Navedite primer ter pojasnite usodo stvari, ko le-ta preneha samostojno eksistirati!Primer: Avtomobilsko kolo je načeloma samostojna stvar, vendar ob spojitvi z avtomobilom, kot taka preneha eksistirati in postane del avtomobila.Po načelu »accessio cedit principali« stranska stvar pripade glavni, kar pomeni, da postane s spojitvijo kolesa z avtomobilom, lastnik avtomobila tudi lastnik kolesa. Če je lastnik avtomobila kolo ukradel, ga oškodovanec ne more zahtevati nazaj dokler se le-ta ne loči od glavne stvari. Lahko pa zahteva protivrednost. Stranska stvar deli pravno usodo glavne stvari. V našem primeru je stranska stvar kolo, glavna pa avtomobil.

Katere od stvarnih pravic je možno priposestvovati?Lastninsko pravico (razen izjem) in služnosti (razen negativnih).

Načelo publicitete (razpoznavnosti) oz. domneve LP v stvarnem pravu!Zapis publicitetnega načela: »Lastnina naj bo navzven razpoznavna.« To je pomembno za pravni promet. Zakon namreč varuje zaupanje v pravni promet – v tiste pravne položaje, ki izgledajo kot dejanski. Pri nepremičninah je ključen publicitetni učinek zemljiška knjiga, pri premičninah pa publicitetni učinek posesti (oblasti nad stvarjo). Nepremičnine: »Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v ZK.« Premičnine: »Domneva se da je lastnik premičnine lastniški posestnik.«

Materialno publicitetno načelo ima 2 plati:- pozitivna; kar je napisano je resnično- negativna; kar ni napisano ne obstaja

Kako se odraža publicitetno načelo stvarnega prava na področju premičninskega prava?Določeni zunanji znaki kažejo na obstoj pravice stvarnega prava. SPZ določa domnevo, da je lastnik premičnine tisti, ki jo ima v lastniški posesti. To je pomembno, ker lahko 3. osebe na podlagi posesti domnevajo obstoj LP, kar pride najbolj jasno do izraza pri prodibitvi LP od nelastnika – LP na premičnini se pridobi, četudi prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve stvari v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla. Potreba po varstvu dobrovernega pridobitelja je na premičninskem področju bistveno večja kot na nepremičninskem, ker pri premičninah zgolj posest zagotavlja publiciteto LP (pri nepremičninah pa je to zemljiška knjiga). Izraz te potrebe je predvsem določba 64.člena SPZ

Superficies solo cedit in odstopanja (načelo povezanosti zemljišča in objekta)!Načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit, načelo enotnosti nepremičnine) pomeni pravno povezanost zemljišča in objekta. Vse kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen, če zakon določa drugače(8. člen SPZ).Tudi v okviru instituta prirasti (54. člen SPZ) je jasno določeno, da se lastninska pravica na nepremičnini razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. Nepremičnina je torej vedno glavna stvar, vse ostalo pa so stranske stvari ter s spojitvijo z nepremičnino preneha njihova samostojna pravna in fizična eksistenca.Izjeme:

1

- etažna lastnina- stavbna pravica (omogoča, da je ena oseba lastnik zemljišča, druga lastnik zgradbe, ki leži na tem zemljišču)- gradnja čez mejo nepremičnine

Načelo nemo plus iuris!»Nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot ji ima sam«Načelo pomeni, da s pravico lahko veljavno razpolaga samo njen imetnik (razpolagalna sposobnost) in samo on lahko veljavno prenese pravico s pravnim poslom. Tudi omejitve lastninske pravice lahko izhajajo samo od lastnika stvari in samo on lahko omeji svojo lastninsko pravico s pravnim poslom tako, da ustanovi omejeno stvarno pravico.

Na področju pravnoposlovnih razpolaganj ni odstopanja od tega načela. Načelo ni absolutno – izjemi:

- pridobitev lp od razpolagalno nesposobne osebe (gre za na videz pravnoposlovno pridobitev pravice);

- pridobitev pravice na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo (pridobitelj ne pridobi pravice zato, ker jo je imel njegov prednik, ampak zato, ker se je zanesel na stanje vpisa v ZK)

Gre za pridobitev stvarnih pravic na podlagi zakona!

Pojasnite načelo »petitorum absorbet possessorum«!Gre za pravilo, ki izhaja iz prioritete pravnomočno končanih postopkov. Če je ob vzporednem postopku posesorne in petitorne pravde prišlo prej do pravnomočne odločitve v petitorni pravdi ima prednost pravica in ne zadnje stanje posesti.Če pa je pravnomočno končan posesorni spor pred petitornim, pa ima prednost zadnje stanje posesti. Pravilo je utemeljeno predvsem z načelom prepovedi zlorabe pravic in načelom vestnosti in poštenja. V petitornem postopku se razpravlja o pravici do posesti (npr. na podlagi lastninske tožbe), v posesornem postopku pa se daje sodno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Da mora sodišče upoštevati ugovor »pravice«, ko odloča o varstvu posesti, je edina izjema v posesornih sporih. To pravilo v SPZ ni izrecno navedeno. V 36. čl. SPZ je le določeno, da je mogoče ne glede na spor zaradi motenja posesti, zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti.

Kaj razumete pod pojmoja »accessorium sequitur principale« in »accessorium cedit principale« V povezavi s katerimi stvarnopravnimi instituti prideta navedena pojma v poštev? Accessorium sequitur principale pomeni, da postarnska terjatev zastara skupaj z glavno terjatvijo oziroma, ko zastara glavna terjatev, zastara tudi postranska terjatev, četudi zanjo rok še ni potekel.Accessorium credit principale pomeni, da dodatek pripade glavni stvari (gre za trajno povezavo). Navedena pojma prideta v poštev pri spojitvi premičnin, ko stranske stvari s spojitvijo izgubijo svojo pravno in fizično eksistenco, lastninski položaj na glavni stvari pa se razširi na ves prirast. Glavna stvar je namreč tista, ki diktira lastninskopravne položaje ob spojitvi. Enaka določila se uporabljajo pri pomešanju, če stvari več ni mogoče ločiti. S

2

tema načeloma se tesno povezuje načelo »superficies solo cedit«. Tudi tukaj se šteje nepremičnina za glavno stvar in vse kar je z njo trajno spojeno je njena sestavina.Sestavina po tem načelu ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic dokler se ne loči od glavne stvari.Pritiklina v dvomu deli usodo stranske stvari.Pri vertikalni akcesiji ima graditelj do lastnika nepremičnine, na kateri je gradil, verzijski zahtevek – čeprav je objekt zgradil sam, pa ta kot »stranska stvar« pripade lastniku nepremičnine.Tudi pridobitev plodov se ureja po teh načelih.

Načelo prioritete (prior tempore potior iure)!V SP za razliko od OP (kjer velja načelo enakosti upnikov) velja pravilo »prior tempore, patior iure« - hitrejši po času, močnejši po pravici. Prednostno načelo pove, katera stvarna pravica med več stvarnimi pravicami na isti stvari ima prednost. Prej pridobljena stvarna pravica iste vrste ima prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico. To pravilo rešuje primere, ko gre za konkurenco pravic, ki se rangirajo in ne izključujejo. Ko gre za področje nepremičninskega prava, bo relevanten trenutek vložitve ZK predloga za vpis. Zastavni upniki se poplačajo v enakem vrstnem redu kot so nastale njihove zastavne pravice.

Katere stvarne pravice se lahko ustanovijo s priposestvovanjem? Te stvarne pravice zagotovo ne morejo nastati s priposestvovanjem: zastavna pravica, zemljiški dolg, služnost (osebna). »Acontrario« ostale lahko nastanejo s priposestvovanjem.

Katere omejene stvarne pravice lahko samostojno eksistirajo?Omejena stvarne pravice načeloma ne morejo samostojno eksistirati (zastavna p., realno breme, služnost), razen redkih izjem: fiduciarna lastnina, neakcesorne omejene stvarne pravice (npr. zemljiški dolg).

POSEST

Kaj je zakonita in kaj dobroverna posest? ZTLR je poznal zakonito in dobroverno posest:Zakonita posest = posest, ki temelji na pravnem temelju, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice. Po tej opredelitvi dobroverni kupec ukradene stvari ne more postati njen lastnik.Dobroverna posest – posestnik stvar poseduje in izhaja iz prepričanja, da je lastnik stvari. Če bi moral in mogel vedeti, da ni lastnik, potem ni dobroverni posestnik.

Kaj je posestno nakazilo?

3

Posestno nakazilo je drug izraz za izročitev na dolgo roko (longa manu traditio). Posestno nakazilo je bilo urejeno s 5.odst 34. člena ZTLR, izročitev na dolgo roko pa uzakonja SPZ prav namesto posestnega nakazila. Razlika med ZTLR in SPZ je samo v ureditvi tega instituta. SPZ je namreč doslednejši. Ker gre za cesijo izročitvenega zahtevka, je potrebno o cesiji obvestiti še cessusa (neposrednega posestnika), sicer proti njemu cesija nima učinka, po ZTLR obvestilo ni bilo potrebno.Razlika med njima je torej v času, kdaj začne prenos posesti veljati: Primer: A da svoje kolo v popravilo B-ju. Medtem, ko se kolo nahaja na popravilu, A proda kolo C-ju. Glede izročitve se dogovorita, da C sam dvigne kolo pri B-ju ter o svojem dogovoru obvestita tudi B-ja. Prenos posesti (in lastnine) prične učinkovati v trenutku, ko je B obveščen. Pri posestnem nakazilu pa je pričel učinkovati prenos že s samim dogovorom med A-jem in C-jem.

Pridobitev, prenos ter prenehanje posredne posesti stvari!

Podlaga za nastanek posredne posesti je posestno posredovalno razmerje. Posredno posest ima tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova. Za razmerje posredni – neposredni posestnik mora obstajati volja posedovati stvar kot npr. najemnik, zakupnik…, kar pomeni, da mora neposredni posestnik priznavati neko višjo posest posrednemu posestniku.

Pravna razmerja, ki vzpostavljajo odnos posredna – neposredna posest so npr. najem, posoda, mandat, pridržek lastninske pravice.

Pridobitev posesti

1. izvedena (derivativna)

2. izvirna (originarna)

Pridobitev posredne posesti: Pridobi se, ko neposredni posestnik izroči stvar neki drugi osebi v neposredno posest na podlagi najema, zakupa… Pridobi se tudi na podlagi poestnega konstituta in izročitve na dolgo roko. Stvar se torej daje v neposredno posest s telesno predajo posredna posest pa se pridobi z izjavo volje. Poznamo tudi stopenjsko posredno posest – prejšnji neposredni posestnik postane posredni posestnik. Če lastnik stanovanja (posredni posestnik) to stanovanje proda, je novi lastnik stanovanja posredni posestnik.

Tako posredna kot neposredna posest se pridobi tudi v trenutku smrti zapustnika.

Izguba posredne posesti:

- z izgubo posesti neposrednega posestnika,

- s prenosom posredne posesti na temelju izročitve na dolgo roko,

- z uresničitvijo odložnega pogoja (pri pridržku lastninske pravice)

- z vrnitvijo v najem dane stvari zaradi prenehanja najemnega razmerja,

- s spremembo nelastniškega posestnika v lastniškega.

Posredna posest se ne izgubi, če prejšnji neposredni posestnik postane posredni posestnik. Oblikuje se stopnjevito posestno razmerje – užitkar odda v robokup (prenese izvrševanje užitka na drugo osebo), najemnik odda stvar v podnajem.

Pridobitev in izguba neposredne posesti!

4

Pridobitev: Pridobi se s telesno predajo stvari – dejanska predaja (traditio vera), z izročitrvijo ključev ali kakšnega dela stvari.

Izguba neposredne posesti: Neposredni posestnik izgubi posest če preneha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo:

- prenese dej. oblast na stvari na drugega,

- stvar kako drugače izgubi iz dejanske oblasti (uničenje stvari, derelikcija, izbuba, brez upanja, da se stvar najde)

Posest se ne izgubi, če posestnik neodvisno od svoje volje začasno ne more izvrševati dejanske oblasti, pod pogojem, da je s pomočjo posestnega varstva posest ponovno pridobil nazaj.

Posestno posredovalno razmerje! Pojem in nastanek!

Posestno posredovalno razmerje je podlaga za nastanek posredne posesti. Za razmerje posredne – neposredne posesti mora neposredni posestnik priznavati nekomu drugemu (posrednemu posestniku) neko višjo oblast. V vseh primerih mora med posrednim in neposrednim posestnikom obstajati neko pravno razmerje. Ni nujno, da je to razmerje veljavno.

Zakaj ustvarja posestno posredovalno razmerje riziko za izgubo lastninske pravice (pojasni na primeru)?

Če ima A v najemu stvar (premičnino), ki pripada B-ju je B posredni lastnik A pa neposredni. B v času trajanja najema nima neposrednega vpogleda nad stanjem premičnine, kar pomeni, da lahko A v tem času odsvoji to stvar dobrovernemu tretjemu, ki lahko po preteku priposestvovalne dobe 3 let priposestvuje stvar, kar pomeni, da B izgubi LP.

Detencija v razmerju z dobroverno pridobitvijo LP od razpolagalno nesposobne osebe!

Če detentor stvar odsvoji, tretji dobroverni pridobitelj ne more pridobiti lastninske pravice na podlagi 64.člena SPZ glede na to,da predstavlja detentorjeva konverzija v posestnika odvzem posesti gospodarju, kar postane na primer s podajo premičnine tretjemu dobro vidno tudi navzven. Zaključimo lahko, da detentor nikakor ni oseba, kateri je lastnik izročil stvar v neposredno posest,ampak oseba, ki si je neposredno posest vzela samovoljno.

Navedite vsaj en primer, ko pravo priznava določeni osebi položaj posestnika, ne da bi oseba izvajala dejansko oblast nad stvarjo!

Posest dediča od trenutka zapustnikove smrti do dejanskega prevzema posesti.

Obrazloži objektivno ter subjektivno koncepcijo posesti! Kakšen je vpliv navedenih koncepcij na pojmovanje detentorja? Katero koncepcijo je prevzel ZTLR ter nato SPZ?Kako vpliva subjektivna ali objektivna koncepcija na pojmovanje detencije?

Razmejitev med posestjo in detencijo je v največji meri posledica zbirke nekega pravnega reda med objektivno in subjektivno koncepcijo posesti. V skladu z objektivno koncepcijo za posest zadostuje dejanska oblast nad stvarjo, medtem, ko subjektivna koncepcija povdarja še voljni element. Zahteva se, da ima subjekt voljo posedovati stvar kot svojo.

5

SPZ je ohranil objektivno koncepcijo posesti, ki jo je l. 1980 uzakonil ZTLR. Prej pa je v skladu z ODZ pri nas veljala subjektivna koncepcija. Praktična razlika med obema koncepcijama je, da je pojem posestnika po objektivni koncepciji mnogo širši, ker zajema vse osebe, ki imajo dejansko oblast nad neko stvarjo, ne glede na pravni naslov za to oblast. Tako široko pojmovanje posesti pa pušča le malo prostora za detencijo, saj razen tipičnih primerov (natakar v gostilni, prodajalec v trgovini, član gospodinjstva in gost na večerji, ki uporablja gostiteljev prostor) detentorje težko najdemo. Skoraj vsi tiski, ki imajo dejansko oblast nad stvarjo, se štejejo za posestnike.

Po subjektivni koncepciji je pojem posestnika mnogo ožji, saj se zahteva tudi volja imeti stvar za svojo. Tako so posestniki: lastnik stvari, dobroverni posestnik, ki je v opravičljivi zmoti, da stvar pripada njemu, tat, ropar, tisti, ki je kupil stvar, vedoč, da je ukradena in nepošteni najditelj. Vse druge osebe, ki posredujejo stvar brez volje šteti jo za svojo, pa so zgolj detentorji. To velja zlasti za najemnika, zakupnika, jemalca leasinga in zastavnega upnika.

Kako SPZ rešuje konkurenco domnevnih lastnikov?

Dobroverni lastniški posestnik (domnevni lastnik) stvari ima v primeru odvzema posesti pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od dobrovernega lastniškega posestnika, pri katerem je stvar s šibkejšim pravnim naslovom. Če se dva štejeta za domnevna lastnika iste stvari, ima močnejši pr. naslov tisti, ki je stvar pridobil odplačno. Če sta njuna pravna naslova enako močna ima prednost tisti, pri katerem je stvar v neposredni posesti. Kolizija domnevnih lastnikov se torej rešuje v prvi vrsti na temelju močnejšega pravnega naslova – kriterij je odplačnost.

V katerem primeru bi sodišče v posestni pravdi upoštevalo ugovor posesti? Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti ter dopusten v posestni pravdi, pa je povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. Če sta posestna in petitorna pravda tekli sočasno in je bila petitorna pravda pravnomočno končana pred posestno pravdo, lahko toženec ugovarja, da je pridobil pravico do posesti, zaradi česar mora sodišče tožbeni zahtevek iz posestne tožbe zavrniti.

Kdaj viciozna posest ne uživa posestnega varstva?Pravico do varstva posesti ima tudi tisti posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zvijačo, vendar pa takšen viciozen posestnik nima posestnega varstva nasproti tistemu, od katerega je na tak način pridobil posesti. Se pravi, tat na splošno uživa posestno varstvo, ne uživa pa ga proti tistemu, od katerega je stvar protipravno pridobil. Ugovor viciozne posesti lahko okradeni uveljavlja le tedaj, kadar viciozni posestnik sproži posestno pravdo zoper njega. Možno le tedaj, kadar se okradeni posluži dovoljene samopomoči ( glej 31. spz).

Katere omejene stvarne pravice ter katera obligacijska razmerja so lahko pravna podlaga za vzpostavitev razmerja posredne in neposredne posesti?Stvarne pravice: pridržek LP, fiduciarni prenos LP, užitek zastavna pravica.Obligacijske pravice: najemna pogodba, zakup, mandat, komisija.

Retencijska pravica in stvranopravne reparacije

6

Reparacijski zahtevki so zahtevki posestnika proti lastniku zaradi stroškov stvari. Stroški se delijo v 3 skupine:

1. potrebni; nujni za vzdrževanje stvari2. koristni; povečajo vrednost stvari3. olepševalni; stroški, ki jih je posestnik dodal stvari, zaradi lastnega zadovoljstva

ali polepšanja stvari. Nedobroverni posestnik ima pravico do povračila:

- potrebnih stroškov, kolikor bi jih imel lastnik,- korisnih stroškov, če so koristni tudi za lastnika- glede olepševalnih stroškov ima samo ločitveno pravico.

Posest dedičev!Dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti. Ta določba SPZ-ja je pomembna, da ne bi nastal v času od zapustnikove smrti ter do dejanskega prevzema posesti t.i. posestni vakum oz. stanje, ko nihče ne bi bil posestnik stvari. Cilj takšne določbe je v tem, da se dediču, ki je v trenutku zapustnikove smrti najpogosteje odsoten, nudi posestno varstvo nasproti 3. osebam.V trenutku zapustnikove smrti se lahko pridobi posredna, neposredna, delna posest ali soposest. Kakršen posestnik je bil zapustnik takšno posest bodo podedovali dediči. Če je bil prednik dobroverni lastniški posestnik, bo praviloma takšno kvalifikacijo pridobil tudi dedič. Če pa je dedič vedel, da je bila zapustnikova posest neupravičena (zapustnik ni imel pravice do nje) pa bo v trenutku zapustnikove smrti dedič postal nedobroverni posestnik. Enako velja za nelastniško posest. Če je bil zapustnik nedobroveren, pa se dobra vera dediča presoja samostojno, ker je vprašanje slabovernosti oz. dobrovernosti subjektivno naravnano, poleg tega pa velja domneva dobre vere.

Ali pozna naše pravo kontratabularno priposestvovanje nepremičnin?Za primer konflikta med priposestvovalcem in dobrovernim pridobiteljem nepremičnine na podlagi pr. posla, ki je zaupal v podatke v ZK, je določeno, da pravica pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti v škodo tistemu, ki je v dobri veri ter v zaupanju v javne knjige pridobil pravico , še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. To pomeni, da naše novo stvarno pravo še zmeraj dopušča t.i. izvenknjižno (kontratabularno) priposestvovanje.

Kakšen je pravni položaj dobrovernega pridobitelja premične stvari od nelastnika, če stvar pridobi v posest na temelju posestnega konstituta?

Če je bila pridobitev opravljena s posestnim konstitutom pridobitelj pridobi LP takrat, ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest, razen če takrat ni več v dobri veri.

Razlike glede določitve nepremičnine v zavezovalnem poslu in ZK dovolilu! Za veljavnost obligacijskega pravnega posla zadošča že določljivost predmeta, medtem ko mora biti v razpolagalnem poslu – ZK dovolilu, predmet določen. Tako je pogodba o prodaji stanovanjske hiše na določenem naslovu veljavna. Takšna označba nepremičnine pa v skladu z načelom specialnosti ne zadošča v ZK dovolilu. Navesti je treba št. parcele zemljišča in oznako k.o.

Razloži pravni pomen ugovora »exceptio venditae et traditae«? To je ugovor dobrovernega lastniškega posestnika v pravdi za vrnitev stvari (reivindikacija), ko ga prodajalec toži na vrnitev stvari. Toženec lahko ugovarja, da mu je prodajalec (lastnik) stvar prodal in izročil. Ta ugovor je veljaven.

7

NEPREMIČNINSKE EVIDENCE

Pojasni vsebino zemljiškoknjižnega materialnega publicitetnega načela (pozitivna in negativna stran)!Materialno publicitetno načelo pove, da uživajo podatki, ki so vpisani v ZK, javno zaupanje. Pozitivni publicitetni učinek: Če je vpis pravice ali pravnega dejstva dovoljen, se šteje (domneva je izpodbojna), da je ta pravica oz. pravno dejstvo, ki je vpisano v ZK, vsakomur znano od začetka uradnih ur ZK sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je ZK sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oz, pravnega dejstva oz. prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oz. pravno dejstvo ni bilo znano. Poznavanje ZK stanja se domneva in opustitev pregleda je v breme tistega, ki je pregled opustil. Negativni publicitetni učinek: Če pravica oz. pravno dejstvo, za katero zakon določa, da se vpisuje v ZK, v ZK ni vpisano, se šteje, da tretji za to pravico oz. pravno dejstvo ni vedel, če se ne dokaže drugače.

Na primeru pojasni načelo publicitete pri zemljiški knjigi!A kupi od B-ja nepremičnino, obremenjeno s hipoteko. Ker se nepremičnine obremenjene s hipoteko vpisujejo v ZK, se ne more sklicevati na dejstvo, da za hipoteko ni vedel. Domneva se, da mu je bilo pravno dejstvo znano, saj je bila obremenitev vpisana v ZK. Breme opustitve vpogleda v ZK nosi sam. V primeru, da hipoteka ne bi bila vpisana v ZK se domneva, da A za obremenitev ni vedel. V tem primeru pridobi LP na neobremenjeni nepremičnini.

Načelo zaupanja v ZK!Je trdnejše od publicitete. »Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v ZK, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic«.Pozitivni učinek načela: Na nepremičnini obstaja samo tista pravica, ki je vpisana.Negativni učinek: Pravica, ki ni vpisana v ZK, ne obstaja. Načelo zaupanja deluje v korist dobroverne osebe kot neizpodbojna domneva. Primer: Kupim parcelo. S priposestvovanjem je nastala služnost, ki ni vpisana. Dobim neobremenjeno parcelo.Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oz. pr. dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve – služnost bo ugasnila!

Navedi načine pridobitve LP na nepremičnini ter pojasni za vsak posamezni primer učinek vpisa LP v ZK!1. Pravnoposlovna pridobitev LP : Vpis v ZK pomeni realno dejanje, ki zagotavlja publiciteto prenosnega posla (pridobitni način v ožjem smislu). Poleg zavezovalnega posla in ZK dovolila je potreben še vpis v ZK, ki pomeni konstitutiven element. Brez vpisa v ZK se LP na nepr. pravnoposlovno ne more pridobiti. 2. Pridobitev LP na podlagi zakona - povečanje vrednosti nepremičnine, priposestvovanje – LP se pridobi na podlagi zakona v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zakon določa. Vpis v ZK ni potreben za pridobitev LP, pomemben je le z vidika publicitete. 3. Pridobitev LP na podlagi odločbe državnega organa – gradnja čez mejo nepremičnine, dedovanje – LP bo pridobljena s pravnomočnostjo sodne odločbe. Sodna in upravna odločba imata konstitutivni učinek – vpis v ZK ni potreben za pridobitev LP, pomemben je le z vidika publicitete.

8

Katere vrste vpisov v ZK poznamo, na kratko opiši. - vknjižba- predznamba- zaznamba- poočitev- plomba

Vknjižba!Je glede na posledice najpomembnejši vpis v ZK.Je glavni vpis s katerim se doseže oz. izkaže pridobitev oz. prenehanje pravice, ki se vpisuje v ZK.Konstitutiven učinek; pridobitev in prenehanje pravic na podlagi p.p., učinkujejo šele z vpisom v ZKDeklaratoren učinek; pri pridobitvi stvarnih pravic na podlagi zakona, odločbe drž. organa, obl. pravice – erga omnes učinek.

Listine, ki so podlaga za vknjižbo: - zasebne listine, ki vsebujejo ZK dovolilo- listine sestavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebujejo ZK dovolilo- pravnomočne sodne in dokončne upravne odločbe

Predznamba!Je pogojna vknjižba, ki varuje vrstni red in jo stranke uporabijo, če niso izpolnjeni vsi pogoji, ki so potrebni za vpis vknjižbe. Je glavni vpis s katerim se doseže oz. izkaže pridobitev oz. prenehanje pravic, ki se vpisuje v ZK in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba upraviči – uporabi se kadar nimamo listine, ki bi upravičila vknjižbo. Listine, ki so podlaga:

- sodne odločbe, ki še niso pravnomočne- upravne odločbe, ki še niso dokončne - zasebne listine, ki ne vsebujejo ZD ali podpis na ZD ni overjen- listine v obliki notarskega zapisa, če se predlaga vpis z izvodom notarskega

zapisa, ki ni namenjen vpisu v ZK- sklep izvršilnega sodišča o predhodni odredbi- druge odločbe za katere zakon določa, da so lahko podlaga za predznambo

pravice

Zaznamba!Je glavni vpis namenjen vpisu dejstev:

- pravna dejstva, ki se nanašajo na imetnika pravice,- pravna dejstva, ki se nanašajo na lastnosti vpisane nepremičnine

Vsem zaznamkom je skupen publiciteten učinek vpisa. Zaznamba ne vsebuje domneve točnosti in nanjo se ne razteza načelo zaupanja v ZK. Ustvarja domnevo poznavanja, ki jo je mogoče ovreči. Zaznamba se izbriše, ko zaznamovano dejstvo preneha obstajati. Nekaj pomembnejših zaznamb:1. Zaznamba osebnega stanja (zaznamba odvzema poslovne sposobnosti, zaznamba podaljšanja roditeljske pravice)2. Zaznamba vrstnega reda (za pridobitev LP, hipoteke, izbris hipoteke; za pridobitev etažne lastnine in stavbne pravice)3. Zaznamba izvršbe4. Zaznamba izrednega pravnega sredstva5. Zaznamba spora.

9

Zaznambe varujejo vrstni red pridobitve pravic (LP, hipoteke, stavbne pravice in etažne lastnine), pri hipoteki pa tudi prenos in prenehanje hipoteke.

Poočitev!Pomožen vpis v ZK, s katerim se bodisi vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oz. imetnika pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v ZK, kadar ZK ni temeljna evidenca za ta podatek (npr. v zemljiškem katastru se spremeni podatek o površini parcele), bodisi označijo povezave med vpisi v ZK.

Plomba - pomožen vpis, s katerim se objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet ZK postopek. Vpiše jo ZK sodišče po uradni dolžnosti potem, ko se začne ZK postopek. Pomembna je z vidika načela vrstnega reda - ZK sodišče mora vpisovati plombe po vrstnem redu tako, kot so prispeli predlogi za začetek postopka. V tem vrstnem redu mora tudi odločati o vpisih in opravljati vpise. Izbriše se z odločitvijo glede vpisa, ki je predmet ZK postopka, torej ko je ZK postopek končan. Plombo se mora vpisati najkasneje do začetka uradnih ur naslednjega delovnega dne po dnevu začetka ZK postopka – s tem nastopi publicitetni učinek vpisa v ZK.

Pomen vrstnega reda zaznambe za pridobitev LP!Zaznamba vrstnega reda za pridobitev LP varuje vrstni red pridobitve LP, katere vpis bo predlagan kasneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba.Ni potrebna predložitev nobene listine, ampak predlog. Predlog za overitev zaznambe vrstnega reda lahko vloži le lastnik nepremičnine. Podpis te osebe mora biti na predlogu zaznambe overjen. Sodišče na podlagi predloga za zaznambo vrstnega reda opravi vpis samo, če je glede na stanje v zemljiški knjigi tak vpis dovoljen. Vpisana zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise v ZK, vendar so takšni vpisi tvegani. Vsi nadaljnji vpisi učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve LP v zaznamovanem vrstnem redu in preneha, če je zaznamba vrstnega reda izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe LP v zaznamovanem vrstnem redu. Vpisuje se v B listo, je anonimna, je pravno dejstvo in velja 1 leto.

Vrstni red in plomba!Začetek ZK postopka se jasno objavi s plombo. Oblikovalni učinki vpisa (trenutek pridobitve, spremembe in prenehanja pravic) nastopijo s trenutkom začetka učinkovanja vpisov, ki je identičen začetku ZK postopka, kateri se javno objavi s plombo, ki je pomožni vpis in katerega namen je, da se publicira začetek ZK postopka. Publicitetni učinek vpisov se začnejo že z vpisom plombe v ZK.

Zaznamba spora - ali ucinkuje na nadaljnje vpise? Kaksen ucinek ima? Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Vsi vpisi v ZK, ki so kasnejši od zaznambe spora, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve LP v vrstnem redu zaznambe spora, in preneha, če je zaznamba spora izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora.

Ali je vpis predznambe ovira za nadaljne vpise? Kako učinkujejo ostali vpisi če je predznamba že učinkovala pred njimi? Predznamba, ki je vpisana v ZK ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Za vpise, ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom predznamovane pravice velja, da je njihova usoda odvisna od usode predznambe – veljajo pod odložnim pogojem, da

10

se predznamba opraviči. Z opravičenjem predznambe postanejo učinkoviti tudi vsi naslednji vpisi, ki izhajajo od imetnika predznamovane pravice. Za vpise s slabšim vrstnim redom od predznamovane pravice, ki izvirajo od imetnika vpisane pravice pa velja, da učinkujejo pod razveznim pogojem opravičenja predznambe. Ti vpisi ostanejo veljavni, če se predznamba ne opraviči, oz. se izbrišejo, če se predznamba opraviči.

Ali predstavlja vknjižena odkupna pravica pravno oviro za prenos lastninske pravice na nepremičnini? Čeprav gre za določeno omejitev razpolaganja po volji lastnika, ki je vpisana v ZK, stvar zaradi vpisane odkupne pravice ni res extra commercium, temveč zaradi publicitetnih učinkov velja tudi nasproti pridobitelju (ki ne more biti dobroveren - ravno zaradi publ. učinkov). Upravičenec iz odkupne pravice bo tako lahko uveljavljal odkupno pravico z enostransko izjavo volje (oblikovalno upravičenje) za odkup nepremičnine nasproti vsakemu lastniku nepremičnine.

Glede solastniškega deleža je v ZK vpisana prepoved razpolaganja (prepoved odsvojitve in obremenitve). Ali se sme stvar prodati zaradi delitve? DA, saj je pravica zahtevati delitev zakonska pravica vsakega solastnika in je ni mogoče omejevati s tem, da ima eden izmed solastnikov sklenjeno pogodbo s tretjim, pri čemer ostali solastniki niso pogodbena stranka, niti nimajo na pogodbo nobenega vpliva, saj vsak solastnik prosto razpolaga s svojim solastniškim deležem.

Načelo pravnega prednika!ZK dovolilo za vknjižbo pravice lahko izda le tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice v ZK. Načelo temelji na tem, da nekdo, ki ni vpisan v ZK kot imetnik nima razpolagalne moči za prenos, spremembo ali ukinitev knjižne pravice. Izjema je določena, le pri večkratnih zaporednih zunajknjižnih prenosih. V teh primerih se lahko posamezni prenos ne vpiše in se pravica vpiše v korist končnega pravnega naslednika, vendar morajo biti predlogu za vpis priložene za vpis v ZK sposobne listine za vsakega od zaporednih prenosov.

Načelo vrstnega reda!To načelo izraža staro pravdno maksimo prior tempore, potior iure. Če si med seboj konkurira več vpisov, ima prednost tisti, ki je bil prvi vložen pri zemljiškoknjižnem sodišču.Kdaj je bil sklenjen pravni posel oz. izdano ZK dovolilo navadno ni pomembno. Zemljiškoknjižno sodišče ob sprejemu vloge označi dan, uro in minuto prejema. Če gre za vpise, ki si med seboj ne nasprotujejo, ni nobenih težav. Če si pa nasprotujejo, lahko vsak imetnik tako vpisane pravice s tožbo zahteva od sodišča, da odredi izbris pravice drugega imetnika, ki je vpisana z istim vrstnim redom.Izjeme od načela vrstnega reda so mogoče, vendar morajo biti posebej določene v zakonu. Na podlagi izrecne zakonske določbe je mogoče spreminjati vrstni red hipotek in zemljiških dolgov. Sprememba vrstnega reda temelji na soglasju vseh tistih, ki imajo pravni interes.

Kdaj vse ni mogoče napisati ZK dovolila?zk dovolila ni dopustno napisati v vseh tistih primerih, ko to prepoveduje : 1. zakon - zakonita predkupna pravica občine na npr . poselitvenih območjih itd.... 2. odločba drž organa. - sodišče upravni organ... 3. ko se stranka tako zaveže z razpolagalnim p.p. in se opravi z vpis v z.k. glede te pravice da se doseže na ta način erga omnes učinek.- npr . predkupna pravica soseda na zemljišču, na katerega se meji.

11

Pojasni kakšen vpliv ima vknižba naslednjih pravic na pravni promet? -odkupna -predkupna -prepoved odsvojitve in obremenitve Prvi dve sta obligacijski pravici. Vpis obligacijskih pravic v zemljiško knjigo pa povzroči omejene absolutne učinke. Dobijo višjo pravno kvaliteto.Vpis zagotavlja publicitetne učinke, kar pomeni da se tretja oseba lahko seznani s zemljiškoknjižnim stanjem n a določeni nepremičnini.Vknižba odkupne pravice ne blokira razpolaganja z nepremičnino, na kateri je vpisana, lastnik( odkupni zavezanec) jo lahko brez problema odsvoji novemu pridobitelju, odkupni zavezanec pa lhko svojo pravico zahtevati odkup naperi zoper novega pridobitelja. Popdobno je s predkupno pravico, kjer pa ne smeš pozabit, da se v ZK vpisuje samo pogodbena, zakoniti PP publiciteto zagotavlja sam zakon. Zakonita predkupna pravica ima prednost pred vknjiženo odkupnino.Prepoved obremenitve in odsvojitve blokira promet z nepremičnino, če je vknjižba pravilna. To je, če je sklenjena med taksativno določenimi osebami v 38 členu SPZ ( nekje tu, morda se motim, poglej v spz), kadar pa gre za pogodbo o dosmrtnem doživljanju je lahko sklenjena med katerokoli osebo, samo vknjižit se mora na podlagi te pogodbe.

Katere obligacijske pravice se smejo vpisovati v ZK?

- pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, če je nastala na podlagi pravnega posla lastnika in so izpolnjeni vsi pogoji za vpis v ZK po SPZ ali je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju;

- zakupna in najemna pravica;

- predkupna oz. odkupna pravica, če je nastala na podlagi pravnega posla;

- posebna pravica uporabe javnega dobra.

Katere stvarne pravice se vpisujejo v ZK?

Vse stvarne pravice na nepremičninah: LP, hipoteka, stvarno breme, zemljiški dolg, služnost, stavbna pravica.

Intabulacijska klavzula!

Je izrecna, nepogojna, pisna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v ZK.

Odsvojiteljev podpis na ZK dovolilu mora biti overjen. Iz zahteve po nepogojnosti izhaja, da tudi ZK vpis pridobitve LP ne more biti pogojen – zato ni mogoč pridržek LP.

Vsebovati mora vse, ki so pomembni za vpis v ZK:

- potrebne podatke o osebi na katero se dovolilo nanaša ;

- potrebne podatke o nepremičnini

Materialnopravno nepravilni vpisi in izbrisna tožba!

O tem govorimo, če vpis v ZK nima pravne podlage oz. je ta podlaga kasneje odpadla. Odpravi materialnopravnih nepravilnih vpisov je namenjen poseben institut izbrisne tožbe.

12

Izbrisna tožba je stvarnopravna tožba, s katero se varujejo knjižne pravice na nepremičnini pred omejevanjem ali oškodovanjem, ki ga povzroči materialnopravno neveljavna vknjižba pravice nekoga drugega, zaradi česar varovana pravica preneha, se spremeni ali se omeji. Zahteva se ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega ZK-stanja.Vloži jo prejšnji lastnik nepremičnine. Listina, ki je podlaga vknjižbi, je bila formalnopravno pravilna, njena materialnopravna podlaga pa ne.Z izbrisno tožbo se lahko zahteva samo izbris vknjižbe, ne pa tudi drugih vpisov v ZK. Tudi z izbrisno tožbo pa ni mogoče poseči v načelo zaupanja v ZK. Izbrisna tožba ni dovoljena proti dobrovernim osebam, v korist katerih je bila pridobitev oz. je bil izbris pravice vknjižen oz. predzaznamovan z učinkom pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe.

Formalno nepravilni vpisi!Pri formalno nepravilnih vpisih govorimo o pomoti – dejansko opravljen vpis v ZK se ne sklada z dovoljenim vpisom. Gre za napako ZK sodišča, ki mora po uradni dolžnosti začeti postopek popravljanja pomote in pri vpisu opraviti zaznambo pomote. Ta ima učinek, da vpisi, ki so bili opravljeni po pomotnem vpisu, ne ovirajo poprave pomotnega vpisa. O popravi odloči ZK sodišče s sklepom o odpravi pomote.

Pojasni pravne učinke v ZK vpisane predkupne pravice, odkupne pravice, zakupne pravice ter prepovedi odsvojitve in obremenitve!

Predkupna pravica; za nastanek zaznamba v ZK nima kontitutivnega pomena. Zakonita predkupna pravica se vzpostavi, ko je izpolnjen pogoj določen v zakonu. Je pa vpis v interesu predkupnega upravičenca saj tako dobi publicitetni učinek.

Odkupna pravica; z vpisom v ZK učinkuje proti 3. – ne more se sklicevati na dobro vero. Če je knjižena ne predstavlja pravne ovire za prenos nepremičnine oz. LP na nepremičnini, vendar pa učinkuje tudi zoper kasnejšega pridobitelja nepremičnine.

Zakupna pravica; sama pravica nastane že s sklenitvijo pogodbe in zato vpis v ZK niti ni potreben. Vpis zagotavlja publiciteto – 3. oseba ne more trditi, da ji obstoj ni bil znan.

Prepoved odsvojitve in obremenitve; dopustno vknjižiti le, če je sklenjena med zakoncema, starši in otroci, posvojenci in posvojitelji ter v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju v korist preživljalca. Absolutno učinkuje le med temi upravičenci in če je vpisana v ZK.

Ali je dopustno vpisati v ZK retencijsko pravico na nepremičnini?Ne, ni opredeljeno v ZZK-1

Kdaj nastopijo pravni učinki prioritete v ZK pravu?Od trenutka, ko je ZK sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je prejelo listino na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

13

LASTNINSKA PRAVICA

Predpostavke za prenos LP!- veljaven zavezovalni p.p.- razpolagalni p.p. (nepr. – vpis v ZK, prem. – izročitev)- razpolagalna sposobnost prenosnika- veljaven pravni naslov - sporazum strank o prenosu LP

Načelo kavzalnosti!Pomeni, da je za veljaven prenos LP pomembna veljavna pogodba. Načelo kavzalnosti kot pogoj za veljavno razpolaganje zahteva veljaven zavezovalni p. posel in s tem tudi veljaven pravni naslov (iustus titulus). Če p. naslov ni bil veljaven ali je bil naknadno razveljavljen z učinkom ex tunc, se šteje, da last. Pravica nikoli ni bila prenesena. Odnos med zavezovanlim in razpol. pr. Poslom je lahko:1) kavzalen- zavezovalni posel = vzrok- razpolagalni posel = posledica 2) abstrakten; med zavezovalnim in razpol. pr. poslom ni vzročnosti – posla sta med seboj ločena!Kavzalni pristop; neveljavnost zavezovalnega pr. posla ima za posledico neveljavnost razpol. p.p. (prenos lastnine ni uspel).Abstrakten pristop; razpol. in zavez. pr. posla sta ločena. Res je, da mora imeti razpol. p.p. podlago v zavezovalnem p.p., vendar neveljavnost zavezovalnega p.p. ne vpliva na veljavnost razpol. p.p. – ta ostane v veljavi (kupec ostane lastnik – prenos lastnine je uspel). SPZ; uveljavlja kavzalen odnos z določenimi izjemaji, ki jih predstavljajo:

- načelo zaupanja v ZK- možnost pridobitve lastnine s pr. poslom sklenjenim z nelastnikom (64. čl.)

Ali naše pravo dopušča pogojni prenos LP?Da, vendar izključno za premičnine! Prenos LP v zavarovanje (fiduciarni prenos) in pridržek LP.

Navedi primere pridobitve LP, ko se posestno stanje ne spreminja = nadomestna izročitev!Gre za prenos posesti s sporazumom, brez dejanske izročitve = nadomestna (fiktivna) izročitev.1. Izročitev na kratko roko (traditio brevi manu): Uporablja se, če je pridobitelj že neposredni, nelastniški posestnik stvari in se z njenim lastnikom, ki je posredni lastniški posestnik dogovori, da mu stvar odsvoji.2. Izročitev na dolgo roko (traditio longa manu): Prenostnik z izročitvijo na dolgo roko pridobitelju prenese svojo posredno lastniško posest, medtem, ko 3. ostane neposredni nelastniški posestnik. Posest se prenese šele z obvestilom tretjega – ni pomembno kdo ga obvesti. 3. Posestni konstitut (constitutum possessorium): Gre za dogovor med strankama o prenosu posesti in LP, medtem, ko stvar začasno ostane tam kje je – pridobitelj postane posredni posestnik stvari.

14

Razlika med izročitvijo s posestnim konstitutom in izročitvijo na dolgo roko!Razlika je v obvestitvi tretjega. Pri posestnem konstitutu ni obvestitve tretjega. Izročitev se izvrši izključno med prenosnikom in pridobiteljem. Izročitev navzven ni vidna. Neobstoj publicitete pri posestnem konstitutu je problematičen, ker omogoča zlorabe. Zato SPZ glede prenosa LP v zavarovanje zahteva, da je sporazum o prenosu sklenjen v obliki notarskega zapisa. Poleg tega pridobitelj, ki je pridobil stvar od razpol. nespodobnega prenosnika, zgolj s posestnim konstitutom ne more postati lastnik na podlagi 64. čl.

Pridobitev LP na temelju 64. čl. SPZ v pogledu posestnega konstituta. S posestnim konstitutom ni mogoče pridobiti LP od nelastnika. Potrebna je še izročitev v neposredno posest pridobitelja pri čemer se zahteva njegova dobra vera tudi v času dejanske izročitve v neposredno posest.

Katera izmed drugih stvarnih pravic je po upravičenjih najbližja LP? Zakaj?Užitek! Je najširši izmed vseh stvarnih pravic na tuji stvari, saj lastniku ostaja gola LP. Užitkar ima pravico stvar uporabljati in pobirati plodove, ne da bi posegal v substanco. V primerjavi z LP ne zajema zgolj razpolagalnega upravičenja.

Ali nepremičninsko stvarno pravo ureja dobroverno pridobitev LP na nepremičnini (podobno kot to ureja SPZ v 64. čl. za premičnine)?Da to ureja 10 čl. SPZ. Tudi tukaj ima pravnoposlovna pridobitev LP učinek ne glede na to, da prenosnik nima razpolagalne sposobnosti. Lastninska pravica na novo nastane pri pridobitelju in se ne pridobi od prednika. Če se je dobroverni pridobitelj zanesel na podatke vpisane v ZK, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Za razliko od premičnin tukaj ni potrebna pridobitev LP na podlagi odplačnega pravnega posla.

Omejitve LP!LP je lahko omejena v javnem ali zasebnem interesu.Omejitev v javnem interesu:- razlastitev (mora biti v javno korist, na podlagi zakona, proti odškodnini)- začasna uporaba nepremičnine s strani države ali občine- služnost v javno korist- zakonita predkupna pravica občineOmejitev v zasebnem interesu (po volji lastnika) – lastnik lahko omeji LP za vsak namen, ki ni prepovedan, razen če zakon določa drugače:- prepoved odtujitve in obremenitve- predkupna pravica- odkupna pravica- najemna pogodba- etažna pogodba

Lastninska pravica pri spojitvi!Če se premičnine (trde snovi), ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojijo, da postanejo sestavine enotne premičnine, nastane na novi stvari solastninska pravice dotedanjih lastnikov in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne premičnine ob spojitvi. Če se lahko ena od premičnin šteje za glavno stvar, postane lastnik glavne stvari lastnik enotne premičnine.

15

Pridobitev lastninske pravice na premičnini nove stvari!Gre za originaren način pridobitve LP (ne glede na voljo pr. prednika). Kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati nov premičnino, pridobi na njej LP. Prvotne stvari s predelavo izgubijo svojo fizično identiteto, na njih preneha LP, ki na novo nastane na novi stvari. Če si nekdo iz tujega materiala izdela ali da izdelati novo premičnino, pridobi na njej LP, če vrednost dela ni bistveno nižja od vrednosti materiala (bivši lastnik ima obogatitveni zahtevek). Če je material pripadal različnim lastnikom, postanejo solastniki materiala solastniki nove stvari, njihovi deleži pa se določijo v skladu z vrednostjo, ki so jo imeli materiali pred predelavo.

P omen prepovedi odsvojitve v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju! V ZK se lahko vpišejo poleg "družinskega kroga" tudi 3. osebeLastnik nepremičnine v vmesnem času – do smrti, zavaruje in sicer z vpisom v ZK prepove razpolaganje z nepremičnino. Lastnik nepremičnine se namreč zaveže, da na nekoga prenese LP pod pogojem, da ga bo ta do smrti preživljal.

Pri katerih načinih pridobitve LP pride v poštev načelo »nemo plus«?Pri derivativnem (izvedenem) načinu, ko je LP pridobljena v skladu z voljo pravnega prednika – pridobitve na podlagi pravnega posla in dedovanja.

Opredeli pojem razpolagalne sposobnosti in navedi primer, kjer stvarno pravo odstopa od tega načela!Razpolagalna sposobnost je lastnost imetnika prenosljive premoženjske pravice, da svojo pravico prenese na drugega imetnika oz. z njo drugače razpolaga. SPZ nima opredelitve razpolagalne sposobnosti. Od tega načela odstopa v 64. čl. SPZ »Lastninska pravica na premičnini se pridobi, tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji: - če je bila nepr. prodana na javni dražbi;

- če prenostnik daje takšne premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti;

- če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika

Katere stvarne pravice ZTLR (kljub utemeljenosti zakona) ni uredil? Katere stvarne pravice ureja SPZ?ZTLR kljub utemeljenosti v zakonu ni uredil stavbne pravice!SPZ:- LP- zastavna pravica- služnost- zemljiški dolg- etažna lastnina- stavbna pravica

Kdaj učinkuje pravnoposlovna prepoved odsvojitve in obremenitve absolutno? Pojasni, kako se »absolutnost« odraža v pravnem prometu!Absolutnost pomeni, da stvarna pravica učinkuje proti vsakomur (erga omnes). Prepoved razpolaganja ima absolutne učinke le, če je dogovorjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, med starši in otroci ter posvojenci in posvojitelji in če je vpisana v ZK. V času trajanja prepovedi razpolaganja, je nepremičnina izven pravnega prometa.

16

Kako učikuje prenos LP v primeru naknadne pridobitve razpolagalne sposobnosti?Pridobitelj pridobi LP šele, ko izročitelj pridobi razpolagalno sposobnost.

Horizontalna in vertikalna akcesija!Povečanje vrednosti nepremičnine(vertikalna akcesija) – če nekdo s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. To pomeni, da vsaka prirast pripade lastniku nepremičnine, medtem ko gre graditelju t.i. verzijski zahtevek. Lastnik in graditelj pa se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. V takem primeru lahko graditelj na podlagi dogovora zahteva od lastnika nepremičnine izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. Zahtevek za izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v 10 letih.Gradnja čez mejo nepremičnine (horizontalna akcesija) – če nekdo zgradi zgradbo, katere del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino, lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. Sodišče lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. Če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine, lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Pri odločitvi iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine, zlasti pa upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, potem, ko je izvedel za gradnjo.

S katerim stvarnopravnim institutom povezujemo vertikalno in horizontalno akcesijo?V pravni teoriji se za prirast na nepremičninskem področju pogosto uporabljata izraza vertikalna in horizontalna akcesija. Vertikalna je v svojem bistvu izražena skozi načelo »supreficies solo cedit« SPZ uporablja besedno zvezo »povezanost zemljišča in objekta«. Institud gradnje čez mejo nepremičnine deloma odstopa od načela. Zlasti, ko lahko graditelj glede na zakonsko možnost postane lastnik zemljišča, na katerem je gradil objekt. Ker se v takem primeru last. posest razširja horizontalno, govorimo o horizontalni akcesiji oz. prirasti. To pomeni, da LP na tujem zemljišču priraste graditelju oz. LP na njegovi nepremičnini. Vertikalna akcesija je premičninsko – nepremičninska prirast. Horizontalna akcesija pa je nepremičninsko – nepremičninska prirast.Pri vertikalni se lahko graditelj in lastnik nepr. dogovorita, da graditelj na lastnikovi nepremičnine ne pridobi LP, pač pa lahko od lastnika nepr. Zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Vsaka prirast gre lastniku nepr., graditelj pa dobi verzijski zahtevek.Lastnik in graditelj pa se lahko dogovorita, da na nepremičnine nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva od lastnika neprem. Izstavitev listine za vpis solastnine ZK. Horizontalna akcesija predstavlja tudi enega izmed pomembnejših sosedskopravnih institutov. Za razliko od vertikalne, horizontalna akcesija ne predstavlja originarne pridobitve LP, pač pa pridobitev LP na podlagi odločbe državnega organa. Takšni spori se rešujejo na nepravdnem oddelku. Sodišče lahko vzpostavi prvotno stanje ali določi novo mejo in odškodnino.

Razlike med pogodbeno in zakonito predkupno pravico!Zakonita predkupna pravica:- nastane na podlagi samega zakona;- možnosti za prodajo 3. osebi so veliko manjše kot pri pogodbeni;

17

- se ne izčrpa; veže vse kasnejše lastnike – ni vezana na osebo;- vpis v ZK ni potreben, ker ji publicitetne učinke zagotovi zakon;- traja dokler traja zakon.Pogodbena predkupna pravica:- nastane na podlagi pravnega posla;- možnosti prodaje 3. osebi so večje;- se izčrpa; veže samo pri prodaji v prvem razmerju, v drugem pogodbenem razmerju se izčrpa (če oče podari sinu nepremičnino predkupna pravica sina ne veže);- pridobi publicitetne učinke, če je vpisana v ZK;- preneha s smrtjo upravičenca.

V katerih primerih je možno pridobiti lastninsko pravico na premičnih stvareh od nelastnika?

64. čl. SPZ »Lastninska pravica na premičnini se pridobi, tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji: - če je bila nepr. prodana na javni dražbi;

- če prenostnik daje takšne premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti;

- če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika

Gre za pridobitev od razpolagalno nesposobne osebe (non domino). Pridobitelj lahko kljub neizpolnjeni predpostavki razpolagalne sposobnosti pridobi last. p. na premičnini, če so izpolnjeni določeni pogoji:

- pridobitelj je v dobri veri

- gre za odplačni pravni posel

- drugi pogoji iz 40 čl. SPZ:

1. stvar je bila pridobljena na podlagi veljavnega pravnega naslova;

2. da je bil sklenjen razpolagalni pravni posel;

3. da je bila stvar izročena drugače kot s posestnim konstitutom

+ dodatni pogoj (64/2 čl. SPZ):

- če je bila nepr. prodana na javni dražbi;

- če prenostnik daje takšne premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti;

- če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika

Kdaj se pridobi LP pri izročitvi na dolgo roko , če: - odsvojitelj ima razpolagalno sposobnost; gre za izročitev na dolgo roko - pridobitelj pridobi LP ko je tretji pri katerem je stvar obveščen o prenosu.- odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj to ve; gre za anticipiran posestni konstitut, se pravi pridobitelj pridobi LP, ko odsvojitelj pridobi razpolagalno sposobnost.- odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj tega ne ve; gre za pridobitev »a non domino«, se pravi od razpolagalno nesposobne osebe – morajo biti izpolnjeni pogoji iz 64. čl. SPZ.

Kdaj se pridobi LP pri izročitni na kratko roko če: - odsvojitelj ima razpolagalno sposobnost; s samo sklenitvijo dogovora

18

- odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj to ve; gre za anticipiran posestni konstitut, lp se bo prenesla ko bo odsvojitelj pridobil razpolagalno sposobnost - odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj tega ne ve; gre za pridobitev a non domino (od razpolagalno nesposobne osebe) - pod pogoji iz 64č+40č SPZ

Ali je po našem pravu dopustna prodaja nepremičnine s pridržkom lastninske pravice?Ne. V skladu s pravno naravo LP, kot najobsežnejše stvarne pravice, je določena prepoved njene vezanosti na rok ali pogoj. Ta prepoved je najdosledneje izpeljana pri nepremičninah. Intabulacijska klavzula je izrecna, nepogojna izjava….

Omejitev LP na nepremičninah!LP je lahko omejena v javnem interesu: - razlastitev (mora biti v javno korist, na podlagi zakona, proti odškodnini)- začasna uporaba nepremičnine s strani države ali občine,- služnost v javno korist,- zakonita predkupna pravica občinev zasebnem interesu (po volji lastnika):- prepoved odtujitve in obremenitve,- predkupna pravica,- odkupna pravica,- najemna pogodba,- etažna pogodba.

Pridobitev LP na nepremičninah! - PRAVNI POSEL (derivativni) - DEDOVANJE (derivativni) - ZAKON (izvirni/originarni) priposestvovanje prirast povečanje vrednosti nepremičnine pridobitev na podlagi zaupanja v ZK- ODLOČBA DRŽAVNEGA ORGANA (gradnja čez mejo)

Prenehanje LP!

Relativno ali abolutno prenehanje lahko nastopi po volji lastnika (prenos na podlagi prodajne, menjalne, darilne pogodbe, oporočnega dedovanja), neodvisno od volje lastnika (priposestvovanje, prirast).

LP preneha zlasti:

- če LP na isti stvari dobi nekdo drug

- z opustitvijo

- uničenjem

- v drugih primerih, ko to določa zakon (združitev, prirast, izdelava nove stvari)

Absolutno – preneha za vse; možno le na premičninah

19

Verzijski zahtevek po SPZGraditelj ima do lastnika nepremičnine zahtevek a povrnitev vrednosti vlaganja. Gre za obogatitveni verzijski zahtevek. Poglavitna posebnost ureditve 48. SPZ, v primerjavi s splošnimi pravili OZ o verzijskih zahtevkih so specifična pravila glede zastaranja. Obogatitveni zahtevek graditelja zastara v petih letih (OZ), v skladu s SPZ pa ne začne zastaralni rok teči ob končanju gradnje, ampak šele ko graditelj izgubi (so)posest nepremičnine. Ta ureditev se močno razlikuje od ureditve zastaranja v OZ.

20

LASTNINSKA PRAVICA VEČ OSEB

Bistvene razlike med solastnino po Stanovanjskem zakoniku ter »navadno« solastnino? Po stanovanjskem zakonu se nanaša na etažno lastnino, po spz pa je solastnina pravna oblast več oseb na isti nerazdeljeni stvari.

Razlika med razpolago skupnega lastnika in solastnika? Skupni lastniki lahko skupaj razpolagajo s stvarjo kot celoto in prenesejo LP oz. jo obremenijo z omejeno stvarno pravico. Ne more pa skupni lastnik razpolagati s svojim nedoločenim delom na skupni lastnini. V primeru neupravičenega razpolaganja je posebej varovana dobra vera tretjega. Solastniki lahko s stvarjo kot celoto razpolagajo le ob soglasju vseh solastnikov. S svojim idealnim deležem pa lahko samostojno razpolagajo (ga obremenijo, odsvojijo) – vsak solastnik o razpolaganju s svojim idealnim deležem odloča samostojno in ne potrebuje soglasja drugih. Seveda pridejo v poštev samo tiste oblike razpolaganja, ki so mogoče glede na naravo idealnega deleža (univerzalno pr. nasledstvo, singularno pr. nasledstvo, ustanovitev ZP, zemljiškega dolga, osebne služnosti; ni pa možno ustanoviti potne služnosti, ker gre za miselni delež – lahko jo ustanovijo le vsi solastniki skupaj).

Pojem etažne lastnine!Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Nastane z vpisom v ZK. Vpis ima konstitutiven pomen. Mogoča je samo na nepremičninah – zgradbah.Posamezni del mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo. Zgradba mora imeti vsaj 2 dela, ki omogočata samostojno rabo.

Pravni akt za nastanek etažne lastnine!Vsebina je pri enost. p. aktu in pogodbi enaka. Bistvo je, da se opravi tehnična (fizična) in pravna delitev zemljišča z objektom.: Tehnična delitev – opis posameznih in skupnih delovPravna delitev – določitev imetnikov LP na posameznem delu stavbe in solastninskega deleža na skupnih delih.Pravni posel mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa oz. mora vsebovati ZK dovolilo.

Pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov!Sklenjena mora biti v pisni obliki. Zavezuje tudi pravne naslednike etažnih lastnikov, ki so jo sklenile. Zakon predpisuje njeno minimalno vsebino – bistvene sestavine:- opredelitev stroškov, obveznosti,- zavarovanje zgradbe kot celote,- pooblastila upravnika, če odstopajo od SPZ,- način uporabe skupnih delov in namen uporabe posameznih delov- način oblikovanja rezervnega sklada,- morebitne omejitve pri uporabi posameznih delov,- nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu- način upravljanja skupnih delov,- uporaba posameznih delov v posebne namene

21

Zakonita predkupna pravica etažnih lastnikov!Lastnik posameznega dela, ki namerava prodati svoj del, mora o nameravani prodaji in njenih pogojih najprej obvestiti druge etažne lastnike. Če ti pravice ne uveljavljajo, pa je mogoča prodaja tretji osebi.

SOSEDSKO PRAVO Navedi vsaj 5 sosedskopravnih institutov in na kratko pojasni njihovo vsebino!Imisije: Predstavljajo enega najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov. Imisijsko varstvo je namenjeno mirnemu medsosedskemu bivanju. Z imisijami so začrtane meje dopustne uporabe nepremičnin.Meja: Razmejuje 2 ali več LP na nepremičninah. Meja kot razmejitvena črta med sosednjima zemljiškima parcelama različnih lastnikov se uredi v nepravdnem ali upravnem postopku.Nujna pot: Je stvarna služnost, ki se ustanovi s prisilno sodno odločbo. Sodišče odredi nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka pot povezana z nesorazmernimi stroški.Pristop na tujo nepremičnino: Lastnik nepremičnine, na kateri je nujno potrebno izvesti dela, ki so potrebna za uporabo in izkoriščanje nepremičnine, lahko začasno uporabi tujo nepremičnino zaradi izvedbe del, če teh ni mogoče izvesti drugače ali jih je mogoče izvesti samo z nesorazmernimi stroški. Prav tako sme lastnik na tuji nepremičnini zasledovati domače in udomačene živali. Prepoved poglabljanja nepremičnine, spreminjanja vodotoka in odtekanja meteornih padavin: Vsi ti instituti so namenjeni varovanju sosednje nepremićnine.

Imisije!Z imisijami razumemo delovanje, vplivanje, učinkovanje na tuje nepremičnine, premičnine in osebne vrednote. Pravice, ki omejujejo LP lastnika sosednje nepremičnine, se morajo izvrševati pošteno, v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.Lastnik nepremičine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo = prepovedana imisija.

Pravna narava nujne poti!Gre za stvarno služnost, ki se ustanovi prisilno s sodno odločbo. Sodišče odredi nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.

Indirektne (posredne) imisije!Posredne imisije »pridejo« na sosednjo nepremičnino brez neposrednega vplivanja tistega, s čigar nepremičnine prihajajo (z naravnimi silami, po naključju). Prepovedane le, če glede na naravo in namen nepremičnine presegajo krajevno običajno mero ali povzročajo znatnejšo škodo.Primeri posrednih emisij:- rdeči teniški pesek- hrup (igranje klavirja…)

22

- prelivanje vode- rastlina plezalka Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag. Lastniku gre sodno varstvo pred vznemirjanjem v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežkočena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.

Kriterija, ki sta pomembna za opredelitev prepovedanih posrednih emisij, sta dva.Prepovedane so tiste imisije, ki- glede na naravo in namen nepremičnine presegajo krajevno običajno mero ali - tiste, ki povzročajo znatnejšo škodo (za njih ni potrebno, da bi presegale krajevno običajno mero glede na naravo in namen nepremičnine).

Pravno varstvo pred imisijami!AKTIVNO LEGITIMIRAN :- lastnik- domnevni lastnik- imetnik omejene stvarne pravice- imetnik omejene obligacijske pravice

PASIVNO LEGITIMIRAN: - lastnik nepr. iz katere izvirajo imisije - imetnik omejene stvarne ali obligacijske pravice

Z negatorno emisijsko tožbo je dopustno postaviti tako:- opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja)- zahtevek, da se nekaj stori s ciljem preprečitve ali zmanjšanja imisij

23

ZASTAVNA PRAVICA

Zastavna pravica - pojem!Je omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju določene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti lastniku zastavljene stvari (zastavitelju) ali proti tretji osebi, kateri ni hkrati zastavitelj.

Načela zastavnega prava in odstopanja od teh načel?

1. Načelo specialnosti (določenosti): Predmet ZP so lahko samo individualno določene samostojne stvari ali premoženjske pravice.

2. Načelo javnosti (publicitetno načelo): Stvarne pravice morajo biti tretjim znane. Pri nepremičninah ga zagotavlja ZK. Izjema je zastava nevpisanih premičnin.

Ločimo:

- registrske ZP - se vpisujejo v javne registre. Nastanejo, se prenašajo ali prenehajo z vpisom v javni register = ZK.

- neregistrske ZP – so ročna in navadna neposestna ZP na nevpisanih nepremičninah in ZP na drugih premoženjskih pravicah (nematerializirani VP).

3. Načelo postranskosti (akcesornosti): Stranske stvari oz. pravice delijo pravno usodo glavne stvari oz. pravice. Pri ZP je glavna pravica zavarovana zavarovana terjatev, stranska pa ZP. ZP je odvisna od zavarovane terjatve glede nastanka, obsega, prenosa, poplačila in prenehanja.

ZP lahko načeloma nastane le, če zavarovana terjatev že obstaja. Izjemo določa SPZ, ki dopušča ustanovitev ZP za zavarovanje bodočih in pogojnih terjatev.

Obseg je odvisen od višine zavarovane terjatve. Ni mogoče ustanoviti ZP za znesek, k bi bil višji od zavarovane terjatve. Izjema = maksimalna hipoteka.

ZP najpogosteje preneha s plačilom zavarovane terjatve, lahko pa tudi zato, ker preneha obstajati pravno razmerje iz katerega izvira (npr. odstop od kreditne pog.). Neregistrske ZP prenehajo samodejno, registrske z izbrisom iz registra.

4. Načelo vrstnega reda (prioritetno načelo): Če je na istem predmetu ustanovljenih več ZP, se zastavni upniki poplačajo v enakem vrstnem redu, kot so nastajale njihove ZP. Izjema: V primeru kolizije med starejšo nevpisano zakonito hipoteko in mlajšo pravnoposlovno hipoteko ima prednost slednja, če je bil hipotekarni upnik ob ustanovitvi hipoteke dobroveren. Pri koliziji med starejšim neposestnim zastavnim upnikom in mlajšim »ročnim« zastavnim upnikom ima prednost slednji, pod pogojem, da je bil ob ustanovitvi ZP dobroveren.

5. Načelo ekstenzivnosti zastavne pravice: ZP se nunno razsteza na vse sestavine zastavljene stvari in načeloma tudi na vse njene pritikline.

6. Načelo nedeljivosti zastavnega jamstva: Če pride po ustanovitvi ZP do delitve zastavljene stvari, ZP do polnega zneska bremeni vse na novo nastale stvari ali pravice.

7. Načelo nadaljnjega obstoja osebnega jamstva: Če terjatev, zavarovana za ZP, ob zapadlosti ni plačana, lahko zastavni upnik prosto izbira med poplačilom z uresničitvijo ZP na zastavljenem predmetu in poplačilom kot navaden upnik iz vsega dolžnikovega premoženja.

Načelo specialnosti pri zastavni pravici!

24

V skladu z načelom specialnosti so predmet ZP lahko samo individualno določene samostojne stvari ali premoženjske pravice. Predmet ZP torej ne more biti del stvari. Načelo specialnosti opredeljuje predmet ZP in s tem varuje interese zastavitelja, delno pa tudi ZU. Opredeljuje tudi z zastavno pravico zavarovano terjatev. Tako je varovan dolžnik (in zastavitelj, če ne gre za isto osebo), ker mora biti terjatev zavarovana z ZP, ustrezno opredeljena, da se jo lahko loči od tistih upnikovih terjatev, ki niso zavarovane.

Pojasnite pojma skupna in maksimalna hipoteka! Za zavarovanje terjatve je mogoče hipoteko ustanoviti tudi na več nepremičninah. Takšna hipoteka se imenuje skupna hipoteka. Nepremičnine so lahko v lasti enega ali več različnih zastaviteljev. Pri realizaciji lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo s prodajo katerekoli nepremičnine v kakršnemkoli vrstnem redu.

Maksimalna hipoteka je hipoteka, ki je namenjena zavarovanju plačila terjatev, ki nastanejo iz določenega razmerja in njihova višina v trenutku ustanovitve hipoteke načeloma še ni znana. Maksimalna hipoteka se ustanovi tako, da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina in se ta znesek vpiše v zemljiško knjigo. Z maksimalno hipoteko zavarovana terjatev in iz nje izvirajoče stranske terjatve so zavarovane samo do višine vpisanega najvišjega zneska.

Odmik od načela specialnosti v zastavnem pravu? Odmik od načela specialnosti je razložen v 173. členu SPZ, ki izrecno dopušča neposestno zastavno pravico na zalogah.

Načelo ekstenzivnosti hipoteke!Sestavine vedno delijo usodo glavne stvari, zato se zastavna pravica nujno razteza na vse sestavine zastavljene stvari. To velja tudi za sestavine, ki so ta status pridobile po ustanovitvi ZP. Prav tako se zastavna pravica razteza na vse plodove zastavljene stvari ali pravice, ki še niso ločeni od glavne stvari oz. pravice, ki še niso bile uveljavljene. Ker se sestavine lahko spreminjajo, je pomembno v katerem trenutku se določi, za katere sestavine velja ZP. ZP bremeni vse tiste sestavine (vključno s plodovi) objekta, ki imajo ta status v začetku uveljavitve ZP, to je v trenutku popisa in cenitve predmeta ZP v cenilnem zapisniku. Pritikline v dvomu delijo pravno usodo glavne stvari. ZP na glavni stvari se torej načeloma razteza tudi na vse njene pritikline. To velja tako za pritikline, ki so v lasti zastavitelja, kot za pritikline, ki so v lasti tretje osebe. Vendar so pritikline kot predmet ZP praktično pomembne zgolj pri hipoteki, pri čemer SPZ izrecno določa, da hipoteka sega le na tiste pritikline, ki so v lasti zastavitelja.

Odmik od katerega načela predstavlja ekstenzivnost hipoteke?Gre za odmik od načela specialnosti, ker je lahko predmet stvarnih pravic le individualno določena stvar, v tem primeru pa to ni.

Razloži pojem konsolidacije v zvezi z zastavo!

Hipoteka: Če je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini potem hipoteka preneha. Prenehanje ročne ZP: Z združitvijo zastavitelja in ZU v eni osebi.Neposestna ZP: Z združitvijo zastavitelja in ZU v eni osebi.Tudi na terjatvi ZP preneha zaradi konsolidacije.

25

Prenehanje hipoteke s konsolidacijo. Kdaj pride do tega in kakšna razmerja se pri tem vzpostavijo? Do konsolidacije pride v primeru, ko zastavitelj (hipotekarni dolžnik) ni hkrati tudi osebni dolžnik (npr. oče s hipoteko zastavi svojo nepremičnino za dolg svojega sina) in v strahu pred realizacijo hipoteke plača dolg hipotekarnemu upniku, pri čemer s subrogacijo preide terjatev do osebnega dolžnika nanj. Zaradi akcesornosti preide nanj tudi hipoteka, ki pa zaradi konsolidacije materialnopravno preneha. Za formalnopravno prenehanje bo hipotekarni upnik (hkrati tudi hipotekarni dolžnik) izstavil dovolilo za izbris hipoteke iz ZK in ga posredoval zemljiškoknjižnemu sodišču, da opravi izbris.

Odstop terjatve, zavarovane z zastavno pravico!Če na drugo osebo preide zgolj terjatev, ne pa tudi zastavna pravica (ZU se posebej dogovori, da cesionar ne bo pridobil zavarovanja, ampak samo terjatev), le-ta preneha kot posledica načela akcesornosti. Če se prenese zgolj terjatev, hipoteka v materialnem smislu preneha in je podan razlog za izbris iz ZK. Pri večkratnem zaporednem prenosu zavarovane terjatve v ZK ni treba vpisati vseh prenosov, pomembno je, da je vpisan prenos s prvega na zadnjega hipotekarnega upnika v verigi. V primeru odstopa terjatev, zavarovanih z maksimalno hipoteko, je prenos hipoteke izključen.

Ali nastane podzastava oz. nadhipoteka pri cesiji terjatve, zavarovane z zastavno pravico?Podzastava oz. nadhipoteka ne nastane. Pri cesiji terjatve se z terjatvijo prenese tudi zastavna pravica. Cedent ki prenaša terjatev s tem prenese tudi zastavno pravico, gre za načelo akcesornosti, seveda pa se lahko dogovorita da preide le terjatev, ampak v tem primeru zastavna pravica ugasne!!!

Navedi prepovedane dogovore - pakte - pri zastavi!

Pri dogovarjanju ZP je potrebno upoštevati omejitve oz. prepovedi glede:

- komisornega dogovora; dogovor s katerim si ZU ob zastavitvi izgovori pravico, da si prilasti predmet ZP, če terjatev ob zapadlosti ne bo plačana ali si vnaprej izgovori pravico do prodaje predmeta ZP po vnaprej določeni ceni;

- dogovora o antihrezi; dogovor po katerem je ZU dovoljeno, da pobira plodove zastavljene nepremičnine ali da jo kako drugače izkorišča; - prepovedi razpolaganja (odsvojitve in obremenitve);- dogovori, ki so v nasprotju z naravo ZP in v SPZ niso izrecno prepovedani; ni dopusten dogovor, da se ZU ne bi smel poplačati iz predmeta ZP ali se dolžnik ne more rešiti ZP, čeprav plača terjatev.

Obrazloži pojem zakonite zastavne pravice!

ZP lahko nastane na podlagi zakona. Nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek ZP določa zakon. Nastanek pa ni mogoč pri vseh vrstah zastavne pravice, ampak le kjer zakon to predvideva. Predvsem glede zakonite hipoteke velja poudariti, da za njen nastanek ni potreben vpis v ZK, kar pomeni neujemanje s publicitetnim načelom. Vpis ima deklaratoren učinek in je pomemben zgolj z vidika izključitve varstva dobrovernih tretjih. Na nepremičninskem področju so zelo redke, na premičninah pa OZ predvideva celo vrsto zakonitih zastavnih pravic (v korist podjemnika, prevoznika, skladiščnika, prevzemnika naročila, komisionarja, zastopnika, špediterja…)

26

Pravni položaj dobrovernega zastavnega upnika pri večkratni zastavitvi iste premičnine in nepremičnine!

ZP ni izključujoča, zato je lahko na istem objektu hkrati več ZP. Glede razmerja med njimi velja prednostno načelo (ZU se poplačajo v enakem vrstnem redu, kot so nastajale njihove ZP), ki pa pozna tudi nekaj izjem. V primeru kolizije med starejšo nevpisano zakonito hipoteko in mlajšo pravnoposlovno hipoteko ima prednost slednja, če je bil hipotekarni upnik ob ustanovitvi hipoteke dobroveren (ni vedel in ni mogel vedeti za starejšo zakonito hipoteko).

Pri koliziji med starejšim neposestnim zastavnim upnikom in mlajšim »ročnim« zastavnim upnikom ima prednost slednji, pod pogojem, da je bil ob ustanovitvi ZP dobroveren.

Premičnina, ki je predmet registrske ZP, ne more biti predmet navadne ZP. Vrstni red navadnih neposestnih ZP se ravna po trenutku sklenitve sporazuma o ustanovitvi ZP v obliki notarskega zapisa. Registrske neposestne ZP, glede katerih je prispela zahteva za vpis v register v istem dnevu, imajo enak vrstni red. Pri uresničitvi le-teh se v tem primeru ZU poplačajo sorazmerno, v skladu s pravili, ki veljajo v stečajnem postopku.

Če je premičnina že zastavljena, vendar zastavni upnik ob pridobitvi ZP v dobri veri misli, da stvar še ni obremenjena, pridobi ZP z najboljšim vrstnim redom, če ima zastavitelj stvar v svoji posesti. Že obstoječa ZP pa se premakne nazaj.

Devastacijska tožba!

Zastavitelj je dolžan skrbeti za ohranitev vrednosti nepremičnine, zato mora skrbeti za redno vzdrževanje. Če se stanje obremenjene nepremičnine slabša, lahko HU z devastacijsko tožbo zahteva, da sodišče naloži zastavitelju, da opusti dejanja, ki poslabšujejo stanje ali vrednost obremenjene nepremičnine. Ima tudi odstranitveni zahtevek proti 3. os. Če zastavitelj ne ravna v skladu z odločbo lahko upnik zahteva prisilno izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve še pred zapadlostjo.

Kako h.u. pridobi isti vrstni red na več nepremičninah; za kaj gre; kako je z zavarovanjem?Gre za skupno hipoteko, kjer lahko zastavitelj za isto terjatev hkrati zastavi več nepremičnin in hipotekarni upnik sam izbira, iz katere se bo poplačal, v kolikor terjatev ob zapadlosti ne bo poplačana. H.u. ima povsod najboljši vrstni red.

Skupna hipoteka!Skupna hipoteka je (ena) hipoteka, ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na več nepremičninah. Pri tem ni treba, da o vse s skupno hipoteko obremenjene nepremičnine v lasti istega zastavitelja. Pri skupni hipoteki je treba razlikovati glavno nepremičnino in t.i. druge nepremičnine. Skupna hipoteka se pri glavni nepremičnini v ZK vpiše z vknjižbo, pa drugih nepremičninah pa z zaznambo. Posebnost skupne hipoteke je to, da vpisi glede skupne hipoteke pri glavni nepremičnini učinkujejo tudi pri vseh drugih nepremičninah, ki so obremenjene s skupno hipoteko, razen če se nanašajo samo na glavno nepremičnino. Glavno nepremičnino določi predlagatelj vpisa skupne hipoteke v ZK, navadno hipotekarni upnik.Če zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo svoje terjatve s prodajo katerekoli nepremičnine in v kakršnemkoli vrstnem reduSkupna hipoteka preneha z izbrisom hipoteke pri glavni nepremičnini.

27

Skupna hipoteka se lahko izbriše:- pri vseh obremenjenih nepremičninah- samo pri glavni nepremičnini- samo pri eni ali več drugih nepremičninah

Če se skupna hipoteka izbriše samo pri glavni nepremičnini, ZK-sodišče določi novo glavno nepremičnino.

Maksimalna hipoteka!

Maksimalna hipoteka je hipoteka, namenjena zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz nekega upniško – dolžniškega razmerja in katerih višina in zapadlost v trenutku njene ustanovitve praviloma še nista znani. Zato se v ZK vpiše z maksimalnim zneskom, ki pomeni zgornjo mejo, do katere še jamči obremenjena nepremičnina.Maksimalna hipoteka in načelo specialnostiUpniško – dolžniško razmerje mora biti opredeljeno v zastavni pogodbi in tudi v ZD za vpis maksimalne hipoteke v ZK. Opredelitev razmerja je pomembno zato, da se lahko ugotovi katere terjatve med hipotekarnim upnikom in dolžnikom so zavarovane z maksimalno hipoteko. Maksimalna hipoteka varuje le terjatve, katerih vsota v danem trenutku ne presega najvišjega zneska.Maksimalna hipoteka in načelo akcesornostiMaksimalna hipoteka se ne nanaša na razmerje med hipoteko in zavarovano terjatvijo, temveč na razmerje med hipoteko in zavarovanim upniško – dolžniškim razmerjem. Maksimalna hipoteka ni akcesorna zavarovanim terjatvam, ampak zavarovanemu upniško-dolžniškemu razmerju. Ustanovi se lahko tudi če še ne obstaja nobena terjatev, ki bi bila z njo zavarovana. Posamezne terjatve, ki izvirajo iz pravnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko, so lahko predmet odstopa terjatve (cesije). Izrecno je določeno, da je, v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen, razen če se prenese celotna pogodba, iz katere izvira temeljno razmerje. Poplačilo iz maksimalne hipotekePoplačilna pravica hipotekarnega upnika je odvisna od zavarovanih terjatev. Maksimalna hipoteka ni neposredno izvršljiva. Če stranki želita neposredno izvršljivost zavarovanja svojega kreditnega razmerja, ne da bi morali vnaprej opredeliti posamezne zavarovane terjatve, morata ustanoviti zemljiški dolg. Prenehanje maksimalne hipotekeDejstvo, da so vse z maksimalno hipoteko zavarovane terjatve v danem trenutku poplačane, ni razlog za prenehanje hipoteke. Maksimalna hipoteke obstaja tako dolgo, dokler obstaja razmerje med upnikom in dolžnikom ter v skladu z načelom akcesornosti preneha šele ob prenehanju zavarovalnega upniško-dolžniškega razmerja.

Ali pridobi zastavni upnik lastninsko pravico na plodovih zastavljene stvari? Pojasni!

Pravica do plodov pri ročni zastavi je stvar dogovora med zastavnim upnikom in zastaviteljem. Dopusten je dogovor o antihrezi (pactum antihreticum) na podlagi katerega ima zastavni upnik pravico do plodov ZU. Zavarovana terjatev se v tem primeru zmanjša za njihovo vrednost. Če dogovora ni plodovi pripadajo zastavitelju.

Pri neposestni zastavni pravici se smiselno uporabi določilo o hipoteki, po katerem je antihreza izrecno prepovedana.

28

Uporaba zastavljene premičnine!

Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno premičnino v skladu z njenim ekonomskim namenom oz. dogovorom z ZU in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja ZU.

Podzastavna pravica = zastavitev terjatve!

Zastavni upnik lahko z svojo ročno zastavno pravico zavarovano terjatev zastavi (podzastava), če mu to dovoli zastavitelj. Za podzastavo se uporabljajo pravila o zastavni pravici na terjatvah. Zastavna pravica na terjatvi nastane z obvestilom dolžnika zastavljene, z ročno zastavno pravico zavarovane terjatve. Poleg tega mora ZU premičnino izročiti podzastavnemu upniku. Dolžnika mora obvestiti zastavitelj terjatve, t.j. hipotekarni upnik. Zastavna pravica nastane v trenutku, ko dolžnik obvestilo prejme. Če sta dolžnik z ročno zastavno pravico zavarovane terjatve in zastavitelj različni osebi, je treba obvestiti oba.

Navedi načine pridobitve zastavne pravice, kjer se posestno stanje ne spreminja!

- neposestna zastavna pravica (navadna in registrska)

Kaj je skupnega zemljiškemu dolgu in maksimalni hipoteki?Zemljiškemu dolgu in maksimalni hipoteki je skupno to, da sta oba neodvisna od obstoja zavarovane terjatve – nista akcesorna zavarovanim terjatvam. Maksimalna hipoteka je akcesorna zavarovanemu upniško-dolžniškemu razmerju.

DRUGA STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA

Opredelite pojma nepremičnina in zemljiškoknjižno dovolilo!Nepremičnina je prostorsko omejen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami.Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo.

Pojem zemljiškega dolga!Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. Podoben je hipoteki, vendar ni odvisen od obstoja zavarovane terjatve (nastane in obstaja ne glede na zavarovano terjatev).

Čemu služi zemljiški dolg? Ker je zemljiški dolg neakcesorna oblika zavarovanja, kar pomeni, da ne potrebuje terjatve za svoj obstoj, gre za neko abstraktno terjatev, ki pa ni nujno, da že obstaja. Za kaj se lahko ustvari zemljiški dolg? Naša zakonodaja se je opredelila za lastniški zemljiški dolg, kar pomeni, da:

ga lahko ustanovi lastnik obremenjene nepremičnine, ta postane tudi prvi zakoniti imetnik zemljiškega pisma, ga prenaša dalje, zemljiško pismo se glasi nanj.

29

Poznamo tudi nelastniški dolg, ki pa ga ustanovi hipotekarni upnik, kjer gre za spremembo hipoteke v zemljiški dolg (akcesorna stvarna pravica se spremeni v neakcesorno). Torej, zakaj bi nekdo sam sebi ustvarjal zemljiški dolg? Posledica neakcesornosti je, da se lahko zemljiški dolg ustanovi tedaj, ko ni nobene terjatve (pa se mogoče pričakuje). Lastnik (bodoče obremenjene nepremičnine) ustanovi zemljiški dolg in da pismo notarju v hrambo. Ko bo potreboval npr. kredit, bo vzel zemljiško pismo in tako že imel zavarovanja. (preveri!)

Kako bi z zemljiškim dolgom zavarovali nepremičninsko transakcijo? (prodaja nepremičnine na obroke) Z rentnim zemljiškim dolgom - izstavitev zemljiškega pisma.Na nepremičnini bi ustanovila še kot ZK lastnik zemljiški dolg ter počakala do vpisa, da postanem upnik ZK dolga. Po tem bi to pismo obdržala za svoje. Nato bi nepremičnino prodali na obroke in kupcu pismo izročila, ko bi bila kupnina plačana, v nasprotnem primeru bi lahko kot upnik zahtevala prisilno prodajo, na podlagi ZP se lahko predlaga neposredna izvršba. Konverzija hipoteke v ZD!Razlog za spremembo je zlasti to, da je zemljiški dolg zaradi neakcesornosti precej bolj fleksibilen kot hipoteka. Je večkratno uporaben, pri čemer se ohrani vrstni red njegove prvotne ustanovitve, hipoteko pa je treba ob poplačilu izbrisati in za zavarovanje novega kredita ustvariti novo, ki ima slabši vrstni red. Obstoječa hipoteka se lahko t enostranskim pravnim poslom HU spremeni v zemljiški dolg. Enako velja za skupno in maksimalno hipoteko. Pri nadhipoteki ni te možnosti, lahko pa se spremeni hipoteka pri kateri je zaznamovana nadhipoteka, vendar le s soglasjem hipotekarnega upnika. Pravni posel o ustanovitvi zemljiškega dolga je razpolagalni pravni posel in mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa – vsebovati mora ZK dovolilo. Zahteva se še listina o soglasju morebitnega nadhipotekarnega upnika. Pri konverziji je treba paziti, da znesek zemljiškega dolga ne preseže skupne obremenitve iz naslova hipoteke. Če se hipoteka spremeni v zemljiški dolg, postane HU prvi imetnik zemljiškega pisma in s tem tudi zemljiškega dolga. Če je zavarovana terjatve plačana in upnik zemljiško pismo izroči in indosira lastniku obremenjene nepremičnine, nelastniški zemljiški dolg konvertira v lastniškega.

Pogoji za spremembo (konverzijo) hipoteke v zemljiški dolg!Edina možnost ustanovitve nelastniškega dolga po SPZ je konverzija hipoteke v zemljiški dolg. Hipotekarni upnik lahko spremeni v soglasju z lastnikom obremenjene nepremičnine svojo hipoteko v enega ali več zemljiških dolgov. Obremenitev nepremičnine iz zemljiških dolgov ne sme presegati obremenitve iz hipoteke. Razpolagalni pravni posel mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa – vsebovati mora ZK dovoliko. Zahteva se še listina o soglasju morebitnega hipotekarnega upnika. Za takšno spremembo ni potrebna privolitev ostalih imetnikov zemljiškega dolga ali hipoteke, ki imajo isti ali kasnejši vrstni red. Nelastniški dolg je upravičena ustanoviti samo tista oseba, ki je hkrati tudi hipotekarni upnik na določeni nepremičnini.. S takšno konverzijo hipoteka ugasne, na njeno mesto in v isti vrstni red pa vstopi eden ali več zemljiških dolgov.

Kateri hipotekarni instituti pridejo v poštev tudi pri zemljiškem dolgu?

30

Pravila o hipoteki ne nepremičnini v lasti več oseb, pravila o obsegu hipoteke, analogno je mogoče uporabiti določbe o ničnosti pogodbenih določil ali o nedeljivosti hipoteke.

Recta kavzula!Ta klavzula se navede na hrbtno stran zemljiškega pisma, kjer je mesto za indosamente in se glasi npr.: »Plačajte, toda ne po odredbi A.A«, s tem indosant (lastnik obremenjene nepremičnine) prepove nadaljnji prenos ZD z indosamentom zemljiškega pisma. Klavzula zavaruje lastnika, ker imetnik ZP lahko le-to indosira naprej, čeprav je npr. lastnik terjatev že plačal. Načini prenehanja zemljiškega dolga!Zemljiški dolg preneha z izbrisom iz ZK. Ker je zemljiški dolg neakcesorne narave plačilo zavarovane terjatve nima nobenega neposrednega vpliva na zemljiški dolg. Lastnik nepremičnine pa ima navadno na podlagi fiduciarne pogodbe z upnikom pravico, da zahteva povratni prenos zemljiškega dolga. Izbris se zahteva ob predložitvi zemljiškega pisma sodišču. Lastnik obremenjene nepremičnine ga dobi tako, da uveljavi svojo pravico do povratnega prenosa zemljiškega pisma, potem ko poravna zavarovano terjatev ali zemljiški dolg. Prav tako preneha v primeru izvršbe na nepremičnino z dnem, ko postane sklep o izročitvi kupcu pravnomočen, čeprav upnik iz zemljiškega dolga ni v celoti poplačan. Kupec nepremičnine in upnik iz zemljiškega dolga se lahko sporazumeta, da zemljiški dolg na nepremičnini ostane, kupec pa prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku. V tem primeru se kupnina zmanjša za prevzeti dolg.

Fiduciarni prenos = prenos LP v zavarovanje!Je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane premičnina v neposredni posesti prenosnika ali tretje osebe za njega.

Opredeli lastninskopravne in posestnopravne položaje pri pridržku LP!Pri pridržku LP gre za pogojni prenos LP. Prodajalec proda in izroči kupcu premično stvar pod odložnim pogojem plačila celotne kupnine.Kupec je do plačila celotne kupnine neposredni posestnik stvari, po plačilu pa lastnik. Prodajalec je do izpolnitve pogoja posredni posestnik in lastnik, po izpolnitvi izgubi oboje. Kupec s posestjo pridobi že pričakovalno pravico, da bo dobil LP ob izpolnitvi pogoja.

Posestni konstitut!Je oblika fiktivne tradicije, pri kateri se prenosnik in pridobitelj dogovorita, da bo pridobitelj odslej lastnik in posredni posestnik stvari, medtem ko bo prenosnik ostal njen neposredni posestnik. Gre za dogovor med strankama o prenosu posesti in LP, medtem ko stvar, praviloma začasno, ostane, kjer je bila. Primer 236.Izročitev s posestnim konstitutom ima praktičen pomen zlasti tedaj, ko prenosnik sicer odsvoji stvar, vendar si hoče še za nekaj časa zagotoviti njeno uporabo. Pri posestnem konstitutu ni nujno, da je prenosnik neposredni lastniški posestnik stvari, temveč je lahko tudi posredni lastniški posestnik. V takem primeru lahko govorimo o porednem posestnem konstitutu. Najpogostejši je pri fiduciarnem prenosu LP v zavarovanje. Primer 237.Izroči se izključno med prenosnikom in pridobiteljem. Navzven, torej za tretje osebe, izročitev ni vidna. Zato tretji prenosnika, ki ima tudi po posestnem konstitutu stvar v svoji neposredni posesti, še vedno štejejo za lastnika stvari. Ta neobstoj publicitete je problematičen, ker omogoča zlorabe.

31

Anticipiran posestni konstitut!Anticipiran posestni konstitut se uporablja takrat, ko se želi vnaprej zagotoviti veljavne pravne podlage za kasnejše stvarnopravno učinkovanje. Različne oblike anticipiranih (vnaprej sklenjenih) oblik zavarovanja se razvijejo zaradi tega, ker ni mogoče oblikovati oz. ustanoviti stvarnih pravic na bodočih stvareh.Ko nastane nova stvar, stare pravice na prejšnji stvari ugasnejo. Rešitev je anticipiran posestni konstitut.Stvarnopravni sporazum in izročitveni surogat (posestni konstitut) je možno skleniti vnaprej, še pred tem, ko bo odsvojitelj postal lastnik in posestnik stvari. Stvarnopravni sporazum in posestni konstitut sta izjavi, ki ju je možno anticipirati. Takšni izjavi volje ne bosta prinesli stvarnopravnih učinkov v trenutku, temveč kasneje, ko bo odsvojitelj pridobil razpolagalno sposobnost. Ob sklenitvi sporazuma in konstituta morata biti ob njuni sklenitvi tako določena, da ni dvoma katere stvari zajemata. Izpolnjena morata biti dva pogoja:

1. določenost objekta zavarovanja2. pridobitev razpolagalne sposobnosti fiducianta

Pomen in učinki anticipiranega posestnega konstituta!

Gre za učinke omejevanja prenosa l.p. pod razveznim ali odložilnim pogojom. Npr., gre za prodajo s pridržkom lastninske pravice, da P obdrži l.p., dokler mu K ne plača celotne kupnine. Gre za pogodbeni prenos l.p. z odložnim pogojem, Ko K plača vse, postane lastnik. Drugi primer je pogojni prenos l.p. pod razveznim pogojem. Tu gre za pogojno fiduciarno odsvojitev, ko fiduciant prepusti določeno stvar v zavarovanje dolga fiduciarju in ta pridobi položaj lastnika, dokler se razvezni pogoj ne izpolni, ko fiduciant poplača dolg in se uresniči razvezni pogoj, l.p. avtomatsko preide nazaj na fiducianta. Če s pogojem ni omejeno, mora fiduciar sam prenašati nazaj l.p. s pravnim poslom.

Pojasni pomen anticipiranega posestnega konstituta v zvezi s pridržkom LP s klavzulo o predelavi in v zvezi s fiduciarnim prenosom LP v zavarovanje!Klavzula o predelavi: Če so predmet lastninskega pridržka surovinske zaloge, pridržana LP s predelavo zalog načeloma ugasne. S klavzulo o predelav se dobavitelj z lastninskim pridržkom zavaruje pred izgubo zavarovanja. Na novi stvari delita solastninsko pravico v razmerju vrednosti surovin in proizvodnih stroškov. Klavzulo o predelavi je treba kvalificirati kot dogovor o anticipiranem fiduciarnem prenosu solastninskega deleža na novi stvari na dobavitelja. Prenos se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom. Solastninska pravica prodajalca je fiduciarne narave in traja dokler ni plačana celotna kupnina. Fiduciarni prenos LP v zavarovanje: Gre za obliko zavarovanja terjatve, pri kateri ostane premičnina v neposredni posesti prenosnika ali 3. osebe za njuega. Domneva se, da je pridobitelj (fiduciar) pridobil LP pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Lahko pa se dogovorita drugače in pravne učinke razveznega pogoja izključita s posebnim dogovorom – ko nastopijo p. učinki razveznega pogoja, se bo aktiviral dogovor o anticipiranem posestnem konstitutu, v kolikor bosta stranki želeli vzpostaviti avtomatizem glede vnovičnega prenosa fiduciarne lastnine na fiduciarja, ki naj zavaruje nove terjatve - fiduciarna lastnina bo v posledici plačila terjatve najprej »padla« za juridično sekundo nazaj na fiducianta, ter takoj spet na fiduciarja.

Vrste pravnih razmerij pri pridržku lastninske pravice s klavzulo o predelavi! S predelavo nastane solastninsko razmerje med dobaviteljem/prodajalcem in predelovalcem/kupcem, in sicer v sorazmerju z vrednostjo surovin in proizvodnih stroškov.

32

Navedi primere iz stvarnopravnih zavarovanj!

fiduciarni prenos LP na premičnini, pignus, navadna neposestna ZP, hipoteka, pridržek LP…

Zemljiško pismo!Lastniški zemljiški dolg je ustanovljen z izstavitvijo zemljiškega pisma lastniku nepremičnine. Pri zavarovalnem zemljiškem dolgu ga je lastnik v skladu s fiduciarno pogodbo dolžna prenesti upniku. V primeru konverzije hipoteke v zemljiški dolg pa se zemljiško pismo izstavi neposredno hipotekarnemu upniku, ki postane prvi imetnik zemljiškega pisma in s tem tudi zemljiškega dolga.

Zemljiško pismo je stvarnopravni vrednostni papir, ki se prenaša z indosamentom. Zemljiški dolg se prenaša skupaj z zemljiškim pismom.

Obvezne sestavine zemljiškega pisma:- navedba ZK-sodišča, ki ga izstavlja- vsi podatki, ki se zahtevajo za enostranski posel o ustanovitvi zemljiškega dolga- čas izdaje- žig sodišča

Izstavitev zemljiškega pisma se opravi po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vknjižbe zemljiškega dolga v ZK.

Zakaj se pravi, da je zemljiško pismo stvarnopravni vrednostni papir?ZP je stvarnopravni vrednostni papir po odredbi oz. ordrski vrednostni papir. Kot takšen torej predstavlja pisno listino s katero se izdajatelj oz. ustanovitelj zemljiškega dolga zavezuje plačati denarni znesek zakonitemu imetniku zemljiškega pisma., sama pravica zahtevati plačilo denarnega zneska je torej inkorporirana v zemljiškem pismu.

Kako se zemljiško pismo prenaša, kdo ga izda?Zemljiško pismo izda ustanovitelju zemljiškega dolga sodišče, ki vodi zemljiško knjigo glede obremenjene nepremičnine potem, ko je izvrešena vknjižba v ZK. ZD je prenosljiva omejena stvarna pravica. Prenaša se skupaj z zemljiškim pismom, zato je treba upoštevati pravila o prenosu vrednostnih papirjev. Zemljiško pismo je vrednostni papir po odredbi, kar pomeni, da se prenaša z indosamentom kot razpolagalni p.p. in izročitvijo papirja.

Zakaj je zemljiško pismo nevarno za lastnika in kako je mogoče preprečiti nevarnost?Za lastnika je nevarno zato, ker lahko imetnik zemljiškega pisma le-to indosira naprej na drugega imetnika, čeprav je lastnik dolg že poravnal. Novi imetnik bo lahko potem spet terjal lastnika za poravnavo dolga (ker je zemljiško pismo v korist vsakokratnega imetnika) in tako v nedogled, čeprav lastnik ni nič dolžan. Da se to prepreči, lahko lastnik napiše rekta klavzulo v zemljiško pismo in s tem prepove prenos le-tega.

Pridržek LP!Je oblika neposestnega stvarnopravnega zavarovanja terjatev, pri katerem se prodajalec in kupec dogovorita, da ostane prodajalec lastnik blaga vse do plačila polne kupnine. Namen = zavarovanje prodajalčeve terjatve do kupca.

33

Gre za prenos LP pod odložnim pogojem. Možen je izključno glede premičnin. Prodajalec se lahko upre izvršbi kateregakoli kupčevega upnika s tem, da se sklicuje na svojo LP, podobno velja v kupčevem stečaju, kjer lahko uveljavlja izločitveni zahtevek. V teh dveh primerih pridržek učinkuje le, če je podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku notarsko overjen. Individualni upnik v izvršbi in stečajni upravitelj lahko izbirata med vrnitvijo blaga prodajalcu in plačilom preostanka kupnine.

V čem se razlikuje podaljšani pridržek od navadnega?Pri navadnem pridržku gre za neposredno obliko stvarnega zavarovanja terjatev. Pri podaljšanem pridržku gre za to, da npr. trgovec na debelo, ki je trgovcu na drobno dobavil blago pod pridržkom, podeli trgovcu na drobno sposobnost razpolaganja s tem blagom. Kupec kot nelastnik je tako upravičen do nadaljnje prodaje blaga in se zaveže, da bo prenesel na prodajalca terjatve, ki jih bo pridobil iz nadaljnje prodaje stvari. Takšen prenos terjatev ima pravno naravo prenosa v zavarovanje. Pri podaljšanem pridržku LP gre torej za kombinacijo lastninskega pridržka s fiduciarno cesijo terjatev, pridobljenih iz nadaljnje prodaje. Prodajalec izgubi pridržano LP v trenutku, ko prvi kupec blago preproda naprej.

Pričakovalna pravica!Ni vsako pričakovanje pričakovalna pravica – pričakovanje pridobi pravni status pričakovalne pravice takrat, ko je gotovo, da bo nastala polna pravica. Pomen pričakovalne pravice je v tem, da je kot premoženjska pravica samostojno prenosljiva ter je zato lahko samostojen objekt prenosa oz. zavarovanja. Za pričakovalno pravico gre takrat, ko je pridobitev določene pravice (največkrat lastninske) že na taki stopnji (tako gotova), da predstavlja zavarovan pridobitni položaj (npr. položaj kupca, ki je kupil stvar s pridržkom LP). Pričakovalna pravica je predstopnja pričakovane pravice (lastninske pravice), izpolniti se more še odložni pogoj. Pomembnost pričakovalne pravice je v tem, da se lahko prenaša bodisi v zavarovanje ali na prodajni način. Prenaša se s stvarnopravnim sporazumom o prenosu pričakovalne pravice in izročitvijo stvari. Z golo cesijo pa se prenaša pričakovalna pravica do neke terjatve. Za prenos ni potrebna privolitev prodajalca. Kupec s prenosom prenaša samo pričakovalno pravico, ker še nima razpolagalne sposobnosti glede pričakovane stvari. Če se odložni pogoj izpolni, se pričakovalna pravica spremeni v polno pravico, če pa se ne izpolni, pričakovalna pravica preneha.Ker gre za neposredno pridobitev pričakovalne pravice, njen prenosnik nikoli ne postane lastni stvari.Pomen: Če prenese kupec, ki je kupil stvar pod lastninskim pridržkom ter še ni postal lastnik te stvari, na tretjega pričakovalno pravico, bo tretji zavarovan pred kupčevo nesolventnostjo, saj se lahko pričakovalna pravica razvije v polno pravico le pri tistem, ki je imetnik pričakovalne pravice. V takem primeru ne prehaja lastnina na tretjega preko kupca, pač pa prehaja neposredno od prodajalca, ki je kupcu prodal stvari pod pridržkom lastnine, na tretjega. Gre torej za sistem neposredne pridobitve polne (lastninske) pravice.

Kateri instituti hipotekarnega pava pridejo smiselno v poštev tudi pri zemljiškem dolgu?Za zemljiški dolg se lahko uporabljajo določbe o hipoteki, in sicer tiste ki odražajo neakcesornost. Kateri instituti so to pa nimam pojma.

34

Neakcesorna zavarovanja po SPZ?Neakcesornost se pojavlja pri maksimalni hipoteki, fiduciarni lastnini in zemljiškem dolgu.

Način poplačila iz premičnine pri fiduciarnem pren. l.p. v zavarovanje?Pri načinu poplačila pa je treba izpostavit dejstvo, da gre (običajno) za neposestno zavarovanje, tako, da mora v primeru neplačila ob zapadlosti fiduciant premičnino izročiti v neposredno posest fiduciarju. Če mu je ne, more ta le-to zahtevati po sodni poti. Poplačilo je odvisno od dogovora, če tega ni se smiselno uporabljajo pravila glede poplačila neposestne zastavne pravice, katera pri poplačilu konvertira v ročno zastavno pravico pri kateri velja domneva o obstoju dogovora o izvensodni prodaji. Fiduciar ima v primeru stečaja ali prisilne poravnave fiducianta ločitveno pravico na preneseni premičnini. V primeru izvršbe lahko ugovarja nedopustnost izvršbe na fiduciarno preneseni premičnini proti fiduciantovim upnikom. Sicer pa je posebnost fiduciarnega prenosa lastninske pravice pri poplačilu, da lahko za primerno ceno obdrži stvar in sicer v smislu enake vrednosti vzajemnih prestacij.

Razloži pravni pomen posestnega nakazila, posestnega konstituta in izročitve na kratko roko! Posestni konstitut: Pomen je v tem, da se prenese LP na pridobitelja, medtem ko prenosnik ostane neposredni posestnik še nekaj časa in si s tem zagotovi uporabo stvari. Izročitev na kratko roko: Pomen je v tem, da neposredni nelastniški posestnik stvari po dogovoru z lastnikom (posrednim lastniškim posestnikom) postane lastniški neposredni posestnik stvari (lastnik), ki jo že ima v neposredni posesti. Posestno nakazilo: Pri posestnem nakazilu odsvojitelj izgubi lastnino in posredno posest. Ni potrebna obvestitev neposrednega posestnika o prenosu LP, le-ta preide na pridobitelja v trenutku dogovora med pridobiteljem in odsvojiteljem.

35

SLUŽNOST

Pojem služnosti!Služnost ali služnostna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika upravičuje, da uporablja tujo stvar ali da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti ravnanja, ki bi mu bila sicer dovoljena.

Razlike med stvarnimi in osebnimi služnostmi?Stvarna služnost – je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin tako, da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremičnine proti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine. Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. Njen smisel je v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini. Služeča stvar je največkrat zemljiška parcela, lahko pa tudi del stavbe ali stavba. Učinkuje »erga omnes«. Stvarna služnost lahko nastane z zakonom (s priposestvovanjem), na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa.Osebna služnost – se od stvarne služnosti loči predvsem po tem, da tukaj obstaja samo služna stvar in da je upravičenec določena oseba, bodisi fizična bodisi pravna. Prav tako je vsebina osebnih služnosti zmeraj uporaba oziroma uživanje tuje stvari ali izkoriščanje pravice do zakonsko predvidene stopnje, kar pomeni, da ni negativnih osebnih služnosti. V nasprotju s stvarnimi služnostmi niso tako trajne v svojem obstoju. Če so ustanovljene v korist fizične osebe, prenehajo najkasneje z njeno smrtjo, če pa so ustanovljene v korist pravne osebe, čas trajanja ne sme biti daljši od 30 let. Zaradi vezanosti na osebo upravičenca so osebne služnosti neprenosljive. V nasprotju s stvarnimi služnostmi je število osebnih služnosti omejeno. Obstajajo samo tri prave osebne služnosti. Njihova značilnost je tudi ta, da lahko nastanejo le na podlagi pravnega posla (pogodbe ali oporoke) ter izjemoma na podlagi sodne odločbe (užitek).

Pozitivne in negativne stvarne služnosti!

Pozitivna služnost; imetnik služnosti lahko tujo stvar uporablja oz. izkorišča tujo pravico. Tipičen primer takšne služnosti je užitek.

Pozitivna stvarna služnost je tista, ki služnostnega upravičenca upravičuje, da za potrebe gospodujoče nepremičnine izvršuje določena dejanja na služeči nepremičnini. Tipičen primer je služnost poti.

Negativna služnost; lastnik služeče stvari se more delu svoje LP odpovedati v korist imetnika služnosti, opuščati določena ravnanja, ki bi mu bila sicer dopustna. Služnost z vsebino neg. služnosti je mogoča samo kot stvarna služnost. Tipični primeri: vzidava okna v steno, prepoved dviga objekta, prepoved odvzemanja razgleda…)

Razlika med pozitivno in negativno služnostjo!

Pozitivna služnost upravičuje služnostnega upravičenca, da izvršuje določena dejanja na služeči nepremičnini za potrebe gospodujoče neprmičnine. Negativna služnost pa obvezuje lastnika služeče nepremičnine, da se vzdrži določenih ravnanj (ki bi jih sicer kot lastnik lahko izvrševal) v korist gospodujoče nepremičnine.

Pozitivna služnost torej imetniku zagotavlja uporabo, zavezancu pa trpljenje, negativna služnost pa upravičuje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi.

36

Načela služnosti!

- služnost služnosti ni mogoča

- služnost dajatve ne obstaja

- služnost se mora izvrševati obzirno (v obsegu, ki ustreza vsebini)

- služnost na lastni stvari ni mogoča

Ali je možno priposestvovati negativno služnost? Pojasni!Ne, negativnih služnosti ni mogoče priposestvovati zaradi njihove narave.

Zakaj se ne more priposestvovati negativna služnost? Negativne služnosti ne moreš priposestvovati, ker negativna služnost pomeni, da mora lastnik v korist lastnika gospodujočega zemljišča opuščati določena lastninska upravičenja, ki bi jih sicer kot lastnik smel izvrševati. Na takšen način negativne služnosti ne izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča; in ker nima dejanske oblasti nad služečo stvarjo, se mu v tem smislu ne priznava niti posestno varstvo, niti možnost priposestvovanja. (preveri!)

Nastanek neprave stvarne služnosti!Nastane na podlagi:

- pravnega posla (zahteva se zavezovalni p.p., razpolagalna sposobnost lastnika služeče nepr., razpolagalni p.p., izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon)

- odločbe pristojnega organa.

Načini prenehanja neprave stvarne služnosti!Za nastanek in prenehanje neprave stvarne služnosti se uporabljajo pravila o osebnih služnostih. Neprava stv. služnost je časovno omejena stv. pravica. Če je ustanovljena v korist fizične osebe se ustanovi najdlje za čas njenega življenja, v korist pravne osebe pa največ za 30 let. Osebne služnosti - npr.užitek preneha s potekom časa, odpovedjo užitkarja, smrtjo, ufničenjem stvari.

Razlike med pravo in nepravo stvarno služnostjo!Prava stvarna služnost - ustanovi se v korist vsakokratnega imetnika gospodujočega zemljišča. Ni nujno časovno omejena, vendar se jo lahko časovno omeji. Ustanovi se jo s pravnim poslom, zakonom (priposestvovanje) in odločbo pristojenga organa. Neprava stvarna služnost - ustanovi se v korist določene osebe, bodisi FO ali PO. Z njo je lahko obremenjena samo nepremičnina. Je časovno omejena (pri FO preneha s smrtjo upravičenca, če ni drugače dogovorjeno in pri PO se lahko ustanovi do 30 let). Ustanovi se jo lahko s pravnim poslom, izjemoma z odločbo pristojnega organa, ne z zakonom. Glede ustanovitve in prenehanja veljajo pravila, ki veljajo za osebne služnosti, glede vsebine pa pravila, ki veljajo za stvarne služnosti.

S katero stvarno pravico povezujemo pojem »usucapio libertatis« ter kaj je vsebina tega stvarnopravnega pojma?Povezujemo jo s služnostjo. Osvoboditev služnosti (usucapio libertatis) je posebna kvalificirana oblika prenehanja stvarne služnosti zaradi njenega neizvrševanja. Bistven pogoj za osvoboditev služnosti je, da lastnik služeče nepremične prepove izvrševanje stvarne služnosti.

37

Stanje neizvrševanja mora trajati tri leta in z iztekom tega časa stvarna služnost preneha na podlagi zakona. Proces osvoboditve služnosti pretrga vsaka vnovična izvršitev služnosti. Izvršitev pa je lahko dejanska ali pravna. Vendar velja, da mora po vsaki izvršitvi lastnik služeče nepremičnine znova izraziti voljo, da izvrševanju služnosti nasprotuje, če želi da steče nov rok za osvoboditev.Tudi neg. služnosti lahko prenehajo tako, da lastnik služeče nepr. začne izvrševati ravnanja, ki bi jih drugače moral opustiti in to jasno pokaže lastniku gosp. nepr.

Zakonski načini prenehanja stvarne služnosti!- osvoboditev služnosti (usucapio libertatis) – Prenehanje zaradi neizvrševanja, ki

traja vsaj 3 leta;- zastaranje služnosti – Služnost preneha, če se ne izvršuje v času potrebnem za

njeno priposestvovanje (20 let);- uničenje nepremičnine – Uniči se objekt na katerega se služnost nanaša,

zemljišče preneha obstajati kot zemljiška parcela (komasacija);- enakost lastninskega stanja (združitev) – Lastnik obeh nepremičnin (gospodujoče

in služeče) postane ista oseba. Proti tretjim preneha šele, ko se opravi njen izbris iz ZK;

- združitev in delitev služeče in gospodujoče nepremičnine – Če je predmet delitve gospodujoča nepremičnina, se stvarna služnost prenese na vse parcele, ki nastanejo z delitvijo nepremičnine, razen če za katero od novo nastalih zemlj. parcel ni več koristna (na zahtevo lastnika služeče nepremičnine). Če je predmet delitve služeča nepremičnina, se stvarna služnost prenese na tiste parcele, ki nastanejo z delitvijo na katerih se izvršuje.

Prenehanje služnosti na podlagi odločbe!Stvarna služnost preneha s pravnomočnostjo sodne ali dokončnostjo upravne odločbe. Lastnik služeče nepremičnine lahko s tožbo proti lastniku gospodujoče nepremičnine, zahteva prenehanje služnosti, če stvarna služnost pomeni večjo omejitev LP služeče nepremičnine, kot je korist gospodujoče nepremičnine. Tožba se lahko vloži zaradi nekoristnosti stvarne služnosti ali , ker so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena.

Primeri zakonite služnosti!- začasna uporaba tuje nepremičnine- nujna pot

Prava stvarna služnost!Je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin tako, da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremičnine proti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine. Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. Njen smisel je v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospodujoči nepremičnini.

Neprava stvarna služnost!Neprava stvarna služnost – gre za služnost, ki ima elemente stvarne in osebne služnosti. Neprava služnost je po vsebini podobna stvarni služnosti. Tako lahko neprava stvarna služnost pomeni rabo služeče nepremičnine ali opuščanje ravnanj na služeči nepremičnini, ki bi bila lastniku služeče nepremičnine drugače dovoljena Tudi za nepravo služnost velja, da njena vsebina ne zahteva aktivnega ravnanja lastnika služeče nepremičnine. Stična točka med osebno in nepravo stvarno služnostjo pa je v tem, da se neprava stvarna služnost ustanavlja v korist določene osebe, in ne v korist

38

vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča. Zato tudi ni potrebno, da bi bila neprava stvarna služnost v korist določenega zemljišča. Zadošča že, da je v korist osebe.

Konfesorna tožba (actio confesoria) oz. tožba na varstvo služnosti!Oblika varstva služnosti, ki varuje osebne in stvarne služnosti v primeru, da pride do posega v izvrševanje. Aktivno legitimiran je služnostni upravičenec, ki mora dokazati obstoj služnosti.Naperi se proti vsakogar, ki protipravno moti izvrševanje služnosti (lastnik služečega zemlj. ali 3. oseba). Gre za dajatveno tožbo (podobna negatorni), ki se glasi na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti - pri osebnih služnostih je lahko tako ravnanje tudi odvzem stvari, pri stvarnih služnostih pa so to ravnanja, ki služnostnega upravičenca vznemirjajo (vznemiranje mora biti takšno, a preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice). Konfesorna tožba ne zastara.Varstvo na temelju služnostne pravice pride v poštev takrat ko posestno varstvo ni mogoče (pri negativni služnosti in kadar služnostni upravičenec iz drugih razlogov ne izpolnjuje pogojev posestnega varstva).

Pojasni razliko med realnim bremenom in služnostjo!Pri realnem bremenu gre za pozitivne izpolnitve lastnika tako obremenjene nepremičnine. Pri služnosti pa mora lastnik služeče stvari trpeti določena ravnanja lastnika stvari ali posestnika ali opuščati določena ravnanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati.

Razlike med rabokupom (najem, zakup) in užitkom? Užitek je stvarna pravica in vpis v ZK je zanj konstitutivnega pomena. Rabokup je obligacijska pravica in zanj vpis v ZK ni konstitutivnega pomena, se pa lahko vpiše v ZK in na ta način pridobi omejene absolutne učinke. Nastane s sklenitvijo pogodbe. Rabokup je vedno odplačen, užitek pa je lahko odplačen ali ne. Užitkar lahko prenese pravico izvrševanja na druge osebe, užitek pa je neprenosen. Tudi pri rabokupu se lahko prenese pravica izvrševanja na drugo osebo, vendar se to lahko prepove, česar se pa užitkarju ne more!. Užitek je osebna pravica in preneha najkasneje s smrtjo užitkarja, rabokup pa se lahko nadaljuje tudi z dediči.

Služnost stanovanja in rabokup (najem, zakup)!Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca. Izrševanje ni mogoče prenesti na tretjo osebo. Gre za posebno vrsto rabe, katere predmet pa je lahko samo nepremičnina (stanovanje ali njegov del). Služnost stanovanja je lahko odplačna ali neodplačna. Pridobi se z vpisom v ZK in ima podlago v pravnem poslu in ni podedljiva. Pri najemu stanovanja (rabokup) gre za obligacijskopravno razmerje in je vedno odplačen. Tudi najemno pravico je mogoče vpisati v ZK, vendar vpis nima konstitutivne narave ampak je pomemben le z vidika publicitete. Najem stanovanja je podedljiv. Predmet rabokupa lahko najemnik ali zakupnik odda v podnajem ali podzakup, če ni dogovorjeno drugače.

Razlike: užitek- zakup! Užitek je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. Predmet užitka je lahko potrošna ali nepotrošna stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje.

39

Zakupna oziroma najemna pravica je pravica obligacijskega prava, katere predmet je lahko nepremičnina in ki nastane s pogodbo med zakupodajalcem (najemodajalcem) in zakupnikom (najemnikom). Zakupna pravica se lahko ustanovi za določen ali nedoločen čas trajanja. Vpisuje se v evidenčni list C1 zemljiškoknjižnega vložka.

Razlike: užitek – raba!Raba – stvar se lahko rabi tako, da se ohranja substanca stvari, izključen je prenos izvrševanja na 3. osebe, stvari ne more uživati, ni rabe na potrošnih stvareh. Uzuar lahko uporablja tujo stvar le za osebne potrebe. Koristi od stvari, ki je predmet rabe, ki presegajo potrebe imetnika rabe, pripadajo lastniku. Na plodovih pridobi uzar LP s percepcijo in ne z ločitvijo, kar velja za užitkarja.

Kdaj nastopi realna subrogacija pri užitku?Uničenje stvari ima, zaradi načela specialnosti, za posledico prenehanje užitka. V izjemnem primeru pa naše pravo dopušča t.i. realno subrogacijo, ko na mesto uničene stvari stopi nova stvar ali pravica.

Nepravi užitek!Je užitek na potrošnih stvareh. Ko se potrošne stvari z rabo oz. uživanjem porabijo, se pri nepravem užitku stvar prenese v last užitkarja. Užitkar pa je ob prenehanju užitka dolžan vrniti prejšnjemu lastniku takšno količino, vrsto in kakovost stvari, kot jo je prejel.

V kolikšnem času preneha užitek zaradi neizvrševanja? V 20. letihPrenehanje užitka!- s smrtjo oz. prenehanjem pravne osebe,- zaradi poteka časa,- z odpovedjo užitka s strani užitkarja,- zaradi uničenja predmeta užitka- zaradi kršitve užitkarja (ko je ogrožena substanca stvari zaradi neizpolnjevanja užitkarjevih obveznosti,- zaradi konsolidacije ( užitkar postane tudi lastnik predmeta užitka),- na podlagi sporazuma med lastnikom in užitkarjem,- zaradi uresničitve razveznega pogoja,- zaradi neizvrševanja, razlastitve, zemljiških operacij.

Kdaj (in kako) preneha užitek po volji strank? S sporazumom (po volji lastnika in užitkarja), ki je pravni naslov za prenehanje užitka, konstitutivni učinki pa se pridobijo z izbrisom užitka na služeči nepremičnini iz ZK.

STVARNO BREME

Pojem stvarnega bremena!Stvarno ali realno breme je stvarna pravica na podlagi katere je vsakokratni lastnik tako obremenjene nepremičnine zavezan izpolnjevati upravičencu ponavljajoče se dajatve ali opravljati storitve.

Kaj je predialno realno breme?Predialno realno breme je stvarno breme ustanovljeno v korist vsakokratnega lastnika določene nepremičnine.

40

Razlika v primejavi s personalnimi je zlasti v tem, da se z razpolagalnim poslom (intabulacijsko klavzulo) ne bo dovoljevalo vpisa v korist določene osebe, ampak v korist nepremičnine oz. njenega vsakokratnega lastnika. Predialna realna bremena so lahko trajnejšega značaja. Sprememba latnika »gospodujoče nepremičnine« ne vpliva na obstoj realnega bremena pa tudi sprememba lastnika »služeče nepremičnine« ne vpliva. Lahko pa preneha to stvarno breme zaradi združitve.

Personalna in predialna stvarna bremena! Stvarno breme je stvarna pravica, ki zavezuje vsakega lastnika tako obremenjene nepremičnine k BODOČIM ponavaljajočim dajatvam ali storitvam, v korist upravičenca, ki je lahko 1) točno določena oseba (v tem primeru govorimo o personalnih stv. bremenih) ali 2) vsakokratni lastnik določene nepremičnine (predialna stv. bremena).

Razlika med realnim bremenom in rentnim dolgom?Rentni dolg pomeni plačevanje periodičnega denarnega zneska, realno breme pa lahko zajema tudi nedenarne dajatve in storitve.

41