Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin 1/3

Oddelek za varstvo rastlin

KOSTANJEV RAK

(Cryphonectria parasitica [Murrill] M.E. Barr)

Kostanjev rak povzroča gliva Cryptonectria parasitica. Je huda bolezen skorje evropskega ter

ameriškega kostanja in je v Sloveniji uničila četrtino populacije kostanjev. Izvira iz Kitajske kjer

okužuje kitajski kostanj vendar na njem ne povzroča škode. Ob meji z Italijo so pojav kostanjevega

raka prvič opazili leta 1950. Obsežnim karantenskim ukrepom navkljub se je leta 1956 bolezen

razširila v notranjost Slovenije in naprej po Balkanu. K hitrosti širjenja so prispevale predvsem hude

zime in neurja s točo. Poznana sta dva tipa glive, virulentni in hipovirulentni. Hipovirulentni tip okuži

drevo vendar ne izzove bolezni in tako ne povzroča škode.

Slika1: Odmiranje lubja kot posledica okužbe s kostanjevim rakom (foto arhiv KIS)

Gliva je uvrščena na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO, Izvedbena

uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na

spletni strani UVHVVR, na storitvi »Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«.

(https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-

varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

Nadzorovani nekarantenski škodljivi

organizem - NNŠO

Rastline za

saditev

Skupina rastlin Botanično ime

(rod ali vrsta/-e)

Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr Rastline za

saditev, razen

semena

Razmnoževalni material okrasnih

rastlin in druge okrasne rastline za

saditev, razen semena

Castanea L.

Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin 2/3

Bolezenska znamenja

Znamenja okužbe z virulentno obliko glive so najbolje vidna na mladih poganjkih oz. deblih mlajših

dreves. Gladko, svetlo lubje se na mestu okužbe obarva temno rjavo ali oranžno. Začne se sušiti in

dobi vdrt izgled. Na površini lubja se sprva pojavijo vzdolžne in kasneje še prečne razpoke, pod

lubjem pa je opaziti pahljačasto razraščen, rumeno rjav micelij. V kasnejši fazi razvoja se na površini

lubja razvijejo oranžno rdeča trosišča v velikosti bucikine glave. Pod mestom okužbe začnejo izraščati

sekundarni poganjki, ki kmalu propadejo. Z napredovanjem glive se začnejo sušiti posamezne veje

nad okuženimi mesti. Listje na prizadetih vejah predčasno porumeni in čez zimo ne odpade. Sčasoma

gliva preraste celoten kambij okoli debla in povzroči odmrtje drevesa. Propadanje okužene rastline

običajno traja od 1 do 10 let, odvisno od velikosti in vitalnosti drevesa ter patogenosti seva glive, ki

rastlino okužuje.

Hipovirulenten tip glive ne povzroča škode na kostanjevih drevesih. Ta oblika glive se razrašča le na

površini lubja in ne prodira skozi skorjo v notranjost drevesa. Ob napadu glive se pojavijo manjše

razpoke in zadebelitve na mestu okužbe, ki niso škodljive.

Razvoj in širjenje bolezni

Povzročitelj je tipičen parazit ran, ki za okužbo gostiteljske rastline potrebuje vlago. V drevo vstopa že

preko najmanjših ranic in razpok v lubju. Pri cepljenih kostanjih parazit pogosto vstopi na mestu

cepljenja. Po okužbi se prvi simptomi na lubju pojavijo po treh do petih tednih. Gliva s hifami preraste

meristemsko tkivo gostitelja in ob tem izloča oksalno kislino, ki znižuje pH v tkivu in ga na ta način

uničuje. Širi se skozi kambij dokler ne zaobjame celotnega obsega debla, kar nazadnje vodi v odmrtje

drevesa. Gliva ne okužuje koreninskega sistema.

Kostanjev rak se na dolge razdalje širi z okuženim sadilnim materialom ter lesom in lubjem propadlih

dreves. Na krajše razdalje se trosi razširjajo predvsem z vetrom, dežjem in živalmi ter z okuženim

orodjem. Gliva lahko preživi tudi kot saprofit na odmrlem lesu drugih drevesnih vrst, kar predstavlja

vir okužbe tudi po tem, ko je bil okužen kostanjev les že odstranjen z rastišča.

Hipovirulenco povzročajo virusi, ki okužijo glivo. Drevesa, ki so že okužena s hipovirulentnimi sevi, so

relativno varna pred okužbo z virulentno obliko. Nekateri sevi lahko prenesejo hipovirulenco na

virulentno obliko glive in ji tako odvzamejo patogenost. Hipovirulenca se kaže v spremenjeni

morfologiji glive, omejevanju sporulacije in zmanjševanju kopičenja oksalne kisline. Evropski

hipovirulenti sevi spreminjajo tudi pigmentacijo virulentnih oblik glive in se trosišča iz oranžne barve

spremenijo v belo.

Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin 3/3

Slike 2, 3 in 4: Na sliki so zaraščajoče se rane kot posledica naknadne spremembe virulentnega seva

kostanjevega raka v hipovirulentno (foto arhiv KIS)

Varstvo

Pri varstvu pred kostanjevim rakom v prvi vrsti upoštevamo preventivne ukrepe. Pomembno je

sajenje certificiranega, neokuženega sadilnega materiala, izbiranje manj občutljivih sorte ter

preprečevanje nastajanja kakršnihkoli ran. Ob delu v okuženih nasadih je potrebno redno

razkuževanje orodja.

Ne kemično varstvo

Posebno pozornost je potrebno nameniti pri okopavanju in mulčenju trave v neposredni bližini sadik,

da ne nastajajo rane. Sicer sta redna košnja ali mulčenje trave pod krošnjami pomembna za

zniževanje vlažnosti v nasadu. Rez izvajamo v minimalnem obsegu, obvezno v zimskem času, ko

okoljske razmere niso ugodne za širjenje bolezni. Vse nastale rane je potrebno premazati s cepilno

smolo. Ob prvih znakih okužbe izrežemo rakasto rano z nožem do zdravega lesa, zaščitimo s smolo

ter jo ovijemo v črno tkanino. Uporablja se tudi prekrivanje ran z vlažno, glinasto zemljo. Zamazano

rano zaščitimo in povijemo s folijo. Na ta način ustvarimo razmere brez kisika, ki preprečijo nadaljnji

razvoj glive. V okolici nasada je pomembno odstranjevati okužena drevesa s čimer odstranimo

potencialen vir okužbe. Posekana drevesa je priporočljivo sežgati.

Kemično varstvo

Kemično varstvo pred kostanjevim rakom izvajamo posredno z bakrovimi pripravki. Bakrove

pripravke se na kostanju uporablja spomladi ob brstenju za zatiranje listne pegavosti kostanja ter

bakterijskih bolezni v jesenskem in zimskem času. Pomemben ukrep je tudi razkuževanje ran po rezi

in ob vremenskih neprilikah kot so neurja in toča.

Biotično varstvo

Pri biotičnem varstvu se izkorišča zmožnost prenosa hipovirulence iz hipoviruletnih na virulentne

seve kostanjevega raka. Drevesa se namerno okuži z mešanico nevirulentih (hipovirulentnih) sevov.

Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin 4/3

Tako drevesa s prisotno nevirulentno obliko razvijejo odpornost na virulentno obliko. Obstaja tudi

kurativna metoda pri kateri se s kasnejšo inokulacijo hipovirluentnih sevov, ustavi napredovanje že

prisotne virulentne oblike glive ali jo celo spremeni v nevirulentno obliko. Na mejno območje med

okuženim in zdravim lesom se inokulira hipovirulentne seve. Drevo začne čez čas zaraščati rano, ker

je virulenten sev zgubil svojo patogenost. V Italiji so po petih letih od prve inokulacije hipovirulentnih

sevov v kostanjevih nasadih opazil tudi njihovo samodejno širjenje.

Besedilo: David Snoj

Datum nastanka: april 2020

Uporabljeni viri:

Anagnostakis S.L., 2000. Revitalization of the Majestic Chestnut: Chestnut Blight Disease. The American

Phytopathological Society (APS), ZDA.

Cipollini M., Dingley R. N., Felch P., Maddox C., 2017. Evaluation of phenotypic traits and blight-resistance in an

American chestnut backcross orchard in Georgia. Global Ecology and Conservation, 10: 1–8

Diamandis S., 2018. Management of Chestnut Blight in Greece Using Hypovirulence and Silvicultural

Interventions. Forests 2018, 9, 492. Hellenic Agricultural Organization, Forest Research Institute, Greece.

Rajeev K. Upadhyay K.G., Mukerji B.P. 2012. Biocontrol Potential and its Exploitation in Sustainable Agriculture:

Crop Diseases, Weeds and Nematode. Springer Science & Business Media: 86-88

Jurc D. 1997. Biotično zatiranje kostanjevega raka z uporabo hipovirulence. Zbornik predavanj in referatov iz 3.

Slovenskega posevata o varstrvu rastlin, str. 291-297. Portorož 4 - 5 marec 1997

Solar A., 2019. Lupinarji: oreh, leska kostanj mandelj. Ljubljana. ČZD Kmečki glas, 247 str.

Sweet chestnut blight (Cryphonectria parasitica). Forest Research.

https://www.forestresearch.gov.uk/tools-and-resources/pest-and-disease-resources/sweet-chestnut-blight-

cryphonectria-parasitica/ (dostopno dne 15.5.2020)