sedežu govorita infor-

mativni tabli v slovenskem in angleškem jeziku.

SVEČANI SEDEŽ KONVENTA

LJUBLJANSKI GRAD

stolp strelcev

Predvidoma 23. septembra pripravi Častivredni

vinski konvent sv. Urbana Ljubljana izbor enega

belega in enega rdečega konventnega vina, vsako

leto v drugi vinski kleti oz. pri drugem slovenskem

vinarju. Izbor konventnih vin lahko poteka tudi na

Svečanem sedežu Konventa na Ljubljanskem

gradu. Shod se imenuje Pozdrav jeseni. Na njem

konventuali okušajo več belih in rdečih vin in

opravijo izbor. Pripravijo posebni etiketi za izbrani

vini. Konventna vina so postala odlično praznično

darilo ob koncu leta, konventni znak na etiketah

pa zagotavlja vrhunsko kakovost. Po dvanajst

steklenic izbranega belega in rdečega vina

Konvent vsako leto podari Mestni občini Ljubljana

in Ljubljanskemu gradu ter jih vloži v vinski vitrini

na svojem Svečanem sedežu. Konvent podarja

vina od leta 1998, ob odprtju Svečanega sedeža

leta 2013 pa je bilo podarjeno petnajst letnikov.

ENO BELO, ENO RDEČE

POZDRAV JESENI

23. 9.

Konventno vino za leto 1999

Čurin – Praprotnik, šipon, pozna trgatev 1997; KZ Metlika, modra frankinja 1997


Jože Kupljen, chardonnay 1997; Radivoj Lisjak, cabernet sauvignon 1997


Jože Kupljen, sauvignon 1999; Dejan Peršolja, cabernet franc 1998


Bogdan Makovec, klarnica 2000; Boris Lisjak, kraški teran 1999


Movia, Aleš Kristančič, veliko belo 1998, veliko rdeče 1996


Joannes, Jože Protner, sauvignon 2002, modri pinot 2000


Sutor, Primož Lavrenčič, sauvignon 2002, merlot 2000


Janko Štekar, rebelo 2000, brajda 2001


Ferdinand, Matjaž Četrtič, rebula 2003, rdeče 2004


Borut Blažič, rebula 2006, rdeče 2002


Stojan Ščurek, sauvignonasse 2007, pou–pou 2007 (cabernet franc iz dveh sodov)


Santomas, Ludvik N. Glavina, malvazija 2008, refošk 2007


Ivan Batič, rebula 2009, merlot 2008


Kabaj, Jean Michel Morel, sauvignon 2009, merlot 2007


Tilia, Matjaž Lemut, sivi pinot 2012, rubido 2009


Marof, sauvignon 2012, zweigelt 2011

IZBOR KONVENTNIH VIN

IZBRANA VINA IN VINARJI

1998–2013

Večje ali manjše veselje ob trgatvi je posledica

številnih dogodkov v vinogradniškem letu: najprej

vremena, potem dela s trto, poleg tega pa še

drugih podrobnosti. Govorimo o dobrih, manj

dobrih in tudi o slabih letinah. Trgatev grajske trte

poteka na kar najbolj slovesen način: z razgledne

ploščadi ob Stolpu strelcev najprej zatrobijo

mestni piskači, sledi kulturni program z govorniki

in trganjem grozdov, ki jih potem odpeljejo na

Kmetijski inštitut Slovenije, kjer opravijo vinificira-

nje in ustekleničenje vina. Predstavnik Inštituta že

na Gradu izmeri sladkorno stopnjo v jagodah in

napove približno količino vina. Na grajski trgatvi

se zbere veliko število gostov, nekateri med njimi

imajo tudi to posebno čast, da odrežejo po en

grozd. Prvi grozd odreže župan (županja) Mestne

občine Ljubljana, drugega pretor Častivrednega

vinskega konventa sv. Urbana Ljubljana, tretjega

direktorica (direktor) Ljubljanskega gradu, potem

pa še posebni častni in izbrani gostje. Po končani

trgatvi sledi pogostitev za trgače, ki temelji na

prazničnih jedeh, značilnih za trgatve v vseh treh

vinorodnih deželah Slovenije. Ob odhodu prejmejo

vsi prisotni za spomin posebej oblikovan jedilni

list prireditve. Grajska trgatev je postala stalnica

grajskega in mestnega prireditvenega koledarja.

S TRTE V KLET

MESTNA TRGATEV

10. 10.

Z martinovim se zaključuje letina. Za vinogradnike

in vinarje tudi vinska, saj naj bi se po tradiciji v

dneh okoli martinovega mošt spremenil v vino.

Novodobna martinovanja na veliko “krščujejo”

vino s pomočjo kostumiranih in našemljenih

Martinov ter drugih karikiranih oseb. Trajajo od

Martinovega godovnega dne (11. novembra) do

tedna ali dveh in so značilna izumljena tradicija,

ki razen v vinorodni deželi Primorski niso ohranila

vezi z bogato martinovanjsko kulturno dediščino.

Martinovo je bilo povsod značilen zahvalni praznik

ob zaključku letine. Na ta dan so v vinorodnih

deželah blagoslavljali novo vino in se veselili v

družinskem ali vaškem okolju ob prazničnih

omizjih z obsežnimi pojedinami. Med mesnimi

jedmi je bila na prvem mestu perutnina, zlasti še

race in gosi. Danes je značilna jed na martinovo

pečena gos (z mlinci in dušenim rdečim zeljem),

ki je verjetno ostanek neke zelo davne, v pred-

krščanstvo segajoče daritve, čeprav je to le hipo-

tetično sklepanje. Med martinovimi jedmi so bili

tudi purani, petelini in kokoši ter race. Zlasti v

vinorodni deželi Primorski so za martinovo pripra-

vili domačega zajca, ki so ga postregli z belo

polento. Če je bil pri hiši lovec, so za ta praznik

spekli s kostanji nadevanega fazana ali kako

drugo divjačino. Uživanje jedi je dopolnjevalo

pitje mladega vina. Med sladicami so prevladovale

kostanjeva potica in kostanjevi kuhani štruklji ter

kruh z jagodami črnega grozdja. V vinorodnih

deželah Podravju in Posavju so bile značilne poleg

perutnine tudi pečenke, saj je bilo martinovo čas

prvih kolin. Predvsem v teh dveh deželah so

poznali celo paleto najrazličnejših slanih in sladkih

pogač, zloženk ter potic. Po pojedinah so poskušali

napovedovati vreme tudi z vedeževanjem s prsno

kostjo pečene gosi. Če je bila ta rjava, naj bi bila

prihajajoča zima zelo mrzla in ostra, bela kost pa

je pomenila veliko snega. Z vremenom je bila

namreč povezana tudi naslednja vinska letina.

MARTIN NAREDI IZ MOŠTA VIN!

ŠEGA MARTINOVANJA

11. 11.

Na Lentu ob Dravi v Mariboru raste najstarejša

trta na svetu, ki rodi grozdje sorte modra kavčina,

žametovka ali žametna črnina, ene od najstarejših

udomačenih žlahtnih vinskih sort v Sloveniji.

S strokovnimi meritvami leta 1972 je bilo ugoto-

vljeno, da je stara več kot 400 let. Leta 1981 je

Mestna občina Maribor trto zavarovala, strokov-

njaki pa so jo iztrgali propadu. Iz rozg mariborske

trte vzgojijo številne sadike, ki jih razširjajo po

Sloveniji in svetu. Tako je tudi 30. septembra 1990

Mestna občina Maribor v znak prijateljstva in

sodelovanja podarila Mestni občini Ljubljana sadiko

potomke najstarejše trte. Njeno rastišče je na

desni strani od vhoda na dvorišče Ljubljanskega

gradu, ob zidu razgledne terase pri Stolu strelcev,

in je označeno s spominsko tablo. Skrbnik grajske

trte je Častivredni vinski konvent sv. Urbana

Ljubljana. Iz njenega grozdja vsako leto pridelajo

nekaj stekleničk vina. Prejšnji letnik predstavijo na

mestnem martinovanju. Nekaj stekleničk podarijo

še posebej zaslužnim posameznikom ali podjetjem,

ki sodelujejo z Ljubljanskim gradom, sicer pa so

namenjene za posebna mestna protokolarna obda-

rovanja. Vino grajske žametovke je ustekleničeno

v 375 ml stekleničkah s posebej oblikovanimi

etiketami, na katerih so tudi podatki o tem, koliko

stekleničk je bilo napolnjenih v posameznem

letniku, in tekoča številka polnjenja.

POTOMKA NAJSTAREJŠE TRTE NA SVETU

GRAJSKA ŽAMETOVKA

znamenito vino

Na martinovo, tudi nekaj dni prej ali pozneje,

je na Ljubljanskem gradu osrednje svečano

mestno martinovanje. Tudi to prireditev pripravi

Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana v

sodelovanju z Ljubljanskim gradom, nanj pa so

povabljeni številni predstavniki gospodarskega,

kulturnega in političnega življenja v mestu in

državi, sponzorji programov na Ljubljanskem

gradu ter diplomatski zbor. Prireditev sestavlja

več sklopov. Najprej svečani program z govori.

Sledi predstavitev vina, pridelanega iz grajske

žametovke v preteklem letu, in navajanje količine

vina, ki je bilo stisnjeno iz grozdja v tekočem letu.

Pomembnim predstavnikom podjetij, ki so spon-

zorji programov na Ljubljanskem gradu, podelijo

nekaj stekleničk grajske žametovke. Celotno

dogajanje je prepleteno s kulturnim programom.

Častivredni vinski konvent sv. Urbana Ljubljana

podeli posebno listino vinarju, pri katerem so

izbrali konventno belo in rdeče vino za naslednje

leto. Dogajanje se sklene s prijetnim druženjem

ob martinovih jedeh in z degustacijo izbranih vin.

SODOBNOST Z RAZSEŽNOSTJO DEDIŠČINE

MESTNO MARTINOVANJE

11. 11.

Pred koncem leta konventuali opravijo svečano

vlaganje belega in rdečega konventnega vina v

vinski vitrini na Svečanem sedežu Častivrednega

vinskega konventa sv.Urbana Ljubljana v Stolpu

strelcev na Ljubljanskem gradu. Vini pred tem

izberejo z degustacijo, ki jo izvedejo v okviru

Pozdrava jeseni, vsako leto v drugi vinski kleti v

eni od treh vinorodnih dežel Slovenije. V omari

vložijo po dvanajst steklenic belega in rdečega

konventnega vina. Posamezni prekati v omarah

imajo označeno, za katero leto je bilo vino izbrano,

na etiketah pa je podatek, katero vino je v stekle-

nicah in kateri vinar ga je pridelal. Vina v omarah

ne predstavljajo le vpogleda v bogastvo sloven-

skih vrhunskih vin, ampak tudi primerno soobliku-

jejo sporočilnost Svečanega sedeža Konventa ter

odslikujejo vinogradniško, vinarsko in tudi pivsko

kulturo Slovenije.

KONVENTOVO BELO IN RDEČE TEKOČE DARILO MESTU

SVEČANO VLAGANJE KONVENTNEGA VINA

12. 12.

Angleška kraljica Elizabeta II. in njen soprog

vojvoda Edinburški sta 22. oktobra 2008 obiskala

Ljubljano in Ljubljanski grad. Župan Mestne

občine Ljubljana jima je izročil spominsko listino

Mestne občine Ljubljana, Ljubljanskega gradu in


Ljubljana, ob tem pa tudi stekleničko grajske

žametovke iz grozdja, ki je zraslo na grajski trti.

Grajska trta, ki je bila že prej ritualni prostor

Konventa, je s tem dejanjem stopila na najvišjo

protokolarno raven mesta. Zato ne preseneča,

da je trta eden najpogosteje obiskanih in fotogra-

firanih motivov turistov in drugih obiskovalcev

Ljubljanskega gradu.

GOD SAVE THE WINE AND THE QUEEN!

OBISK KRALJICE ELIZABETE I I .

Q

The Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana

was founded on St Martin’s Day, 11 November 1993.

Its headquarters was first located in the Ljubljana

Town Hall, then later moved to the Ljubljana Castle.

Since 31 May 2013 its Ceremonial Seat has been

located in the Castle’s Archers’ Tower. The Con-

vent gets its name from St Urban, whose name

day is 25 May. This day marks the start of the

blossoming of the vine, which is why for seven

centuries, St Urban has been the spring patron of

vinegrowers and winemakers.

The Wine Convent is a congregation of men. In

total it numbers 21 members, all of whom love

and respect the vine and wine and work to nurture

and develop a true culture of wine enjoyment. In

each other’s pleasant company, they familiarise

themselves with the special features and charac-

teristics of Slovenian wines and with the ways

they are deeply entrenched in the days and holi-

days of the wine-growing regions; they also take

an interest in European and international wines

and their features and association with culinary

cultures. Agreements and the orientations of the

Convent’s operations are handled by the Wine

Chapter under the leadership of a praetor.

Convent members understand their mission as

the “clean conscience” of Slovenian wine, which is

why at their gatherings, they debate various fields

of economic, social and spiritual activity that are

linked to wine in different ways. Wine can be

much more than just a drink: it can have a hand in

shaping our ideas on the cultural and natural her-

itage, literature, architecture and design, the wine

market, nutrition, intercultural contact, musical

culture, art, ritual practices, etc.

The fundamental activity of the Convent is linked

to tending the vine that grows at the Ljubljana

Castle. The Convent shares an excellent working

relationship with the Ljubljana Castle. Together,

they prepare a number of events centred on the

Castle Vine, some of which have already become

traditions: the first cutting of the vine, harvest,

Municipal St Martin’s Day and the ceremonial bot-

tling of the Convent’s wines. Besides the events

listed above, Convent members hold other, ex-

plicitly Convent-oriented gatherings: the Coming

of Spring, St Urban’s Day, the Coming of Autumn

and the selection of Convent wines. The latter is

done by taking a tasting of wines from a different

Slovenian wine cellar each year. The selected

white and red wines receive a special Convent

label. Each year, the Convent presents a gift of

bottles of the selected wines to the Municipality

of Ljubljana and the Ljubljana Castle for their spe-

cial, protocolar needs. The bottles are stored in

special wine vitrines on the ground floor of the

Archers’ Tower at the Ljubljana Castle, where the

Ceremonial Seat of the Honourable Wine Convent

of St Urban Ljubljana is also located. Besides

wine, choice foods are present at all gatherings of

the Convent; together with the wine, they round

out the individual thematic stories on wines and

wine cultures.

The Convent’s welcome greeting at gatherings is:

Ad maiorem, vini gloriam!

And the reply:

“Tako bodi!” – (“So be it!”)

THE HONOURABLE WINE CONVENT OF ST URBAN LJUBLJANA

1993–2013

20 years

The Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana

prepares the following main events at the Ljubljana

Castle and at other specially selected locations:

The Coming of Spring, 21 March

The first meeting of Convent members in the current

year features a thematic evening devoted to wine.

First cutting of the Castle Vine, 4 April

A ceremonial event where guests get to take

home shoots of the Castle Vine as a memento.

St Urban’s Day, 25 May

The main feast for Convent members and invited

guests features a thematic evening devoted to wine.

The Coming of Autumn, 23 September

The fall gathering of Convent members features

the selection of the Convent’s white and red

wines, which takes place at the selected wine

cellar or at the Convent’s Ceremonial Seat.

Municipal harvest of the Castle Vine, 10 October

The ceremonial harvesting of the Castle Vine

features a programme and a feast.

Municipal St Martin’s Day, 11 November

The quantity and quality of wine from the past

vintage is presented; the gathering also includes

a cultural programme and traditional St Martin’s

Day festivities.

The ceremonial bottling of the Convent’s wines,

12 December

Each year, the Convent presents a gift of

12 bottles of white and 12 bottles of red Convent

wine to the Municipality of Ljubljana and the

Ljubljana Castle. The wine is stored in the wine

vitrines at the Ceremonial Seat of the Convent in

the Archer’s Tower at the Ljubljana Castle.

On 23 September or around this day, the

Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana

makes preparations for the selection of one white

and one red Convent wine; each year the selection

takes place at a different Slovenian wine cellar or

winegrower. The selection of Convent wines can

also take place at the Convent’s Ceremonial Seat

at the Ljubljana Castle. The gathering is called

The Coming of Autumn. At the gathering, Convent

members sample a variety of white and red wines

and make a selection. Special labels are prepared

for the selected wines. Convent wines have be-

come an exquisite holiday gift at the year’s end,

and the Convent’s mark on the label is a guaran-

tee of quality.

Queen Elizabeth II of England and her husband,

the Duke of Edinburgh, visited Ljubljana and the

Ljubljana Castle on 22 October 2008. The Mayor

of the Municipality of Ljubljana presented them

with a commemorative certificate from the

Municipality of Ljubljana, the Ljubljana Castle and

The Honourable Wine Convent of St Urban Ljubljana;

he also presented them with a small bottle of

Grajska Žametovka wine made from grapes that

grew on the Castle Vine. The Castle Vine, which

had already created a ritual space for the Convent,

thus entered into the highest levels of protocol use.

It is no surprise that the vine is one of the most

frequently visited and photographed motifs among

tourists and other visitors to the Ljubljana Castle.

THE HONOURABLE WINE CONVENT OF ST URBAN LJUBLJANA

1993–2013

20 years

ČASTIVREDNI VINSKI KONVENT SV. URBANA LJUBLJANA

Idejna zasnova kataloga in oblikovanje:

Edi Berk / KROG, Ljubljana

Besedilo:

prof. dr. Janez Bogataj

Idejna zasnova, postavitev in načrtovanje Svečanega sedeža:

Edi Berk in Andrej Mlakar / KROG, Ljubljana

Fotografije:

Dragan Arrigler

(konventuali, steklenice, svetniki, Svečani sedež)

Janez Pukšič

(naslovnica)

Sara Bano

(dogodki na Ljubljanskem gradu)

Arne Hodalič

(Ljubljanski grad)

Miha Fras

(kraljica Elizabeta II.)

Lektura:

Maja Kraigher

Prevod povzetka:

Amidas, Ljubljana

Realizacija:

KROG, Ljubljana

Tisk:

Demago, Maribor

1. izdaja

Ljubljana 2013

konvent 20 years

Documents