koraki194.249.0.124/_knjiznica/novikoraki/novi koraki 03.pdf · koraki novi 2 ob jubileju ^asa se...

$: koraki194.249.0.124/_knjiznica/novikoraki/novi koraki 03.pdf · koraki Novi 2 OB JUBILEJU ^asa se ne da ustaviti. Pred nami je nova {tevilka {olskega glasila Novi koraki, ki je posve~ena$

kkoorraakkiiNNoovvii

1

PPEESSEEMM TTOOPPLLII[[KKEE [[OOLLEE

Iz roda v rodje kot studenec,ki `ejne z znanjem okrepi,v sto letih sije spletla venec,ki njo in njen pomen slavi.

Ko minejootro{ka leta,ko zrastemo ~ez {olski plot,koraj`ni fantjein dekletaod tu gremo na svojo pot.

Koraj`ni fantjein dekletaod tu gremona svojo pot.

Nande Razbor{ek


2

OOBB JJUUBBIILLEEJJUU

âsa se ne da ustaviti. Pred nami je nova {tevilka {olskega glasila Novi koraki, ki je posve~enapomembnemu dogodku – praznovanju 100-letnice {ole, v kateri {e danes deluje osnovna {olaToneta Okrogarja. Organizirano {olstvo se je za~elo na prostoru rudarskih Toplic è davnegaleta 1861, vendar je dobilo nov zagon v letu 1903, ko so slavnostno predali namenu veli~astno{olsko zgradbo, ki {e danes vzbuja spo{tovanje. Visoke ambicije takratnega lokalnega vodstvaso hotele Zagorje, ki je bilo takrat bolj vas kot mesto, tudi z investicijami v {olstvo dvigniti izpovpre~ja, mu omogo~iti osnovno in poklicno izobraèvanje ter tako pospe{iti njegov izo-brazbeni, kulturni in gospodarski razvoj. [olo je v vseh teh letih obiskovalo veliko {tevilou~encev in na njej je delovalo veliko u~iteljev, ki so oblikovali kulturno ter dru`beno podoboZagorja in tudi Slovenije: Metod Badjura, Emil in Arno{t Adami~, druìna Koro{ec z LadkomKoro{cem, Vida Taufer, Mile Klop~i~ ... dr. Janez Drnov{ek. [ola je doìvljala vzpone inpadce, vendar je vedno izpolnjevala svoje poslanstvo.

V letu 1991 so se izpolnile dolgoletne sanje Slovencev po samostojni dràvi. Spremembe, ki sosledile, so z depolitizacijo {ole, demokrati~nimi spremembami, globalizacijo in evroatlantski-mi povezavami ter spremembami na vzgojno-izobraèvalnem podro~ju omogo~ile delovanje{ol v novih pogojih, kjer se {ole spreminjajo v u~e~e se organizacije in znanje predstavlja enood temeljnih razvojnih prioritet 21. stoletja. Uporaba sodobnih oblik in metod dela, sodobnera~unalni{ke tehnologije, izku{enjsko u~enje, pridobivanje uporabnega znanja podpirajo razvojcelovite osebnosti, ki se manifestira v samostojnosti, samozavesti, kriti~nosti, strpnosti in~ustveni zrelosti na{ih u~encev. V viziji {ole so oblikovane na{e èlje po stalnem razvoju indvigovanju kvalitete in u~inkovitosti {ole.

kkoorraakkiiNNoovvii3

V zahvalo in v spomin vsem delavcem {ole in u~encem, ki so s svojim delom zaznamovaliOsnovno {olo Toneta Okrogarja, in ljudem, ki so ji omogo~ili materialno osnovo za njeno delo-vanje in razvoj, bomo ob 100-letnici pripravili slavnostno proslavo, izdali bro{uro o zgodovini{ole, pripravili razstavo, CD z multimedijsko predstavitvijo {ole in izdali smo tudi tole {tevilko{olskega glasila Novi koraki.

Zahvaljujem se mentoricama Ani Knez in Eriki Zupan~i~ ter ostalim u~iteljem in u~encem, kiso sooblikovali glasilo, ki je pred vami. @elim, da bi tudi glasila, ki bodo sledila, zaznamovala{olski utrip in razvijala literarno in likovno izra`anje u~encev.

Naj `ivi Osnovna {ola Toneta Okrogarja!

Bronislav Urbanija, ravnatelj

Zagorje ob Savi, 5. 9. 2003


4

PPRREETTEEKKLLOOSSTT IINN SSEEDDAANNJJOOSSTT

[[OOLLAA NNEEKKOO^̂ IINN DDAANNEESS

Sto let je è tega, kar so u~enci prvi~ prestopili {olski prag topli{ke {ole v Zagorju. Po pripove-dovanju starih star{ev se je {ola od takrat zelo spremenila. Postala je ve~ja, lep{a in prijaznej{a.

Nikakor si ne morem predstavljati, da bi gulila {olske klopi v babi~inih letih. Ne znam si pred-stavljati, da bi jaz, ki sem v~asih malce preve~ temperamentna, sedela mirno in tiho terposlu{ala predavanje u~iteljev. Po babi~inem pripovedovanju sode~, so bili u~itelji zelo strogi,zapeti do vratu in s palico v roki. ê nisi sedel pri miru ali si klepetal, si se hitro zna{el v oslov-ski klopi ali tiho kle~al v kotu. To je bilo {e sprejemljivo, dokler ni bilo treba iztegniti rok, date je u~itelj s palico udaril po njih. Uboge roke, kar zaboli me, ko pomislim, da bi morala zbole~imi prsti igrati klavir. Naloga rediteljev v takratni {oli je bila poleg ~i{~enja table in razre-da tudi pregledovanje nohtov in u{es. U{esa so bila è ~ista, toda nohti, le–te ima danes mar-sikatera moja so{olka nalakirane in dolge. Da o laseh ne govorimo! Danes imajo pobarvane inpobeljene lase celo fantje. ê bi tak{ni hodili v {olo pred leti, bi verjetno ve~ina so{olcev inso{olk pri{la domov v modricah, ki bi jih povzro~ili udarci {ibe.

V~asih so bili predmeti v {oli podobni dana{njim, le da so se imenovali malce druga~e (naprimer biologija je bila prirodopis). Ker je bila Slovenija ena od republik dràve Jugoslavije, sose otroci v {oli morali u~iti tudi srbohrva{ki jezik. Joj, ta cirilica! Le kako so se nau~ili tehieroglife? No, nem{ki je danes druga stvar. Tega bi tudi jaz rada znala, saj bi mi prav pri{el vsrednji {oli, kjer se ga bom morala u~iti.

V babi~inih ~asih se je osnovna {ola imenovala ni`ja gimnazija. To mi je v{e~. Lepo bi bilosli{ati, da è hodim v gimnazijo. Najbolj so “pri{li skozi” u~enci, ki so u~iteljem prina{alisla{~ice, klobase, {unko za veliko no~ in ostale doma~e dobrote. Tega danes ni. Zanima me,kako bi danes reagiral u~itelj, ~e bi mu prinesla ducat jajc, kar tako, za bolj{o oceno. Upam, dane bi dobila slab{e, kot sem si jo zasluìla. Tega si res ne bi dovolila storiti.

êprav je bila {ola v babi~inih ~asih res stroga in zahtevna, se strinjam s takratnimi disciplin-skimi predpisi. Mislim, da bi nekaterim dana{njim u~encem pav pri{la disciplina iz starih ~asov.Sicer pa, ~e me vpra{ate, ali bi se prestavila v babi~ine ~ase, vam odgovorim, da ne, saj bi bilapotem mnogo starej{a, kot sem. Tega si gotovo ne èlim. îsto lepo mi je tukaj in zdaj.

Aleksandra Debevec, 6. c


5

SSPPOOMMIINNII @@IIVVIIJJOO

Moja prababica Valerija Luka~, rojena Blaì~, je obiskovala isto osnovno {olo kot jaz. Ta {olase je takrat imenovala Dràvna osnovna {ola Toplice. Prababica je za~ela obiskovati {olo s{estimi leti, in sicer leta 1927.

Takrat je {ola imela dva vhoda. Skozi enega, glavnega, so vstopali in izstopali u~itelji in drugidelavci {ole. Skozi stranskega pa u~enci. [ola je imela tudi stanovanje, kjer je stanoval hi{nik.Imeli so naslednje predmete: vedenje, pridnost, verouk, ~itanje, pisanje, u~ni jezik, ra~unstvo,nazorni nauk, domoznanstvo, risanje, petje, telovadbo, de{ka ro~na dela, katera moja prababi-ca ni obiskovala, saj so bila za de~ke, dekli{ka ro~na dela, kasneje pa {e srbohrva{~ino, zemje-pis in zgodovino, prirodopis in prirodoslovje. V petem razredu pa je obiskovala {e dva neob-vezna predmeta, in sicer prakti~no gospodinjsko znanje in higieno. Moja prababica je uspe{nozaklju~ila pet razredov. Ponavljala je prvi razred, ~etrtega pa dvakrat.

V {oli so imeli tudi kaplana, saj so imeli u~ni predmet verouk. Ta kaplan je bil zelo strog, takokot {e nekateri u~itelji. ê prababica ali kak{en njen so{olec ali so{olka ni ubogal, je moralkle~ati ali pa ga je u~itelj udaril. U~ence so u~itelji tepli s {ibo po prstnih ~lenkih, jih lasali, jimprimazali klofuto ali pa so u~enci morali dati prste skupaj in u~itelj je s {ibo udaril po njih.Temu so rekli udarjanje po “petelin~ku”. U~ence pa so tepli tudi zaradi nevednosti. Neko~ jeneki u~itelj poklical mojo prababico pred tablo in jo vpra{al. Ker prababica ni znala in je vedela,da bo dobila klofuto, je za~ela te~i po razredu. U~itelj pa je tekel za njo. Lovila sta se okoliklopi, dokler ni prababica pobegnila iz razreda in iz {ole. Tako je pobegnila klofuti.

Na za~etku {olskega leta so prababica in njeni so{olci dobili knjige, ki so jih potrebovali zau~enje. Te knjige so morali konec leta vrniti, da so naslednje leto lahko dobili druge. V {oli sosedeli po trije v klopeh. Sredi klopi je bil lon~ek, v katerem je bilo nalito ~rnilo – ~rnilnik. Zapouk so potrebovali tudi peresnik, svin~nik, radirko in ravnilo, ki so mu takrat rekli lenir. Testvari so nosili v lesenih {katlicah z lesenimi pokrovi. U~itelji so posebno pridne u~encenagradili z radirko ali s svin~nikom.

Moja prababica je hodila v {olo skupaj s sestrama. Vendar je le njej o~e kupil usnjeno“aktovko”. Sestri pa sta morali {olske potreb{~ine nositi v papirnatih “{krniclnih”. Ko je pozi-mi zapadel sneg, so se prababica in sestri vozili po snegu s prababi~ino torbo, ker niso imelesank. Zaradi tega so bile doma v~asih tudi tepene.

ê je prababica zamudila k pouku, je morala iti k u~itelju in se mu lepo opravi~iti, nato pa jelahko sedla v klop. Takrat so imeli {olsko leto razdeljeno na dva dela. V {olo pa so hodili tudiob sobotah. V vsaki u~ilnici so poleg klopi, table in nekaj malega omar imeli tudi pe~. Pe~ jebila postavljena v kotu u~ilnice. Na njej pa je bila posoda, napolnjena z blagoslovljeno vodo,da so se u~enci zjutraj lahko prekriàli.


6

Mislim, da se takratno pou~evanje zelo razlikuje od dana{njega. Danes imamo u~enci tudi ve~pravic, kot so jih imeli takrat. U~itelji nas ne tepejo ve~ in so tudi manj strogi. [ola pa je odtakrat dobila dva prizidka in je sedaj ve~ja. Kot zanimivost pa naj povem {e to, da je na{o {olopomagala graditi prababi~ina mati – moja praprababica.

Matic Drnov{ek, 8. b

OO^̂EETTOOVVAA OOSSNNOOVVNNOO[[OOLLSSKKAA LLEETTAA

Minilo je 27 let, odkar je moj ati zapustil oguljene osnovno{olske klopi Toneta Okrogarja, kose mu {e niti ni sanjalo o ra~unalnikih, ki nas sedaj spremljajo na vsakem koraku. Ima velikospominov na lepe dni, ki jih je preìvel polnih osem let v {olskih klopeh v Toplicah. Predvsemso jim polagali na znanje, da so pridnost, delavnost, po{tenje in seveda znanje osnovne vrlinev ìvljenju, ki res nekaj veljajo in ~loveka naredijo spo{tovanega in uspe{nega. Ta {ola mu jedala dosti znanja in samozavesti za nadaljnje {olanje. Na àlost pa pravi, da so se marsikateriideali, ki so bili takrat spo{tovani, sedaj postavili na glavo.

Nekaj u~iteljev je {e danes na na{i {oli, ki so mu v tistih letih vbijali znanje v njegovo glavo.Spominja se u~iteljice fizike, ki je z velikim zanosom in veseljem posredovala osnovno znanjefizike in ga podkrepila z mnogimi poizkusi. Prav tako je bilo tudi pri urah kemije.

Pri sloven{~ini se je velikokrat spustil v diskusijo s profesorjem sloven{~ine in razpravljal opisateljskih in pesni{kih vizijah na{ih literarnih umetnikov. Pri zgodovini se je zamislil osmiselnosti vojn, ki spremljajo ~love{tvo skozi vsa tiso~letja, in kak{na je tista prava dru`benaureditev, ki je po volji nas navadnih Zemljanov, da bi ìveli sre~no in brez strahu, kaj nam boprinesla prihodnost.

Svojo domi{ljijo in fantazijo je spro{~al pri likovnem pouku, predvsem v ni`jem razredu pripriznanem likovnem umetniku iz Toplic, seveda kolikor mu je dopu{~al predpisan {olski pro-gram. Pri matematiki sicer ni izumil kak{nih novih ena~b in funkcij, vendar pa sta se z u~itel-jem matematike, ki je takrat nastopil u~iteljevanje, kar dobro razumela. Pri telovadbi je bil boljneroden, saj mu bolj odgovarjajo tekmovanja v maratonskih tekih in kolesarstvu, za kar pa vtistih letih {e ni bilo prilo`nosti.

Najlep{i del osnovno{olskih dni pa so seveda bili kon~ni izleti in {portni dnevi. Takrat so sespro{~eno zabavali s so{olci in so{olkami in seveda tudi z u~itelji. Povedali so si marsikaterestvari, ki si jih med letom niso upali. [e posebej mu je ìv in sve` spomin na zaklju~ni izlet vosmem razredu, ko so bili dva dni na morju v Crikvenici.

Takrat je morje imelo {e poseben ~ar, saj v tistih letih s star{i {e niso hodili na dopust, tako kotsedaj hodimo mi z na{imi. Spomni se u~itelja matematike, kako je pazil na fante, da niso zve~er


7

po plesu od{li k dekletom v njihove prikolice, ampak da so lepo zaspali v svojih prostorih.Seveda pa so se proti koncu osnovno{olskih dni spletle è marsikatere ljubezni med dekleti infanti. To so bile tiste skrivne otro{ke ljubezni, katere si navadno niso povedali drug drugemu,pa se jih {e sedaj ìvo spominjajo.

Ati je prepri~an, da bo na{a osnovna {ola {e tudi v naprej vzgajala dobre in po{tene ljudi, kate-rih v teh ~asih, pravi, da manjka. Mlade ljudi, ki se ne bodo bali te`kih dni, polnih izzivov, dniin let, ki so pred nami. [ola nam bo pomagala, da bomo premagovali ovire, s katerimi se bomosre~evali vse ìvljenje. Vedrina, veselje in samozavest nas bodo spremljali skozi ìvljenje, da sibomo tudi mi neko~ ustvarili druìne in da bomo uspe{ni v poklicih, za katere se bomo iz{olaliin usposobili.

[pela Ram{ak, 8. c

NNEEKKOO^̂ JJEE BBIILLOO DDRRUUGGAA^̂EE

Kot vsako popoldne sem se tudi danes usedel pred ra~unalnik. Iskal sem podatke za referat.Odprla so se vrata in v sobo je vstopila babica. Zelo je radovedna, zato jo vedno zanima, kajpo~nem. Tudi tokrat je bilo tako.

“A, takole se ti u~i{!” mi re~e. Te`ko sem ji dopovedal, da i{~em podatke o vulkanih, o kater-ih se u~imo pri zemljepisu, in da je to tudi u~enje. Za~ela mi je pripovedovati, kako je bilo, koje ona hodila v {olo.

Spoznal sem, da je bilo v~asih v {olah druga~e. V u~ilnicah je bilo mnogo ve~ u~encev. Pisaliso na tablice. Vse napisano so pobrisali. Kasneje so pisali s peresom, ki so ga namakali v ~rnil-nik. Niso poznali u~benikov in priro~nikov. V vi{jih razredih so se u~ili iz zapiskov v zvezkih.U~ilnice so ogrevali s pe~mi na trdo gorivo. Ker so bile u~ilnice velike, ni bilo nikoli dovoljtoplo. Pogosto se je tudi kadilo iz pe~i. Kadilo pa se je tudi iz tal, saj so bila ta pokrita z deska-mi, vmes pa so bile velike {pranje. Trudili so se, da niso jezili u~iteljev, kajti kazni za poredneu~ence so bile fizi~ne in bole~e. [olanje je trajalo od 4 do 8 let.

Babica bi {e pripovedovala, a sem jo ustavil. Povedal sem ji, da sem vesel, ker hodim v {olodanes, ko je vse druga~e kot neko~. A vseeno mislim, da je bilo otrokom v tistih ~asih tudi lepo.

Danej Navrboc, 6. b

David Bacali, 6. c

kkoorraakkiiNNoovvii9

MMAAMMIINN SSPPIISS

Hodim v {esti razred osnovne {ole. Menim, da je snov v {estem razredu kar te`ka. Ko sem toneko~ potoìla mami in se ji pritoèvala, da imamo tudi ogromno naloge, mi je za~ela pripove-dovati.

Ko je bila mama v drugem razredu, ni imela nikogar, da bi ji pomagal pri nalogi. O~e je delalna poljih, ma~eha pa je opravljala kuhinjska dela. Neko~ so imeli za nalogo spis. Mama se je znjim trudila celo popoldne, toda spis ni in ni bil kon~an. Ustavila se je pri tretjem stavku. Mamaje mislila, da se mora stavek za~eti ravno z besedo, katere prva ~rka je b. Zakaj ni besedeposku{ala zamenjati, ne vem, toda vse se je za~elo in tudi kon~alo pri tretjem stavku. Na poti v{olo se je {e posku{ala ~esa spomniti, toda ideje ni in ni bilo. V {oli je kaj kmalu pri{la na vrstoura sloven{~ine. Kot vsi otroci je morala svoj spis prebrati tudi mama. U~iteljica se ji je prisr~nosmejala, a ne le zato, ker je bil spis tako kratek, temve~ tudi zato, ker je mama listek, na kateremje bil spis napisan, {e skrbno obstrigla, da je izgledal {e kraj{i.

Ko mi je mama povedala to zgodbo, sva se obe od srca nasmejali. Takrat sem spoznala, kakopomembno vlogo igrajo v mojem ìvljenju star{i in nenazadnje tudi mama.

Sara Vozel, 6. c

VV TTEEJJ [[OOLLII JJEE BBIILLOO LLEEPPOO

Star sem dvanajst let in prehajam v ~as, ko najdem kar nekaj slabih lastnosti.

Velikokrat se mi zgodi, da pridem iz {ole slabe volje, pa {e ne vem zakaj. Ne mine dan, ko sene bi pritoèval nad {olo in godrnjal. Spra{ujem se, zakaj moram hoditi v {olo. Takrat pa najdezame posluh moja mami, ki mi odgovori, da je tudi ona hodila po teh poteh.

Hodila je v isto {olo kot jaz. Dostikrat zaideva v pogovore, ki jo pripeljejo do obujanja spomi-nov na njene osnovno{olske dni. Pravi, da je bilo lepo, naj se veselim osnovno{olskih dni, kerbodo minili, {e preden se bom tega zavedal. Nikoli ne pozabi omeniti skupnih izletov, {portnihdni, ekskurzij in podobnega. êprav je bilo v tistih ~asih druga~e, bolj skromno, so si dnevepopestrili z raznimi potegav{~inami. Zanjo najpomembnej{i dogodek je bila valeta, ki se jespominja {e danes.

Pravi, da ima lep{e spomine na Osnovno {olo Toneta Okrogarja kot na srednjo {olo. S tak{nimpripovedovanjem mi vlije veliko pozitivne energije, tako da se tudi jaz posku{am veselitivsakega {olskega dne.

@iga Forte, 6. c


10

IIZZ [[OOLLSSKKIIHH KKLLOOPPII

Pri{el je ~as, ko sem moral kot vsi otroci tudi jaz v {olo. @e doma sem se jokal, saj sem mislil,da bom v {oli ostal ves ~as.

Po poti je bilo vse prav, ko pa sem zagledal u~iteljico, sem takoj za~el jokati in vsi star{i, ki sobili takrat tam, so pogledali vame. Nato sem se malo umiril in mami mi je slekla brezrokavnik.Sedel sem o~etu v naro~je, da bi mi obul copate. Ko je bilo vse nared in bi moral le {e stopiti vrazred, me o~e ni mogel vzeti iz naro~ja. Potem sta me z u~iteljico poskusila spraviti v razred.Kmalu se je ob vhodu zbralo veliko otrok, ki so me gledali. Med njimi so bili trije, s katerimisem kasneje skupaj odra{~al. To so bili Azra, Suzana in Denis. Stali so korak pred ostalimi otro-ki in se po~asi pribli`evali. Ko so bili dovolj blizu, je Azra dejala, naj vstopim, saj se bo onapostavila zame, ~e bo kaj narobe. To me je opogumilo in tako sem se poslavljal od star{ev, kotda me ne bo tri tedne. Ponosno sem stopal skozi mno`ico otrok, ki so se po~asi odmikali.Spremljali so me trije prijatelji. Ko sem vstopil v razred, sem se ustavil in jih pogledal. Misliliso, da bom zopet jokal, a jaz sem se ponosno obrnil in vpra{al, kje je na{a klop. Pokazali so mimizo, ki je stala pribli`no na sredini razreda. Ponosno sem stopal k mizi in se v spremstvu pri-jateljev usedel. Ko sem sedel, so se usedli {e drugi. Po~util sem se kot zvezdnik, vendar to mojepo~utje ni trajalo dolgo. Po dveh urah sem se po~util tako, kot takrat, ko sem pri{el v {olo. Od{elsem do u~iteljice in ji rekel: “Nisem ve~ tak{en junak kot na za~etku!” Stekel sem nazaj v klop,u~iteljica pa je le debelo gledala in razmi{ljala. Vsake toliko ~asa me je pogledala. O~itno sems temi besedami naredil mo~an vtis nanjo.

To je bil moj prvi {olski dan. Ko bom {el v srednjo {olo, si ne bom dovolil, da se dekle postavizame, saj bi to bila prava sramota zame.

Armin Oki}, 6. c

UU^̂IITTEELLJJII IINN UU^̂EENNCCII

Stra{no kri~anje, stra{en ropotse sli{i po {oli, ko je odhod.

Polni hodniki samih otrokvalijo se ven, kjer je prostost.

Tudi u~itelji se veselijo,ko u~enci {olo zapustijo.Polna u{esa imajo kri~anja,verjetno jim {e doma odzvanja.

Veliko potrpijo, v~asih se jezijo,da nas le kaj nau~ijo.

Dejan Dobri}, 7. b

Kada Kurti}, 7. d


12

SSPPOOMMIINNII UU^̂IITTEELLJJIICCEE

SSPPOOMMIINNJJAAMM SSEE ......

Moje prvo delovno mesto je bilo prav na Osnovni {oli Toneta Okrogarja. Pred skoraj {tirimidesetletji sem za~ela s pou~evanjem 4. razreda, nato pa sem ve~ let delala na predmetni stopnjiin tudi v oddelkih podalj{anega bivanja. [e vedno se rada spominjam tistih ~asov, ~eprav vse-lej res ni bilo lahko. A v ~lovekovi naravi je, da manj lepe stvari pozabi, najlep{e pa se globokovtisnejo v spomin.

Moji nekdanji u~enci niso bili prav ni~ druga~ni od dana{njih. Bili so vedoèljni, radoìvi,ìvahni, v~asih tudi navihani. Pedago{ko delo je bilo neko~ te`je, ker nismo imeli na razpola-go dovolj u~il in strokovne literature niti moderne u~ne tehnologije. Mnoge u~ne pripomo~kesmo morali izdelati sami.

[e vedno mi je ìvo v spominu prvi obisk pedago{kega svetovalca Franceta Kluna. Bil je gos-pod v pravem pomenu besede, ~eprav smo mu rekli tovari{. Dostojanstveno, blago inprepri~ljivo je znal posredovati svoje mnenje o za~etnikovem pedago{kem delu, mu svetovatiin vliti prepotrebnega poguma. Spominjam pa se tudi velike avtoritete takratnega ravnateljaprofesorja Joèta Zajca. Ko je ob koncu odmora pozvonilo, je bilo dovolj è, da je stopil v zbor-nico in pogledal na svojo ro~no uro. Vsem je bilo takoj jasno, da je nemudoma treba v razred.Sam je veliko delal in to je pri~akoval tudi od drugih.

@ivljenje je res nepredvidljivo. êprav sem si è v svojem zgodnjem otro{tvu èlela postatiu~iteljica, tega poklica nisem opravljala vso svojo delovno dobo. Lahko pa re~em, da je peda-go{ki poklic resni~no teàk, a lep in hvaleèn. Toplo mi je pri srcu, ko me {e danes, po tolikoletih, prijazno nagovarjajo moji nekdanji u~enci, danes ugledni strokovnjaki razli~nih podro~ijali pa preprosti zreli mo`je in ène, ki nosijo s seboj vsak svojo ìvljenjsko zgodbo, napisano vteh nekaj desetletjih. Posebno dragocena pa so mi vsa osebna prijateljstva, ki so se stkala naza~etku moje poklicne poti in so se ohranila vse do danes. Morda je bilo v~asih ve~ spontano-sti in pristnosti in manj tak{ne in druga~ne obremenjenosti, da smo zmogli na{e medsebojneodnose zgraditi na tako trdnih temeljih, da jim niti desetletja niso mogla do ìvega.

Mal~i Kuder


13

RRAAZZMMII[[LLJJAANNJJAA

MMOOJJAA MMAAMMAA

Moji mami je ime Slavka. @ivi na kmetiji.

Vsak dan jo spremlja veliko dela. Kadar je mami v slu`bi, mi pripravi kosilo. êprav nimaveliko prostega ~asa, si ga vseeno najde. Zelo rada bere in gleda televizijo. Tudi nahecam jo, dase z menoj igra razne igre. V~asih pokuka v moje {olske zvezke, da vidi, kaj se u~imo.

Tak{na je moja mama, skrbna in dobra.

Mateja Klinc, 3. b

MMOOJJAA BBAABBIICCAA

Moji babici je ime Ana.

Zelo jo imam rada, ker je zelo prijazna in ker je pazila name, ko sem bila majhna. Po srcu jezelo dobra in velikodu{na. Delala je pri èleznici v pisarni. Sedaj je è upokojena. V prostem~asu hodi na sprehode na Druìno, gleda televizijo in v~asih se tudi igra z mano.

Moja mama je zelo dobra in èlim si, da bi bile vse mame tak{ne.

Tja{a Sedlar, 3. b

MMAAMMIICCAA

Mamica je ena sama,to je moja draga mama.

Vsak dan poljub~ek in lepe besede.V hi{i je red in nobene zmede.

Mamico rada imam,nikomur je ne dam,

~eprav me v~asih okregain se vame obrega.

Selma Hodì}, 3. a


14

MMOOJJ AATTAA

Ime mu je Bine. Rodil se je 22. 9. 1938. Ima tri brate in sestro. Je è upokojenec, ki nima nikoli~asa. Pozimi rad smu~a na smu~i{~u, ki ga je sam uredil. Naredil je tudi vle~nico, da mu ni trebape{ v hrib. Ko sem bil mlaj{i, mi ni bilo treba hoditi v vrtec, ker je kar ata pazil name. Po srcuje zelo dober, zato ga imam rad!

Janko Reli~, 3. b

VV^̂AASSIIHH,, KKOO [[EE NNII BBIILLOO EELLEEKKTTRRIIKKEE ......

V~asih, ko ni bilo elektrike, je bilo ~isto druga~e kot danes. Ljudje so svetili s petrolejkami insve~ami. Tudi elektri~nega {tedilnika niso imeli, zato so gospodinje kuhale na pe~i, ki so jozakurile z drvmi in premogom. Televizije in radia niso poznali. Druìna se je zbrala obga{per~ku ali kme~ki pe~i in si pripovedovala zgodbe in prepevala pesmi. Ker ni bilo elektrikein tudi ne televizije, so hodili zgodaj spat, zato je bilo v druìni veliko otrok.

Domen Don Holc, 3. b

***

Stari star{i so ob zimskih ve~erih, ko ni bilo elektrike na steni pri`gali petrolejke. Mame so obpetrolejkah {ivale, predle na kolovrat, pletle in vezle razne prti~ke. Dedki pa so lu{~ili fiòl,koruzo, pripovedovali so si razne {ale in prepevali. Povabili so tudi sosede. V~asih je kdozaigral na harmoniko, postalo je pravo veselje, zato so tudi zaplesali.

Anja Strni{nik, 3. b

Andrej Ules, 4. r


16

PPUUSSTTNNOO RRAAJJAANNJJEE MMAALLOO DDRRUUGGAA^̂EE

Maske, ki so nam jih ohranili na{i dedki in babice

Ko nam {e zima kaè zobe, se è za~nejo odvijati po Sloveniji razni obi~aji, ki so vezani napustni ~as in ~as {emljenja, zato smo tudi v {oli za~eli s pripravami. Ugotavljali smo, kje sodoma slovenske ljudske maske. U~enci so brskali po razli~nih virih in zapisih s pomo~jo star{evin starih star{ev, od kod izhajajo pustne {eme in kaj je zanje zna~ilno.

Ugotovili smo, da se v na{ih krajih {emijo v pustnem ~asu, od pustnega ~etrtka do srede, naj-pogosteje v soboto nedeljo in torek, vendar nimamo zna~ilnih mask, po katerih bi bili prepo-znavni tudi drugje po Sloveniji. Prirejamo plese z nagradami za najlep{e in najbolj izvirnemaske. Najbli`je ve~je pustovanje pripravljajo v Litiji in na Vranskem. U~enci najbolj poznajoKURENTE, [KOROMATE in CERKLJANSKE LAVFARJE, manj pa dobrepoljske ma~karein dre`ni{ke pustove.

In kak{no je bilo pustovanje pri nas na {oli?

Pri likovni vzgoji in kro`kih smo izdelovali razli~ne maske in upodobili razli~ne ma{kare.Izdelali smo plakat in povabili ma{kare na pustno rajanje s skrito gostjo.

V torek so pri{le razli~ne ma{kare in na hodniku {ole so se namesto Primoèv, [pel, Ur{k, Alenk ... sre~evale Pike Nogavi~ke, ~arovnice, gusarji, kralji~ne, vojaki ... Ma{kare so bilenajprej pri pustnem pouku, kjer jih je za~arala in od~arala [pela, ~arovnica, pri matematiki pajim je pomagal klovn Ferdinand, ki jim je {epetal na uho pravilne re{itve. Ob 10. uri pa je vsema{kare pri~akala Pika Nogavi~ka in jih odpeljala na rajanje v veliko telovadnico.

Prisr~no je povabila ma{kare in jih nagovorila po “zagursko”: “Ali je tuki usnovna {ola TunetaOkrugarja? Ali so {e pu~itnice? A d’ niso? Jaz, koza, pa s’m pr’{la, ker ’mam rada pu~itnice!A, d’ j’ pust in ma{kare? A, saj res! O, kako govorim. Se mor’m gospej u~itl’c upravi~t’, kerzopet ne znam lepo govorit. Oprostite! Vi pravite, da je pust in da se lahko malo druga~eobna{am. No, o tem bom pa malce razmislila. Kje pa sta Toma` in Anica? Verjetno sta sena{emila kot vi. Pa saj gotovo veste, da sem se na Kitajskem oblekla v gusarja. No, o tem vambom povedala prihodnji~. Dajte, ma{kare, zaple{imo skupaj! Joj, kako ste lepe!” In res.Ma{kare so se veselo zavrtele na glasbo Kabaret skupine Kingston. Pika je zaplesala z ma{kara-mi in jim malo ponagajala. Po kon~anem plesu je povabila ma{kare, naj se predstavijo lepo povrsti. Ma{kare so se res predstavile in zaplesale.

Ker je navada, da so najlep{e in najbolj izvirne maske nagrajene, je Pika izbrala tri ~lane vkomisijo, ki je imela nadvse pomembno nalogo, saj je morala budno in vestno izbirati in izbratinajlep{o ma{karo.

Andra`, 6. b


18

Nenadoma je Pika opazila ma{karo, ki je prej ni bilo. Zelo se je je razveselila, saj je bila malove~ja od drugih, po velikosti skoraj tako velika kot Pika. Nagovorila jo je takole: “O, gospo-di~na ali gospa, od kod pa vi? Mogo~e ste pa gospodi~? To bo treba pa preveriti. @e vem!Povabila bom u~ence, oni bodo è vedeli, kako spra{evati. Skrita ma{kara bo le prikimala aliodkimala, ~e bo vpra{anje pravo ali ne.”

In res! Ma{kare so se le kratek ~as trudile z ugibanjem, kdo je skrita gostja. Uspelo je najmlaj{iin najmanj{i odkriti skrito gostjo! To je bila Ana Praznik, na{a sokrajanka, ~lanica skupineBEPOP. Ko se je odkrila, je pozdravila vse ma{kare in jim zaèlela veselo pustovanje. Vsema{kare so se zavrtele ob petju in plesu skladbe Odpelji me. Ana se je pome{ala med ma{karein z zanimanjem spremljala pustno rajanje.

Ogledala si je nastop dvojnikov skupine GAME OVER in BEPOP, pa {e nekaj nastopovpogumnih ma{kar. Pika je {e ve~krat povabila ma{kare na ples. Tudi ples z lizikami je bil zani-miv, saj so se ma{kare zavrtele in sladkale ob glasbi Natalije Verboten. ^lani komisije so medtem izbrali najbolj izvirne maske. Prvo nagrado je dobila bene{ka maska. Pika je nato povabi-la dve la~ni ma{kari na hrustanje krofov. To je bila prava poslastica za o~i! Hrust, hrust ... inkrof je prva pojedla princeska. Po~asi se je rajanje bliàlo koncu. Pika se je v imenu vseh zah-valila na{i posebni gostji za obisk, saj je vsem polep{ala dan. Zaèleli smo ji tudi veliko uspe-hov na podelitvi VIKTORJEV, vsem ma{karam pa {e prijetno rajanje. Sledilo je {e opozorilo,da je v sredo pravi pouk in da naj pridejo v {olo spet Primoì, Andreji, Ur{ke ...

In {e nekaj vtisov:

Albin: “Najbolj v{e~ mi je bilo, ko smo odkrivali skritega gosta.”

Ilma: “V{e~ mi je bilo, ker sem se zabavala.”

Tja{a: “Lepo mi je bilo, ker je bila Ana na{a gostja.”

Melis: “Uìval sem, ker je bila Ana glasbena gostja.”

Jakob: “Na rajanju je bilo zabavno. @elimo si {e tak{nega rajanja.”

Domen: “Vse je bilo kul.”

Anja: “V{e~ mi je bila Ana.”

U~iteljice in u~encirazredne stopnje


19

SSVVEETTLLII DDNNEEVVII

Vsak dan v tednu ima svoj vonj in svojo barvo ...

Nedelja je najbolj son~na, pa ~eprav je zunaj obla~no ali pa mo~no deùje. Zjutraj dolgo spim,gledam risanke, popoldne pa si vzamem ~as za ra~unalnik. Od vseh dni je najbolj svetla sobo-ta, {e posebej, kadar imam turnirje tenisa. Sicer pa vsi moji dnevi di{ijo po {portu. Najbolj sve`je ponedeljek, saj je prvi dan v tednu. Zjutraj zaspano meìka in me priganja v {olo. Popoldnesva oba s ponedeljkom pripravljena na Ljubljano, kamor hodim trenirat tenis. V torek je istapesem: vesela in posko~na, besedilo pa govori spet o tenisu. Sreda je oble~ena v beli kimonokarateja, zategnjena z zelenim pasom, ki sem ga decembra osvojil. Tudi ~etrtek je lep dan,najbolj zanimiv pa je petek, ki di{i po marsi~em. Ima vonj po koncu delovnega tedna, po pri-jateljih, po prostem ~asu in {e ~em.

Vsi dnevi so lepi in ìvih barv. Te imam najraje. Pa vi?

Domen Don Holc, 3. b

MMOOJJ DDEELLOOVVNNII DDAANN

Hodim v 6. c razred osnovne {ole.

Zjutraj me mami zbudi okoli {este ure. Ko vstanem, najprej zavijem v kopalnico, kjer se umi-jem in po~e{em. Nato se odpravim v kuhinjo na zajtrk. Ko pojem, se oble~em in obujem tervzamem {olsko torbo. Z mami se odpeljem na avtobusno postajo, kjer po~akam, da pripeljeavtobus. Kadar ga zamudim, me pa v {olo pelje mami.

Ob ponedeljkih in ~etrtkih se moj pouk pri~ne ob 7.45, vse druge dni pa è ob sedmih. Kon~ase najve~krat ob 13.00. Ob ponedeljkih imam ob 13.30 eno uro verouka, takoj za tem pa gremz avtobusom v glasbeno {olo, kjer imam pol ure pouka flavte.

Tudi ob ~etrtkih imam ob 13.30 eno uro in pol nauka o glasbi, nato pa spet pol ure pouka flavte.Ob torkih, sredah in petkih grem po {oli naravnost domov. Doma najprej pojem kosilo, nato panapi{em doma~o nalogo in se kasneje tudi u~im. V~asih pa med delanjem doma~e nalogenapravim tudi po~itek, tako da gledam televizijo ali pa se odpravim ven. Skoraj vsak dan vadimpol ure flavto. V prostem ~asu se najve~krat pogovarjam po telefonu, berem, poslu{am glasbo,se sprehajam in gledam televizijo.

Sta{ Jane`i~, 6 .d


21

Ponavadi imam do 20.00 è narejeno nalogo, zato zve~er gledam televizijo ali pa se igram s se-stro. Ob 21.00 se umijem, oble~em v piàmo in se odpravim v posteljo, kjer berem, dokler nezaspim.

Sa{a Pra{nikar, 6. c

***

“Brr! Brr!” zazvoni ura ob 6.00 zjutraj. Vstanem in na pol spe~a odidem v kopalnico.

êz pol ure pridem ven: zbujena, oble~ena in umita. Pripravim si torbo ter stopim v kuhinjo,kjer me è ~akajo kosmi~i v toplem mleku. Po zajtrku se obujem in odpeljem v {olo. Po poukupo~asi lezem domov. Ko kon~no prispem, najprej naredim nalogo, katere u~itelji nikoli ne po-zabijo dati. Potem pred TV kosim in gledam “limonade”. Nato se u~im in peljem @uò na spre-hod. Spet buljim v MTV, vadim pesmi za pevski zbor in vadim kitaro in klavir. Vsak torekimam glasbeno {olo, vsako soboto in nedeljo pa pevske vaje. Zve~er se umijem, jem in gledamMTV.

Zaspim pozno zve~er.

Ur{ka Pavlovi~, 6. b

***

Sem Denis Osmanovi} in hodim v 6. razred osnovne {ole.

Moj delovni dan se za~ne, ko se ob 6. uri zjutraj zbudim. Tedaj se oble~em, umijem obraz inzobe in se po~e{em. Nato se odpravim v {olo. Tam poleg u~enja {e malicam. Ob 13. uri sevrnem domov. Kosim in napi{em nalogo. Nato se do pribli`no 16.00 u~im teko~o snov. Vprostem ~asu do 18. ure berem, gledam televizijo ali pa se igram s prijatelji. Ob 18h grem natreninge kickboxa in gimnastike.

Ob pol deseti uri pridem domov, si umijem zobe, oble~em piàmo in se odpravim v neskon~nodeèlo sanj.

Denis Osmanovi}, 6. c


22

MMAAMMII AALLII OO^̂KKAA NNAA GGOOVVOORRIILLNNIIHH UURRAAHH

Ko gresta star{a na govorilne ure, sem v skrbeh, kaj jima bo u~iteljica povedala.

Na govorilne ure obi~ajno hodi o~ka. Tokrat se je vrnil iz {ole razo~aran, ker sem dobila priglasbi oceno manj uspe{no. Star{a sta {la v dnevno sobo, da bi se pogovorila. ^ez nekaj ~asasta me poklicala. Pri~akovala sem kazen. Res sem jo dobila, in sicer prepoved gledanja nada-ljevank. Kazen sem sprejela in nisem ugovarjala, ker sem vedela, da mi nadaljevanke vzamejopreve~ ~asa. Brez besed sem {la v svojo sobo in se za~ela u~iti.

^ez en teden sem popravila slabo oceno in spet je bilo vse dobro.

Mirjeta Hisenaj, 4. a***

Na govorilne ure hodi mami, jaz pa jo nestrpno ~akam doma.

Obi~ajno se vrne domov slabe volje. Najprej se pogovoriva o slabih re~eh, nato pa o dobrih, ~eje kak{na. Opomni me, da ne delam redno doma~ih nalog ali pa jih naredim zelo povr{no. Mamive, da mi tudi u~enje ne di{i, zato so ocene temu primerne. Obljubi mi kazen, ~e se ne bompobolj{al. Zagotovim ji, da se bom bolj resno lotil {olskega dela, saj se bojim, da mi bo pre-povedala gledati televizijo in ne bom smel ven.

Nekaj dobrega pa je mami le izvedela v {oli. U~iteljica je rekla, da znam biti zelo prijazen inustre`ljiv.

Rok Su{nik, 4. a***

Ko star{a odideta na govorilne ure, pi{em doma~o nalogo. Premi{ljujem, ali bo u~iteljicapovedala kaj dobrega ali slabega o meni.

Spra{ujem se, ali sem se dovolj trudila za svoj uspeh. V~asih ne vem, ~e sem vse povedalastar{em. Ko prideta domov, sem ~isto tiho in ju opazujem. Oba sta zelo resna in to me spravi vnegotovost. Za~ne se pogovor, ki se obi~ajno glasi, da sem kar pridna, ne pa toliko, da bipokazala vse, kar zmorem. Obi~ajno poslu{am, da se bom morala bolj pridno u~iti snov prispoznavanju dru`be in spoznavanju narave. Tudi kazen mi v~asih obljubita, vendar ju prehitimz obljubo, da se bom bolj potrudila.

Pogovor s star{i mi je v pomo~ in spodbudo, da se {e bolj trudim za svoj uspeh.

Petra Ponjevi}, 4. a


23

ZZAANNIIMMIIVVOOSSTTII

PPRRII TTAABBOORRNNIIKKIIHH

Poleti smo {li na obisk k tabornikom na Kolpo. Z njimi smo {li na izlet k izviru Mirtovi{kegapotoka. Na poti sem najprej oble~en padel v vodo. Pri hoji po suhi strugi sem se spotaknil in zglavo udaril ob kamen. Kljub vsemu sem se pri izviru naplaval v mrzlem tolmunu.

Tin Troha, 1. b

MMOOJJAA PPRRVVAA VVOO@@NNJJAA ZZ VVLLAAKKOOMM

@e zelo majhen sem spoznal vlake in njihovo delovanje. Moj o~ka je namre~ strojevodja in karpomnim, sem ga spra{eval to in ono o velikih po{astih na tirih.

Ko me je prvi~ vzel s seboj v kabino, sem se peljal iz Zagorja v Dobovo. Upravljanje z vlakomje kot sedenje pred ra~unalnikom. Veliko je tipk, vsaka pa ima svoj namen in pomen. Tirniceletijo pred teboj. Grozno je, ko se sre~ata dva vlaka. Spominjam se, da sem ob vsakem sre~anjuz drugim vlakom veselo zahupal. To me je tudi najbolj o~aralo.

Ta moja prva vo`nja mi bo ostala v spominu celo ìvljenje. Izpolnila so se mi pri~akovanja inèlje, da bi lahko peljal vlak. In sem ga tudi!

Anè Molka, 4. b

MMOOJJAA PPRRVVAA VVOO@@NNJJAA ZZ LLEETTAALLOOMM

Prvi~ sem se peljal z avionom pri petih letih na otok Bra~.

Na letali{~e Brnik nas je peljal stric. Kupili smo vozne karte za letalo, oddali prtljago in se vkr-cali na letalo Dash 7. Udobno smo se namestili na sedeè, si pripeli pasove in è smo bili vzraku. Stevardese so nam postregle s hrano in ~as je hitro minil. @al na poti nazaj nismo imelitake sre~e. Nad Ljubljano je bila nevihta, bliskalo se je in grmelo.

Kljub temu je bil pristanek mehak. Zaploskali smo pilotu, ki nas je sre~no pripeljal domov.

Tim [mit, 4. b

Azr

a H

od`i

}, 5

. a


25

MMOOJJAA PPRRVVAA VVOO@@NNJJAA ZZ LLAADDJJOO

Ko sem bil star tri leta, sem se prvi~ peljal z ladjo. Bil je trajekt.

Bilo je grozno. Ko je priplul v pristani{~e, je tako ropotalo, da sem mislil, da bo ladjo kar raz-neslo. Potem so se odprla velikanska vrata. Vsi avtomobili so zapeljali vanjo. Bilo jih je toliko,da sem mislil, da se bomo potopili. Ko je zapiskala ladijska hupa, sem se od strahu skoraj polu-lal. Nisem mogel zdràti, zato sem tekel k ograji in lulal v morje. Vsi potniki so me ~udnogledali, vendar nisem vedel zakaj.

Ko smo pripluli do obale, sem tekel na kopno, saj sem bil vesel, ker se ladja ni potopila in je nirazneslo.

Jure Guna, 4. b

SSRREE^̂AANNJJEE SS KKIITTOOMM

Bil je lep son~en dan na dopustu, ki smo ga preìveli na Cresu. S prijatelji in o~etom smo seodpravili na izlet s ~olnom. Na poti nas je ~akalo presene~enje, ki ga ne bom nikoli pozabila.

Izlet, na katerem smo bili, se je bliàl koncu. S ~olnom smo se vra~ali proti na{emu kampu. Lenekaj metrov stran od nas smo kar naenkrat zagledali veliko plavut, ki je udarila po morju.Peljali smo se v smeri proti plavuti, vendar smo lahko opazovali le {e ogromno mehur~kov, kiso se valili iz vode. Vsi smo bili prepri~ani, da smo videli kitovo plavut. Malo s strahom in tudiz velikim veseljem smo ~akali v upanju, da se nam pokaè kit, vendar smo se razo~arani vrniliv kamp. Vsem smo razlagali o dogodku na morju. Z obrazov ljudi smo videli, da nam niso ver-jeli.

Drugi dan smo v ~asopisu prebrali, da se je v zaliv Cresa zatekel kit. Novice smo bili veseli, sajje potrdila na{o zgodbo.

Sa{a Pikelj, 4. b

IIZZ AANNJJIINNEEGGAA DDNNEEVVNNIIKKAA

Sobota, 21. 12. 2002

Prispeli smo v Dovje.

Ko smo prispeli v hi{o, je bilo zelo mrzlo. Vklju~ili smo radiator. Kmalu se je ogrelo. Ko smorazloìli stvari in malo pojedli, smo {li v Kranjsko Goro. [li smo pogledat, koliko je snega in~e vle~nice obratujejo.

Mon

ika

Mol

ka, 6

. a


27

Videli smo, da je snega dovolj, zato smo {li nazaj po smu~i. Celo popoldne smo se sankali insmu~ali.

Zve~er smo od{li na koncert skupine Foxy teens. Ko je bilo koncerta konec, se je za~el ognje-met. Trajal je pet minut. Po ognjemetu smo se odpravili spat.

Nedelja, 22. 12. 2002

Zjutraj se je {el ati smu~at, midve z mami sva {li na sprehod k jezeru Jasna. Eno jezero je bilopopolnoma zamrznjeno, drugo pa samo na pol, tako da so v njem lahko plavale ra~ke.

Ker je sonce {ele vz{lo, so se drevesa in grmovje zaradi ivja svetili, kot bi bili stekleni. Ko svase vrnili s sprehoda, sem se {la sankat. Sankala sem se kar dolgo ~asa. Ko sem se utrudila, smo{li na pozno kosilo. Po kosilu smo po~ivali.

Proti ve~eru smo {li na sprehod v vas Dovje. Tam sem videla hi{o, ki so jo zgradili leta 1794.

Ponedeljek, 23. 12. 2002

Danes zjutraj smo se odpravili k slapu Peri~nik. Od tam smo se odpravili {e na Galerije. Slapje bil na pol zamrznjen. Vsepovsod so bile ledene sve~e. Tudi na Galerijah je bilo polno ledenihsve~. Ker pa se je malo otoplilo, je bilo nevarno, da kak{na pade na nas. Zato smo se raje obrniliin od{li nazaj. Hodili smo {tiri ure in smo bili zelo utrujeni, zato smo se odlo~ili, da danes negremo nikamor ve~.

Torek, 24. 12. 2002

Danes smo sre~ali Boì~ka. Bil je zelo suh in velik. Sprehajal se je po trgovini v Mojstrani inpozdravljal otroke. Meni, mami in atku je dal pomaran~o. Bil je meglen dan in smo se spreha-jali po Kranjski Gori. [li smo v sla{~i~arno deskarja Dejana Ko{irja. Potem sva z atkom od-igrala partijo biljarda. Premagala sem ga.

êtrtek, 26. 12. 2002

Danes zjutraj smo pospravili stvari. Preden smo od{li, smo morali po~akati, ker so pri{li kon-jeniki. Imeli so namre~ ègnanje konj. Ko so se odpravili na prireditev, smo se mi lahko odpel-jali na Bled. Tam smo jedli “krem{nite” in nahranili ra~ke. Ker je bil meglen dan, smo se karhitro odpravili domov. Tako so se kon~ale moje po~itnice.

Anja Lipi~nik, 4. a


28

LLIITTEERRAARRNNEE SSTTRRAANNII

NNAAJJIINNAA SSOOBBAA

Sobo si delim z bratom Andraèm.

Najina soba ima dve postelji in dve polici. Na njih so pokali in igra~e. Pokale sva dobila zauspe{ne nastope v skakanju na skakalnici. Imava samo eno mizo. Tu so tudi okna in vrata za nabalkon. Poleg okna so omare in predali. Na steni imava svetle~e zvezdice in razne plakate.

V sobi se zadrùjeva, ~e se u~iva ali spiva.

Manja Pograjc, 2. b

SSPPAANN^̂EEKK

Moj span~ek se ve~inoma potepa, v~asih pa pride pravo~asno.

ê ga ni, se igra z medvedkom. Ko pride, mi sede na ~elo in ga ohladi. O~i se mi po~asi zapre-jo. Moj span~ek je zelo pla{en. Pod oknom moje sobe je glavna cesta. Po tej cesti vozijo glas-ni avtomobili. Tako najve~krat zaspim pozno v no~. Ko se vse umiri, mojega span~ka ni~ ve~ne zbudi. Zjutraj, ko ura zazvoni, se moj span~ek ustra{i in zbeì.

Imam ga zelo rada.

Blanka Slak, 3. a

KKLLII^̂EEJJOO MMEE

V petem razredu me je nekega dne so{olec Ado poklical Ma{y. Obrnila sem se in ga vpra{ala,~e s tem misli mene.

Odgovoril je: “Koga drugega pa naj kli~em Ma{y, ~e ne tebe? Saj je skoraj isto! Ma{a, Ma{y,kak{na je razlika?” Tako se je nekaj so{olcev privadilo na ime Ma{y, drugi pa so me klicaliMa{a. V ~etrtem razredu so me klicali M~ka, kot sedaj kli~emo so{olca Dejana. S~asoma se jevzdevek M~ka spremenil v M~e, ker je kraj{e in hitreje se ga izgovori. Sedaj sem Ma{y ali


29

Ma{a, kar pa mi je tudi najbolj v{e~. Kajti M~ka ali M~e ni najbolj{e, kajne? Pomislite, kako bibilo, ~e bi po hodniku kdo za vami kli~al M~e!

Moj brat pa mi najve~krat re~e kar tamala. V~asih mi re~e tudi Bimbo, kar mi ni najbolj v{e~.ê pa mu po glavi roji kak{en drug vzdevek, me tako tudi pokli~e.

Ma{a Drgan, 6. b

MMOOJJAA KKAAPPAA

MMOOJJEE PPRRII^̂AAKKOOVVAANNJJEE NNOOVVEEGGAA LLEETTAA

Moja pri~akovanja ob novem letu so precej ~arobna.

@elim si, da se è od dale~ vidi otro{ka radost, otroke, ki se na travnikih obmetavajo s snegom,se sankajo in gradijo sneène moè. @elim si, da se è od dale~ vidi na vhodnih vratih venec,ki te spomni na boì~ne dni. Ko vstopi{ v hi{o, te sprejme radost in ljubezen ljudi, saj je boì~ni~as. Presene~en nad pogledom, kako je hi{a prazni~no okra{ena, kako so mize polne doma~ihdobrot, si sre~en.

Najlep{i vtis ti vsako leto naredijo lepo okra{ena smreka in darila pod njo. Ko se za~ne no~iti,{e zadnji~ v letu pogleda{ mesto v ~arobni lu~i. Pri{el je ~as, ko se za~nejo od{tevati zadnjesekunde v starem letu:

5-4-3-2-1! SRE^NO NOVO LETO!

Maru{ka Cvek, 6. c


30

MMOOJJ MMUUCCEEKK

Moj mucek je priden,ker mi{ke lovi,pono~i se `eni,podnevi pa spi.

Moj muc je lenoba,vse dneve prespi,ko postane la~en,

se pred hladilnikom utabori.

Anja Lipi~nik, 4. a

MMOOJJAA NNAARROOBBEE [[OOLLAA

Zjutraj sem vstal z levo nogo, a {e ta je bila zaspana. Od{el sem v kopalnico in si z glavnikomumil zobe. Namesto paste sem na glavnik namazal kremo.

Od{el sem v {olo, ki se je pri~ela ob petih zjutraj. V {oli sem pozdravil u~iteljico z dober ve~er.Od{el sem v razred. Tam je pravkar hi{nik na tablo pisal abecedo. Od{el sem k svoji klopi in seusedel na mizo. Prvo uro smo imeli matematiko, a smo se sladkali s pi{koti in ~okoladami.Drugo uro je bil odmor. Med odmorom smo vsi skakali po glavi. Potem je nastopila kar petaura. Sloven{~ina je bila zelo zanimiva. U~ili smo se o krajih v Sloveniji. Najprej nam je hi{nikpovedal, da je glavno mesto Slovenije Pariz in da je najve~ja gora v Sloveniji Mount Everest,ki je na severozahodnem delu Slovenije.

Ko je minila {e zadnja ura, smo {li v knji`nico na kosilo. Sna`ilka je tam z metlo me{ala juho.Ko sem pojedel, sem od{el na hrib po Anjo, kjer so imeli sedmo uro telovadbo. Ko sem sestropripeljal domov, sem zaspal.

Tako je minil moj narobe {olski dan.

Urban Javor{ek, 4. c

Bla

`ka

Fele

, 7. d


32

NNAARROOBBEE SSVVEETT

^e zvezek po u~encu pi{e,~e tabla reditelja pobri{e,~e u~enca jabolko pohrusta,~e ravnatelj je oble~en v pusta,

~e redovalnica u~iteljico gleda,~e {olske ure so brez reda,~e lestev hi{nika postavlja,~e u~ilnica reditelja pospravlja,~e ~aj nam kuharico skuha,~e {olska okna ~isti muha;

~e tak na svetu kje je red,je tak{en red narobe svet.

U~enci 4. a razreda

NNAARROOBBEE GGOOZZDD

Narobe gozdje ~uden kraj,kjer medvedekteka nazaj.

Narobe gozd je zver kosmata,kjer vsakaptica je rogata.

Narobe gozdje najva`nej{i,ker kostanj tamje debelej{i.

Narobe gozdje najtemnej{iin vanj siupa najmo~nej{i.

Nejc Grabnar, Urban Javor{ek,Urban Majdi~, Adelina Mu~aj,

Andrej Ules,4. c

RROOKKAA PPII[[EE,, SSRRCCEE UUSSTTVVAARRJJAA


33

EENNAA,, EENNAA,, DDVVEE

Naj bo ~lovek star ali mlad,nih~e nesre~e nima rad.

ê nesre~a te doleti,ohrani v glavi mirno kri.

Hitro do telefona sko~iin gasilcem to sporo~i.

[tevilka ena, ena, dveiz nesre~e re{i te.

U~enci 1. b in u~iteljica

RRIIMMEE

Zunaj raste trava,na njej se pase krava,na{ zaj~ek je suhin dolgouh.Na njivi je stra{ilo,in raste motovilo.

Lovec je s pu{koustrelil v na{o veliko hru{ko,prite~e {e medved sladkosnedin poje ves med.

Zunaj je luà,po njej ska~e moj kuà,prinesem mu kost,tja pod most.Doma naju ~aka mati,nimava se ~esa bati.

Tamara Cilen{ek, Mateja Klinc,Nana Lokar, Tamara Zavec, 3. r.

@iga Lipi~nik, 8. a


35

HHRRAASSTT IINN SSMMRREEKKAA

Hrast, hrast, mogo~ni hrast,ti ogromno si drevo.Kaj te mu~i, kaj te mu~i,da milo je~i{ tako?

O, ti smreka, vitka, mlada,jaz imam skrbi.Kje so ptice, veverice,le zakaj ìvali ni?

Kaj ti bodo ìval’ce male,saj ti vendar dolg~as ni?Sonce, veter in drevesa,dobra dru`ba so ti vsi.

Vse to res je, smreka zala,da prijatelji smo vsi, ali jaz èloda polno nosim,a ìvali k meni ni.

Urban Majdi~, 4. c

OOTTOO@@NNAA VVRRBBAA

Ob potoku stara vrbavsa ponosna tam stoji.Veter vsak dan ji nagaja,piha vse no~i.

Veje ji premika,listje kar naprej {umiin zato uboga vrbaoto`no se drì.

Andrej Ules, 4. c


36

SSRREE^̂AA

Sre~a je, ko zjutraj se zbudim.Sre~a je, ko v novi dan hitim.

Sre~a je, da sonce vzhaja.Sre~a je, da vetri~ nam nagaja.

Sre~a je, da oblaki pridrvijo.Sre~a je, da de` na zemljo izpustijo.

Najve~ sre~e v malih je stvareh.Sre~a v dobrih je ljudeh.

Vsak sre~en je lahko,~e veseli malih se stvari,nesre~en vsak, ki misli, da v malem sre~e ni.

Dejan Dobri}, 7. b

LLJJUUBBEEZZEENN

^e je sre~akapljica vode,

~e je zdravje`arek sonca,

~e je ljubezen~udovit cvet,

potem ti podarjamvse za cel planet.

Blanka Slak, 3. a

Lili

Odl

zek,

5. a


38

VVAALLEENNTTIINNOOVVEE PPEESSMMII

I.

Ko zagledam te,v meni èlja prebudi se,da ho~em poljubiti te.

Ko to è naredim,te ve~ ne izpustimin v objemu te drìm.

Ko iz sanj se prebudim,àlosten ugotovim,da ve~ te ne drìm.

Elvir Tursunovi}, 4. a

II.

Ljubezen je kot bolezen,ki ti obrne glavo,a je tudi sre~a,saj ti je lepo.

Ne da se je kupiti,s srcem se jo da dobiti.Vsak, ki jo ob~uti,se bolje po~uti.

Petra Ponjevi}, 4. a

III.

Ljubezen je kot ogledalo – v hipu se razpo~i.Ljubezen je kot balon,kot milni mehur~ek, ki po~i.

Selma Hodì}, 3. a

And

rej P

ogla

jen,

5. a


40

AALLII VVEESSTTEE??

EEKKOONNOOVVIICCEE

* V mesecu oktobru smo sodelovali na sejmu Narava–zdravje z lutkovno igrico J. Mil~inskegaMedvedek gre v {olo, ki smo jo zaigrali na Ekobazarju.

* Izvedli smo dve o~i{~evalni akciji in dve zbiralni akciji odpadnega papirja. Prvo smo izvedlijeseni, drugo pa ob dnevu Zemlje.

* V mesecu decembru smo pripravili novoletni bazar na igri{~u na{e {ole. @e meseca oktobrasmo organizirali delavnice za u~ence in u~itelje, kjer smo izdelovali vo{~ilnice, okraske izplodov in mavca, izdelovali sve~nike, ven~ke, ikebane, drevesca iz naravnih materialov,su{ili sadje, izdelovali lesene gajbice in pti~je hi{ice, slikali na svilo, izdelovali okrasne{katlice, bo`i~ne {korenj~ke ... Pripravili smo tudi sre~olov, kjer so dobitke prispevali razli~nisponzorji in tudi u~enci in star{i, ki so v {olo prinesli razli~ne igra~e in izdelke, ki jih samiizdelujejo. Vseh dobitkov se je nabralo preko tristo in vse sre~ke smo tudi prodali. Za glasbosta poskrbela ansambla Najlep{i cvet in Snoopy, zaplesale so tudi ma`oretke. Na stojnicahsmo poleg na{ih izdelkov prodajali {e sladkarije, krofe, hot-dog, kokice, delili ~aj, star{i paso se lahko pogreli s kuhanim vinom. Prodali smo skoraj vse izdelke. Z zbranim denarjembomo pomagali materialno {ibkej{im u~encem pri realizaciji razli~nih {olskih dejavnosti.

* Zasadili smo ~ebulnice pomladnih cvetlic, za katere so nam finan~no pomagali na ob~ini –Oddelek za okolje in prostor. Zasadili smo jih med travo na igri{~u na{e {ole, da nam bodopolep{ale prve pomladne dni.

* Izdelali smo enotno ekolistino za vse u~ilnice na {oli.

* Izdelali smo krmilnice in skrbeli za ptice pozimi.

* Uvedli smo lo~eno zbiranje odpadkov na {oli: papir in ostali odpadki. Po u~ilnicah smo daliposebne ko{e za papir. Te praznimo v poseben zabojnik, ki stoji za {olo.

* Pripravili smo pustno rajanje s skrito osebo v telovadnici na{e {ole. Povabili smo pevkoskupine Bepop – Ano, ki je na{a rojakinja. Oblekla se je v pustno {emo, u~enci pa so jo naprireditvi posku{ali prepoznati z vpra{anji, ki so ji jih zastavljali. Zapela nam je tudi nekajnjihovih uspe{nic. Izbrali smo najlep{e maske, ki smo jih nagradili.

* Sodelovali smo na nagradnem nate~aju Komunalnega podjetja Zagorje za slogansmetarskega avtomobila za lo~eno zbiranje odpadkov v Zagorju.

* Sodelovali smo na likovnem in literarnem regijskem nate~aju Naravne in druge nesre~e, kjersmo bili nagrajeni.


41

* Izvedli smo raziskovalno nalogo Odpadki – nadloga dana{njega dne, kjer smo posku{ali ugo-toviti, koliko odpadkov, ki nimajo ponovne uporabne vrednosti, se nabere v eni druìni nateden, mesec, leto. Te odpadke smo tudi tehtali in tako izvedeli, kolik{na je bila teà odpad-kov. V to raziskovalno nalogo smo zajeli u~ence od prvega do petega razreda. Skupaj zu~enci smo nanizali tudi ukrepe za zmanj{anje teh odpadkov. Ugotovili smo:

- nnaajjvvee~~ se nabere razli~nih ppllaassttii~~nniihh ooddppaaddkkoovv, sledijo plo~evinke in nato odpadki iz tetra-paka;

- v eennii ddrruu`̀iinnii se nabere v eenneemm tteeddnnuu povpre~no 3388,,55 kkoossoovv odpadkov, v eenneemm mmeesseeccuu 115544kkoossoovv odpadkov, v eenneemm lleettuu pa 11884466 kkoossoovv odpadkov;

- nnaa eenneeggaa ~~llaannaa ddrruu`̀iinnee se v eenneemm tteeddnnuu nabere 99,,44 kkoossoov odpadkov, v eenneemm mmeesseeccuu 3377,,66kkoossoovv odpadkov, v eenneemm lleettuu pa 445511,,22 kkoossoovv odpadkov;

- vvssii ooddppaaddkkii sskkuuppaajj tehtajo v eenneemm tteeddnnuu 112222 kkgg 992288 gg, v eenneemm mmeesseeccuu 449911 kkgg 771122 gg, v eenneemmlleettuu pa 55 tt 990000 kkgg 554444 gg;

- nnaa eennoo ddrruu`̀iinnoo se lleettnnoo nabere pribli`no 6600 kkgg ooddppaaddkkoovv, nnaa eenneeggaa ddrruu`̀iinnsskkeeggaa ~~llaannaa pa pri-bli`no 1155 kkgg ooddppaaddkkoovv.

* Celoletno skrb posve~amo urejenosti na {oli in v okolici {ole (skrb za ribnik, deùrstvaposameznih razredov za pobiranje smeti v {oli in okolici ...).

* êtrto{olci so se vklju~ili v mednarodni projekt Varnost za vse, ki ga pripravlja Svet za pre-ventivo in vzgojo v cestnem prometu RS in Renault Slovenija. Namen projekta je kvalitetnoizvajanje programa prometne vzgoje in iskanje novih re{itev za varnej{e prometno okoljeu~encev. Pridno so re{evali naloge iz delovnega zvezka Otroci na cesti, preu~ili so varnost{olskih poti in ugotavljali nevarna mesta. Napisali so pismo ravnatelju in ga prosili, da najdeustrezno re{itev za parkirane avtomobile na {olskem igri{~u. Naredili so skupinsko risbo natemo prometne varnosti in izdelali knjiìco pravil o obna{anju v prometu.

* Ob svetovnem letu celinskih voda smo se na {oli lotili ugotavljanja onesnaènosti potokaMedija; pri tem so nam pomagali ribi~i Ribi{kega dru{tva Zagorje. Cilji na{ega dela so bilipritegniti u~ence k raziskovanju in za{~iti lokalnih vodotokov, opozoriti prebivalce ob~ine napomen in zaloge vode, seznaniti, kako lahko vsak posameznik prispeva k zmanj{anju porabevode in onesnaèvanja vode.

* Uredili smo spletno stran.

* Urejamo tudi ekotablo na hodniku {ole, kjer razstavljamo likovne izdelke u~encev obliko-valnega kro`ka.

Mel

isa

Be~

irov

i}, 5

. a


43

* Izvedli smo tudi nate~aj za naj ekozgodbo in pesem in najbolj{im podelili simboli~ne nagrade.

* Nekaj prispevkov in raziskovalno nalogo smo poslali v objavo v lokalni ~asopis in pedago{kerevije.

Ekokoordinatorki:Milena GromPavla Grobin

EEKKOOPPEESSEEMM

Na poti v {olo vidim smeti:papir~ke, ovitke in druge re~i.

Narava je lepa, ~e onesnaèna ni.Res, {koda, da tega ne vemo vsi!

Ko pridem do {ole, vse je ~isto.Le kdo se tu u~i?

Mi, zagorski eko{olarji!

Eko{olarji skrbimo,da za seboj ~isto naravo pustimo.

Radi recikliramo in star papir zbiramo.

Le kdo ho~e,da svet pod odpadki jo~e?Pridruìte se nam {e vi,

da bomo skupaj naravo o~istili!

Katja Doleàlek, 8. c


44

OSNOVNA [OLA TONETA OKROGARJA, ZAGORJE OB SAVINOVI KORAKI – GLASILO OSNOVNE [OLE TONETA OKROGARJA, ZAGORJE OB SAVIIZDALA IN ZALO@ILA: Osnovna {ola Toneta Okrogarja, Zagorje ob SaviUREDNICI: Ana Knez, Erika Zupan~i~UREDNI[KI ODBOR: u~enci literarnega kro`kaLIKOVNA UREDNICA: Jadranka Ka~i~TIPKANJE BESEDILA: Du{anka Grubor @eleznik in u~enke tipkarskega kro`kaTISK: GRAFEX, IzlakeNASLOVNA STRAN: David BacaliNAKLADA: 400 izvodov

ZAGORJE OB SAVI, september 2003

koraki194.249.0.124/_knjiznica/novikoraki/novi koraki 03.pdf · koraki novi 2 ob jubileju ^asa se...

Documents