25. marec 2010 | OKo | 1

25. marec 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 37 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Predstavl jamo: Janko StrnadMarčevska praznovanjaZvonček in t robentica skuhala najboljš i golaž

2 | OKo | 25. marec 2010

Doživetje prave rojstno dnevne zabave v BAZENIH Wellness centra Termaliji z animatorji Term Olimia. Rojstno dnevni paket vključuje: vstop v Oazo bazenov Wellness centra Termalija, zabava in ustvarjalne delavnice z animatorji, gostinska ponudba – možnost izbire dveh menujev s vključenim sokom v neomejenih količinah ter kosom torte za vsakega udeleženca, CD s slikami zabave za dolgotrajen spomin. Cena že od 13 € na povabljenca.

Večer zabave s Tanjo Žagarv soboto, 27. 3. 2010 ob 22.00 v Klubu Žafran. Brez vstopnine!

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 PodčetrtekT 03 829 78 25, www.terme-olimia.com, info@terme-olimia.com

Otroška rojstno dnevna zabava v bazenih!

25% gotovinskega popustana vse kuhinje Panles

20% popusta na gospodinjskeaparate Bosch in Siemens

slik

e s

o s

imb

oliè

ne

+ DARILOgospodinjskipripomoèekBosch(omejena kolièina)

25. marec 2010 | OKo | 3

4 ODKRITEGA VEČ DRUŽINSKEGA NASILJA 8 V LD PODČETRTEK TRI LOVKE 9 RAZNOLIKA PONUDBA NA JEDRČEVEM SEJMU 16 JOŽEFOV SEJEM POPESTRILI Z BOLŠJIM SEJMOM21 »MLADI MLADIM PREKO EKVATORJA«27 NAŠI NAVIJAČI V PLANICI

Na naslovnici: Marija in Nik LipošekFotografija: OKo

Mama - neštetokrat izgovorjena najlepša besedaNajlepša beseda na svetu je mama oziroma mama v

različicah mamica, mami, mati, moja zla-ta mami. Koliko ljubezni, topline in ču-stev, ki so tako velika, močna in neopi-sljiva, se skriva v tej besedi. Besedi, ki jo vsak človek namenja le eni osebi, svoji mami. O tem, da je moja mami najboljše in najbolj enkratno bitje na svetu, bi lah-ko razmišljala in pisala dneve in dneve. Nešteto najinih skupnih trenutkov znam opisati do vsake najmanjše podrobnosti. Vsak trenutek, ki ga preživim z njo, je tako dragocen, da ga vedno čuvam v sebi do najinega naslednjega srečanja. In čeprav se nama včasih zgodi, da mine kar nekaj dni, ko se ne vidiva, obe veva, da je veliko trenutkov namenjenih temu, da misliva druga na drugo. Te njene mi-sli in njeno energijo večkrat tako moč-no začutim in neštetokrat mi je že dala moč, da sem vklopila zadnje atome in zmogla. Včasih je v meni toliko besed, ki bi ji jih rada povedala, vendar je dovolj le, da jo pogledam in obe si prebereva misli. Ta povezanost mame in hčerke je kakor nek čudež. Čudež, ki se ga dolgo nisem zavedala, čudež, ki pa ga danes

cenim iz dneva v dan bolj. Ta moja mami me zna vedno presenetiti, prav tako kot je to storila nekaj minut nazaj. Včasih je dovolj le klic in nekaj besed, da me spet spo-mni, da je zame vedno tam, ko jo potrebujem.Drage bralke in dragi bralci, verjetno ste v mojih bese-dah mnogi prepoznali tudi povezanost med vami in va-šimi mamami. In danes, ko vse te enkratne in neponovljive ženske pra-znujejo svoj praznik, se zdi, kot da zaradi njih žari vse okoli nas. Zato:»Drage mame, imejte nas preprosto rade, rade tako, kot to znate in zmorete le ve!«

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

PR

EL

ET

U

VO

DN

IK

4 | OKo | 25. marec 2010

AKTUALNO OKO

Odkrili več družinskega nasiljaPolicisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah so v sodelovanju s pristojnimi institucijami lani odkrili in obravnavali več družinskega na-silja. Komandir Iztok Pintar pa je predstavil tudi, kako se bodo lotili nevarnih voznikov, ki v prometu ogrožajo sebe in okolico.

Na področju, ki ga pokrivajo policisti Policijske postaje Šmar-je pri Jelšah, ugotavljajo vedno več družinskega nasilja. V lanskem letu je bil namreč porast družinskega nasilja bistve-no večji v primerjavi s predhodnimi leti. Komandir PP Šmarje pri Jelšah, Iztok Pintar, je povedal, da tu ne gre za prijave družinskega nasilja, ampak za sodelovanje različnih institu-cij - Centra za socialno delo, zdravstva, šol in pa policije, ki ga je bilo bistveno več. Pintar je poudaril, da podatek, da se je družinsko nasilje povečalo, v resnici ne pomeni, da se je zares povečalo, ampak, da je bilo le-tega s skupnimi močmi več odkritega. Lahko so veseli, da so se ljudje pri-čeli pogovarjati tudi o teh težavah in da so pristojni lahko končno reševali probleme, še preden bi prišlo do kakšne tragedije. V letu 2008 so tako obravnavali šest primerov družinskega nasilja, lani pa 24. Žrtve družinskega nasilja so ponavadi družinski člani, najpogosteje ženske in otroci, ki so posredno ali neposredno udeleženi in nimajo vpliva na to, kaj se v družini dogaja.

Hvaležne, ker so jim ceste hitro očistiliV zimskem času je bilo zaradi obilnih snežnih padavin oteženo delo socialnih oskrbovalk na domu. Le-tega pa so jim olajšali tisti, ki skrbijo za pluženje cest, za kar so jim oskrbo-valke, ki delajo na območju Občin Kozje in Bistrica ob Sotli, zelo hvaležne.

Zima je za nami, ker pa je bila dolga in je s sabo prinesla obi-lo snežnih padavin, jo je sneg v letošnji zimi zagodel marsi-komu. Včasih je prav zaradi novozapadlega snega kdo za-mudil v službo ali v šolo, seveda pa bi bilo zelo hudo, če bi na svoje delo zamudile socialne oskrbovalke, ki oskrbujejo ostarele, bolne in pomoči potrebne na domu. Dragica Turk, ena izmed socialnih oskrbovalk na domu, nas je poklicala v uredništvo v želji, da bi izrekla pohvalo vsem tistim, ki so po-skrbeli, da so lahko ona in vse njene sodelavke tudi v zimskih dneh bile pravočasno na svojem delovnem mestu. Le-to pa je vsaki dan zelo razpršeno, saj dnevno obiščejo tudi do sedem uporabnikov te pomoči v Občinah Kozje in Bistrica ob Sotli, v dnevih vikenda pa opravljajo dežurstva. Dragica Turk je povedala, da je zaradi snežnih padavin njihovo delo lahko oteženo in da so brez takojšnje pomoči tistih, ki plužijo ceste, pravzaprav nemočne, saj do mnogih oskrbovancev ne bi mogle priti. Čeprav so ponekod morale vseeno hoditi peš, pa so vse socialne oskrbovalke zelo hvaležne Franciju Oprešniku, Tomažu Mačku, Marku Kuneju in Dragu Kuneju, ki so v Občini Kozje zares poskrbeli, da so lahko pravočasno prišle do svojih oskrbovancev, ter Marjanu Kuneju in Boštja-nu Dobrina, ki sta skrbela, da so imele pravočasno splužene poti v Občini Bistrica ob Sotli. Dragica Turk je še dodala, da

so fantje pomagali tudi, če se jim je zgodila kakšna nezgo-da na cestah, vseskozi pa so dokazovali, da imajo veliko srce. Le-tega imajo zagotovo tudi socialne oskrbovalke, ki vsakodnevno opravljajo svoje delo, tako da skrbijo za sta-rejše, bolne in onemogle, za katere je še kako pomembno, da pridejo do njih ob dogovorjenem času. Za marsikoga je obisk socialnih oskrbovalk tudi edini stik s svetom. Pridne ženske za mnoge skrbijo tudi tako, da jim prinesejo potreb-na živila iz trgovine, nekaterim pa prinesejo tudi topel obrok. Brez njih in brez pridnih mož, ki so pozimi plužili, pa bi lahko ostali tudi brez toplega obroka. (Z. I.)

Socialne oskrbovalke skupaj s Francem Oprešnikom in Tomažem Mačk-om, ki sta skrbela za očiščene lokalne ceste na področju Lesičnega.

Družinsko nasilje torej ni v porastu, je poudaril Pintar in do-dal, da je bilo v preteklosti bistveno manj odkritega nasilja. Ta trend se je spremeni z boljšim osveščanjem ljudi, kar je pripeljalo do vedno več znanih primerov družinskega na-silja. Pintar, ki je povedal, da je pri odkrivanju družinskega nasi-lja zelo pomembno sodelovanje več institucij, je dodal, da je vloga policije kot tipičnega represivnega organa v tej zgodbi pomembna in le-to zaključijo bodisi s poročilom ali s kazensko ovadbo. Tu gre torej za represivni del, naloga vseh ostalih sodelujočih pa je predvsem odkrivanje, svetovanje, pomoč žrtvi in pa nenazadnje tudi pomoč družini, ko je po-trebna nastanitev kam drugam, in podobne aktivnosti.Glede cestnega prometa in vinjenih voznikov pa je Pintar povedal, da se vozniki še vedno premalo zavedamo svoje odgovornosti, ko sedemo za volan, in pri tem pozabljamo, da alkohol in avtomobil ne gresta skupaj. Statistično je bilo lansko leto na področju PP Šmarje pri Jelšah zelo ugodno, saj je bilo 7,8 % vseh povzročiteljev prometnih nesreč vinje-nih. To je v primerjavi s preteklimi leti dober podatek, saj je bila v preteklosti ta številka večja kar za 100 %. Je pa Pintar poudaril, da te številke tako njemu kot tudi njegovim sodelavcem policistom ne pomenijo veliko. Kot primer je navedel, da je bil v obravnavanih dveh prometnih nesre-čah s smrtnim izidom en povzročitelj vinjen. Pintar je ob tem poudaril, da je njihova strategija ta, da bi nevarne voznike spravili s ceste. Namen strategije je, da se ukrepi policije v enem delu usmerjajo v povratnike, večkratne kršitelje, se pravi voznike brez vozniških dovoljenj, ki so jim bila le-ta od-vzeta zaradi tega, ker so vozili pod vplivom alkohola ali bili prehitri. Natančno in usmerjeno se bodo tako posvetili dolo-čenim voznikom, za katere vedo, da povzročajo težave in so nevarni za ostale udeležence v prometu. (Z. I.)

25. marec 2010 | OKo | 5

AKTUALNO LOKALNO

Dobrih 82.000 evrov letos name-njenih za gasilstvoV Občini Podčetrtek se zavedajo, kako po-membno je delo prostovoljnih gasilskih dru-štev, zato zanje vsako leto v proračunu na-menijo zajeten kos pogače. Letos so z vsemi gasilskimi društvi v občini in GZ Šmarje pri Je-lšah podpisali pogodbo v vrednosti 82.600 evrov.

Za protipožarno varnost v Občini Podčetrtek je v letošnjem proračunu namenjenih 75.000 evrov, od tega se za delovanje gasilskih društev namenja 12.100 evrov, za delovanje Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah 22.500 evrov, 45.000 evrov je namenjenih za opremo gasilcev in investicije.Župan Občine Podčetrtek, Peter Misja, ki je tudi sam gasilec, je zadovoljen z delom vseh društev v občini. Vesel je tudi, ker so v minulih letih društva potrebno opremili, obljubil pa je tudi, da bodo ob strani stali letos tudi društvom, ki so se odločila za investicije. Tako so v Podčetrtku že kupili novo moštveno vozilo, v Pristavi se bodo letos posodobili z novo cisterno, gasilci PGD Sela – Verače – Virštanj pa bodo v maju uradno namenu predali nov gasilski dom.Župan je še vesel, ker se tudi v zadnjem letu ni zgodil kakšen večji požar, kar pomeni, da je osveščenost glede požarne varnosti zadovoljiva. Dodal je še, da je v občini vedno več objektov, tudi takšnih, ki so s strani požarne varnosti

zahtevnejši, zato je potrebno, da so gasilci seznanjeni tudi z njimi.S podpisom pogodb Občine Podčetrtek z gasilskimi društvi v občini in GZ Šmarje pri Jelšah se tako zagotavlja nemoteno delovanje gasilskih društev. Vsakoletnega podpisa pa je vesela tudi Pavla Kidrič, predsednica GZ Šmarje pri Jelšah, ki poudarja, da je sodelovanje z Občino Podčetrtek zares dobro. Še posebej je izpostavila velik posluh občine za delovanje gasilskih društev in se za to zahvalila županu Petru Misja. Z njenimi besedami se je strinjal tudi poveljnik GZ Šmarje pri Jelšah, Bojan Hrepevnik. Vsem zbranim predsednikom in županu je predstavil aktivnosti, ki se bodo odvijale na področju gasilstva v letu, ki prihaja, ter izrazil željo, da bi se tudi v Občini Podčetrtek letos odvilo katero izmed tekmovanj, ki jih organizira GZ Šmarje pri Jelšah. Dodal pa je še, da se bodo ponovno dali velik poudarek izobraževanju prostovoljnih gasilcev. (Z. I.)

Vsi podpisniki pogodbe so bili zadovoljni, saj se zavedajo, da jim v Obči-ni Podčetrtek vsako leto namenijo lep kos pogače.

Odkrili skoraj 30 divjih odlagališčNa največjo vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu se intenzivno pripra-vljajo tudi v Občini Podčetrtek. Koordinator Blaž Šelekar je predstavil že opravljene aktiv-nosti, ki bodo omogočale, da bo 17. aprila vse potekalo brez zapletov in da bodo pri čiščenju čim uspešnejši.

Do sedaj so v Občini Podčetrtek že preiskali vse potenci-alne točke za divja odlagališča, ki so bila markirana preko satelitskih posnetkov; na vseh preiskanih točkah niso našli nobenega divjega odlagališča. So pa divja odlagališča do sedaj odkrili s pomočjo občanov in Zavoda za gozdove. Do sedaj so jih odkrili 27, od tega 13 avtomobilskih školjk, dve odlagališči salonitnih plošč, 8 odlagališč mešanih od-padkov, odlagališče sodov, vsa ostala pa je potrebno še pregledati. Po besedah Blaža Šelekarja pričakujejo, da bo odkritih še kar nekaj divjih odlagališč.Jutri, v petek, 26. marca, bo skupen sestanek vseh društev, šole in policije ter vseh, ki bodo v akciji sodelovali. Razdelili jim bodo seznam divjih odlagališč in se dogovorili, kdo bo »posvojil« katero odlagališče, kar pomeni, da bo zadolžen za njegovo celotno sanacijo. Dorekli bodo še vse podrob-nosti glede poteka akcije. 17. aprila bo namreč zelo po-membno, da bodo vsi skupaj dobro organizirani in da bo vsak imel svojo zadolžitev. Naročili so že 700 vreč za ločeno

zbiranje odpadkov in rokavice ter vrečke. Z Direkcijo RS za ceste so se tudi že dogovorili za odvoz smeti s štirih zbirnih točk. Blaž Šelekar je povedal, da je odkrivanje divjih odla-gališč skoraj že končano. Vse sile sedaj usmerjajo v to, da se bo akcije 17. aprila udeležilo čim več občanov. Veseli so, ker se ji pridružujejo tudi osnovnošolci in otroci iz vrtca. Slednji bodo očistili okolico obeh vrtcev, poudarek pa bo na ločenem zbiranju odpadkov. Osnovnošolci podčetrtške šole in njene pristavške podružnice pa bodo čistili sprehajal-ne poti, kolesarske steze in smeti ob pločnikih. (Z. I.)

Eno izmed divjih odlagališč za cerkvijo Device Marije na Pesku.

6 | OKo | 25. marec 2010

telj Bogomir Marčinković je povedal, da so nove stole in mize za jedilnico že kar nestrpno pričako-vali in da so zelo veseli, ker ima Občina Bistrica

ob Sotli vedno posluh za potrebe šole. Za novo pohištvo v jedilnici, 30 miz in 122 stolov, je namreč iz občinskega prora-čuna odteklo 8.500 evrov.Polepšana jedilnica pa ni edina novost na bistriški šoli, saj so v tem tednu dobili še nov šolski kombi; skoraj sedem let starega so namreč zamenjali po sistemu staro za novo in iz postavke amortizacije dodali še 16.500 evrov. Prvi šofer kombija bo zagotovo Ivo Zupan, ki na določenih relacijah dnevno vozi otroke v šolo in domov. Kombi bodo upora-bljali še za prevoz hrane v oddelek vrtca, ki je v zdravstve-nem domu, ter za potrebe raznih prevozov otrok na tekmo-vanja, gostovanja in obiske. (Z. I.)

AKTUALNO LOKALNO

Novo pohištvo v jedilnici in nov kombiV bistriški šoli so se minuli teden najprej razve-selili novih stolov in miz v jedilnici, le nekaj dni kasneje pa še novega kombija.

Ko so pred skoraj enaintridesetimi leti odprli novo šolo v Bi-strici ob Sotli, so v jedilnico te postavili tudi mize in stole, ki so tam ostali vseh enaintrideset let. Minuli teden pa so jih zamenjali z novimi, česar so se zagotovo najbolj razveselili učenci, ki celo pravijo, da sedaj še bolj pridno jedo. Ravna-

Trto obrezali v družbi petih JožefovVsako leto na jožefovo v Bistrici ob Sotli v čim večji družbi Jožetov obrežejo trto pred ob-činsko hišo. Letos je pri tem opravilu sodelo-valo kar pet Jožetov.

Za trto, ki krasi občinsko stavbo, skrbijo člani Društva vino-gradnikov in kletarjev Šempeter. Vsako leto pa se dvakrat okrog nje razvije prijetno dogajanje. V jeseni, ko priredijo tr-gatev, in na jožefovo, ko jo obrežejo. Letos se je pri trti zbra-lo pet Jožetov, Babič, Geršak, Hudina, Pregrad in Zorenč. Na pomoč sta jim priskočila še Marko Stadler in gospodar, Dušan Planinc, ki je poskrbel tudi za malico. Pri rezitvi so ime-li besedo kar vsi. Prvi mož vinogradnikov, Jože Babič, pa je povedal, da so se letos odločili, da trto porežejo le na eno ali dve očesi – čepe, da v jeseni ne bi bila preveč obre-menjena. Po koncu so Jožeti še veselo nazdravili, seveda z vinom, ki so ga jeseni iztisnili iz grozdja, ki je zraslo na stari trti. Lani so pridelali 35 litrov vina, ki ga bodo tudi ustekleni-čili in ga celo dali na ocenjevanje. Vino s trte bodo letos stekleničili že tretje leto, drugič pa bo vino odšlo tudi pod drobnogled komisije, ki bo ocenjevala letošnja vina. Ker pa je v navadi, da mora trto povezati ženska, jim je na pomoč priskočila še Mirela Kunst in opravila to žensko dolžnost. (Z. I.)

Pred bistriško osnovno šolo so v ponedeljek ugledali nov kombi. Otroci pravijo, da v novi jedilnici še bolj pridno jedo.

Trto so letos obrezali na eno ali dve očesi, da jeseni ne bo preobreme-njena.

Vesela družba, v kateri so prevladovali Jožefi, ki je obrezala občinsko trto.

25. marec 2010 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

Krajevne skupnosti ostajajo pravne osebeČeprav je statutarna komisija v Občini Koz-je predlagala, da se krajevne skupnosti kot pravne osebe ukinejo, so prisluhnili željam s terena, predvsem s strani svetov krajevnih skupnosti, in na zadnji seji sklenili, da krajevne skupnosti ostanejo pravne osebe.

Po sprejetem statutu Občine Kozje krajevne skupnosti osta-jajo pravne osebe. Župan Dušan Andrej Kocman je pove-dal, da gre tu za večno dilemo, ki se je vlekla že nekaj let. Nekateri so bili za to, da krajevne skupnosti ostanejo pravne

osebe, spet drugi niso bili tega mnenja. Letos so sklenili, da spremenijo volilni sistem, tako da zmanjšajo število članov občinskega sveta in posledično tudi število članov svetov krajevnih skupnosti. Vsled tega je statutarna komisija pre-dlagala, da se krajevne skupnosti kot pravne osebe ukinejo. Tu so naleteli na negodovanje svetov krajevnih skupnosti, ki so o tem razpravljali ter bili mnenja, da je prav, da krajevne skupnosti ostanejo pravne osebe. Župan Kocman je pou-daril, da je že kar nekaj let sestavni del proračuna krajevnih skupnosti tudi sestavni del proračuna občine in da le-ta kot taka vodi vse investicije. Vendar župan meni, da če je že-lja na terenu, da se krajevne skupnosti kot pravne osebe ohranijo, je to treba upoštevati. Poudaril je še, da so krajev-ne skupnosti na področju Občine Kozje zelo pomembne in potrebne, saj v njih manjše število ljudje spremlja zadeve, jih načrtuje in sporoča, kaj bi želeli, da se tam postori. Tako tudi župan lažje planira sredstva v proračunu in ga predla-ga občinskemu svetu. (Z. I.)

Čistilna naprava že kaže prve rezultateV Občini Kozje so se lani veselili čistilne na-prave, ki je že pokazala prve pozitivne rezul-tate. Zadovoljni pa so tudi, ker vse več ob-čanov odpadke pridno vozi v zbirni center ob čistilni napravi.

V jeseni je v Kozjem pričela delovati čistilna naprava. Na srečo so po županovih besedah bili takrat zelo uspešni pri priključitvah na čistilno napravo, ki že zelo dobro deluje, kar dokazujejo tudi prvi pokazatelji. V občini se že pripravljajo, da na čistilno napravo priključijo še trg Kozje. Z deli bodo pri-čeli že spomladi. Zelo dobro pa se je v Občini Kozje obnesel tudi zbirni center. Občani pridno in tudi dokaj disciplinirano vozijo in prinašajo odpadke, pri ločevanju pa jim pomagajo tudi delavci, zaposleni preko javnih del, ki v zbirnem cen-tru po določenem urniku opravljajo dežurstva. Zgodilo se je celo, da so nekateri smeti pustili ker pred vhodom, vendar na Občini Kozje pravijo, da je boljše tudi tako, kot pa da bi jih odvrgli kjerkoli drugje v naravi. (Z. I.)

Čistilna naprava dobro deluje, občani pa v zbirni center ob njej tudi pridno vozijo svoje odpadke.

Popisujejo in evidenti-rajo divja odlagališčaV Občini Kozje so minuli teden sklicali sesta-nek, katerega tema je bila vključitev v akci-jo "Očistimo Slovenijo v enem dnevu".

Sestanka so se udeležili predstavniki vseh zainteresiranih dru-štev, predsedniki krajevnih skupnosti in ravnatelj OŠ Kozje. Dogovorili so se, da bodo popis divjih odlagališč opravljale krajevne skupnosti, saj bodo tako lažje vodili evidence in odlagališča odkrivali. Na terenu so že odkrili okrog dvajset odlagališč, a so prepričani, da jih bo še več. Nekatera jim je tudi že uspelo popisati in evidentirati, preostala na to še ča-kajo, vse evidence pa morajo biti končane do konca mar-ca. Tu je potrebno omeniti, da so z odkrivanjem odlagališč pričeli kasneje, saj jih je pri tem oviral sneg. Vsi sodelujoči na sestanku so obljubili, da bodo pričeli z zbiranjem prostovolj-cev in čim prej javili njihov število. Le-to je pomembno za nadaljnje priprave na akcijo in pa tudi za koordinacijo na

sam dan čiščenja.Občina pa bo do konca akcije še vedno vodila ostale or-ganizacijske aktivnosti, od letakov, obveščanja javnosti preko medijev, in nabavila potreben material, od vrečk do rokavic. Seveda pa bodo na voljo vsem krajevnim skupno-stim za vso tehnično podporo pri odkrivanju in popisu odla-gališč. (Z. I.)

Eno izmed odlagališč, ki so ga našli v KS Zagorje.

8 | OKo | 25. marec 2010

KRAJEVNI MOZAIK

V LD Podčetrtek imajo tri lovkePodčetrtški lovci se lahko pohvalijo, da imajo v svojih vrstah kar tri lovke in da v njihovo dru-žino vstopa vedno več mladih lovcev. V lan-skem letu so se veselili novega bivaka, letos pa se bodo trudili izvrševati zadane naloge, ki jih narekujta gospodarski načrt in zakon.

Lovstvo in lovci so veriga sistema za obvarovanje narave in divjadi, kar jim nalaga Zakon o lovu in divjadi. Ta pa vsem lovcem, tudi članom LD Podčetrtek, nalaga obveznosti, povezane z izvajanjem lova, z deli na lovišču, v katerega je potrebno vlagati, poleg tega pa morajo plačevati še kon-cesnino. Le-ta je pereč problem vseh lovcev in prav o tej problematiki je v uvodnih besedah na letni skupščini lovcev LD Podčetrtek spregovoril starešina Karl Omerzu.V nadaljevanju se je zazrl v leto 2009, ki je bilo za podče-trtške lovce zelo pestro in delovno. Poleg gojitvenih del in odstrelov divjadi so gradili še lovski bivak in ga tudi predali svojemu namenu. Omerzu se je zato zahvalil vsem, ki so ka-korkoli pomagali pri izgradnji, še posebej pa županu Petru Misja. Poleg bivaka jim je uspelo zamenjati tudi okna in vra-ta na lovskem domu. Kljub obilici dela so organizirali še strel-sko tekmovanje in skupen lov s sosednjimi družinami. »Tudi odvzem divjadi je potekal v skladu z načrtom in gojitvenimi smernicami«, je povedal gospodar Franc Kunstič ter dodal, da so v lanskem letu imeli tudi kategorizacijo trofej, kjer je bila prisotna tudi lovska inšpektorica. Iz lovišča so odvzeli 122 komadov srnjadi, 4 gamse, 8 divjih prašičev, 42 lisic, dva jaz-beca in ostalo malo divjad. V preteklem letu pa so obdelali še krmne njive in na njih posadili koruzo, ki je bila porabljena za preprečevalno in privabljalno krmljenje divjadi. V Žlen-drovi frati so odstranili dotrajano prežo in dokončali dela na novi, v Troberniku postavili novo avtomatsko krmilnico, obnovili nekaj lovskih stez in kalužo, založili solnice, opravili manjša obnovitvena dela na pogosteje uporabljenih pre-žah ter pticam nastavili sončnična semena. Prav tako so skozi vse leto skrbeli, da so bila krmišča dobro založena in vzdrževali avtomatski krmilnici. Vse leto pa je bila na delu tudi čuvajska služba, katere delo je predstavil lovski čuvaj, Venčeslav Valek. S čuvajskimi obhodi so pričeli v mesecu marcu, na njih pa niso opazili ničesar posebnega. Ugotovili so le, da se povečuje stalež sivih vran in lisic. V lovišču so nadzorovali divjad in oddane strele. Lovska čuvaja sta skozi vse leto v lovišču pobirala še poginulo in povoženo divjad. Skozi vse leto so kontrolirali lovišče, naredili 2891 kilometrov in 223 obhodov.Lovci LD Podčetrtek so se seznanili tudi s finančnim poro-čilom. Veliko denarja so terjale lanske investicije, žal pa je v blagajno priteklo nekaj denarja manj tudi zaradi obču-tnega padca cen divjačinskega mesa. Podčetrtški lovci si želijo, da bi cena tovrstnega mesa ponovno narasla in bi ga čim več uspeli prodati v domačem okolju.Lovska družina Podčetrtek pa se od letos lahko pohvali s kar tremi lovkami, polnopravna lovka je namreč postala Danica Ježovnik. Da pa bo lovstvo živelo še naprej, doka-zuje vedno več mladih članov. Tako so v svoje vrste sprejeli pripravnika Davida Flajnika, ki se je v Podčetrtek priženil, izhaja pa iz lovske družine, saj sta tako oče kot brat lovca. Flajnik se bo tako leto dni uvajal pod vodstvom dveh men-torjev, naslednje leto pa ga čaka izpit. Že letos pa tečaj za lovski izpit opravljata David Počivavšek in Rok Valek.Po besedah starešine bodo tudi letos dosledno izvrševali planirani odstrel divjadi, vlagali in opravljali gojitvena dela,

ki jih nalagata gospodarski načrt in zakon. V lovski družbi je poročilom o delu prisluhnil tudi župan Peter Misja. Pohvalil je predvsem njihovo požrtvovalno delo pri postavitvi novega bivaka in tudi ostalo delo. Poudaril pa je, da se zaveda, da sta jih koncesnina, ki jo morajo plačevati, in padec cen divjačinskega mesa kar krepko udarila po njihovi blagajni. Kljub vsemu pa jim je seveda zaželel, da jim to ne jemlje motivacije za delo v bodoče ter jim zaželel ravne cevi in dober pogled. (Z. I.)

S skupnimi močmi so lani postavili nov bivak.

Medse so sprejeli pripravnika Davida Flajnika, dva pripravnika pa že opravljata lovski izpit.

Prvi je lovce nagovoril starešina Karl Omerzu.

25. marec 2010 | OKo | 9

KRAJEVNI MOZAIK

Raznolika ponudba na Jedrčevem sejmu Prvi tradicionalni sejem v letu je Jedrčev sejem, ki se v Podčetrtku vedno zgodi 17. marca. Tudi letošnja ponudba na sejmu je bila pestra, manjkalo ni prav ničesar, zagotovo pa so za lepšo celostno podobo poskrbele enotne stojnice.

Ko se v Podčetrtku zgodi Jedrčev sejem, se narava pona-vadi že kopa v barvah pomladi. Letos je sicer nekoliko še dišalo po snegu, ki je zapadel teden dni prej, na dan sejma pa je bilo vreme povsem naklonjeno organizatorju, Turizmu Podčetrtek, in vseh razstavljavcem ter seveda obiskoval-cem.Prvič letos so na Jedčevem sejmu razstavljali na enotnih stoj-nicah, ki so že na lanskem Lovrenčevem sejmu dale razsta-vljavcem prijetnejšo in enotnejšo podobo. Te stojnice so v lanskem letu s prijavo na skupni razpis prodobili Občini Kozje in Podčetrtek ter Kozjanski park. Med stojnicami so se znašli še ponudniki suhe robe, ki ne sme manjkati na nobenem sejmu, manjkali pa niso niti tisti, ki prodajajo razna oblačila in pripomočke. Čeprav bi nekateri morda želeli, da slednjih

Nekatere stojnice so se v veselje ponudnikov pridno praznile.Ponudba na sejmu je bila zares raznolika, od čajev in likerjev, do rož in prvih sadik zelenjave.

Obiskovalci so si sejem najprej ogledali, potem pa kupovali.

na sejmu ne bi bilo, pa drugi spet že zgodaj zjutraj hitijo po prte, kakšen pulover ali hlače. Sejmarji so svoje stojnice za-ložili že ob sedmih zjutraj, kaj kmalu pa so na plano prišli tudi že prvi obiskovalci. Kot je navada, so si ponudbo najprej ogledali, potem pa se lotili nakupov. Nekateri ponudniki so bili s prodajo bolj, drugi manj zadovoljni. Seveda pa na ta dan niso spali niti domači gostinci. Gostilne so bile polne, v okrepčevalnici in v MM baru skupaj z gostincem Srečkom pa so poskrbeli tudi za lačne želodčke. Ko se je čas prevesil v pozno popoldne, so iz Podčetrtka počasi odhajali še za-dnji obiskovalci sejma, sejmarji pa so tudi hiteli pospravljati svoje stojnice in obljubili, da avgusta, ko se bo zgodil Lo-vrenčev sejem, spet pridejo. (Z. I.)

Med suho robo se vedno najde tudi kaj za otroke.

Med raznoliko ponudbo se je znašlo tudi suho sadje.Tudi najmlajši so si prišli ogledat sejemsko ponudbo.

10 | OKo | 25. marec 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Krajevna organizacija RK z najdaljšim stažemTradicionalno so svojo letno skupščino člani Krajevne organizacije Rdečega križa Virštanj imeli na praznik svetega Jožefa, saj imajo številne, ki na ta dan godujejo tudi v njiho-vem odboru. Člani KORK-a Virštanj, ki ima v naših krajih najdaljšo tradicijo, pa so tudi lani poskrbeli, da je pomoč prišla do tistih, ki jo potrebujejo.

Člani KORK-a Virštanj so se skozi delo v minulem letu spre-hodili na letni skupščini, ki je potekala pri Škorcu v Veračah. Vsem zbranim je dobrodošlico izrekla domača gospodinja, Julijana Volavšek, ki je tudi predsednica KORK-a Virštanj. Poročilo o delu pa je predstavila Mimica Plevnik, ki je naj-prej poudarila, da je leto 2009 potekalo v znamenju gospo-darske krize, zato se je tudi na področju, ki ga pokriva KORK Virštanj, povečalo število ljudi, ki so se znašli v socialni stiski, s tem posledično pa se je povečalo tudi število prosilcev pomoči. Pomoč v hrani so člani KORK Virštanj prejemali od Območnega združenja RK Šmarje pri Jelšah in Karita-sa Olimje. Prejeli in razdelili so kar 1800 kilogramov hrane, prehrambenih paketov, higienskih potrebščin in čistil, pre-ko Karitasa pa so prejeli tudi hrano in slaščice za najmlajše. Razdeljevali so še rabljena oblačila in obutev, ki so jih daro-vali dobri krajani, dvema socialno ogroženima družinama pa so dali tudi dobro ohranjeno pohištvo, ki ga je podarila družina Kajba. Denarno pomoč so namenili dvema druži-nama.Tradicionalno so skupaj s KORK Buče poskrbeli za sreča-nje starejših s področja obeh organizacij, ki se je prav tako tradicionalno odvilo pri Škorcu v Veračah. Za organizacijo skupnih srečanj so se odločili pred petimi leti in naleteli na zelo dober odziv udeležencev. Le-teh je vsako leto več, kar predstavlja veliko truda pri organizaciji, vendar so vsi mne-nja, da morajo skupna srečanja ostati. Tako kot vedno, sta jim pri organizaciji priskočili na pomoč obe občini, srečanje pa nikoli ne mine brez kulturnega programa, za katerega skrbita izmenično. Mnogi starejši in bolni pa se žal teh sre-čanj ne morejo udeležiti. Tudi na tiste člani KORK–a Virštanj niso pozabili. Obiskali so jih ob velikonočnih in božičnih pra-znikih. Pozabili pa niso obiskati niti tistih, ki bivajo v Domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah in seveda na vse jubilante. Ob novem letu pa so obiskali vse, ki so starejši od osemdeset let. Prav vsi so se njihovih obiskov zelo razveselili, še posebej bolni in priklenjeni na posteljo. Skupaj so obujali spomine in jim s prijazno besedo polepšali jesen življenja. Nekaj pro-stovoljcev KORK–a Virštanj pa je nudilo tudi medsosedsko pomoč, predvsem tako, da so na pomoč priskočili pri ka-kšnem opravilu ali pa tiste, ki nimajo lastnega prevoza, kam odpeljali, če so to potrebovali. Vseskozi KORK Virštanj zelo dobro sodeluje tudi z Območ-nim združenjem RK Šmarje pri Jelšah, kar je pohvalila pred-stavnica, Zinka Šraml. Poudarila je, kako je delo vseh pro-stovoljcev v teh težkih časih pomembno, in pohvalila delo virštanjske organizacije, v kateri nekaj prostovoljcev s svo-jim delom zares izstopa. Mimica Plevnik je lani celo prejela naziv Naj prostovoljka leta 2008, tudi letos pa se bodo na letni skupščini Območnega združenja zahvalili nekaterim svojim prostovoljcem. Nad humanim delom KORK Virštanj je navdušen tudi predsednik KS Virštanj, mag. Marko Jurak, ki je pohvalil vsa njihova, v teh težkih časih zelo pomemb-na, prizadevanja in skrb za človeka v stiski. Njihovo delo pa spoštuje in ceni tudi župan Peter Misja, ki je vesel, da obsta-

jajo tovrstne organizacije in ljudje z velikim srcem ter jim tudi v letošnjem letu obljubil pomoč občine. Le-ta je letos pri-skočila na pomoč tudi pri ustanavljanju Centra za pomoč starejšim. Na skupščini je bila prisotna tudi predstavnica tega centra, Lidija Umek, ki je predstavila njegovo delova-nje. Dobrega sodelovanja predvsem pri pripravi skupnega srečanja pa si je zaželela tudi predsednica sosednje orga-nizacije, Jožica Plevnik. Po besedah gostov je Plevnikova nanizala še aktivnosti, ki so si jih začrtali v letošnjem letu. Ponovno bodo razdeljevali hrano po domovih, obiskovali bolne ter nudili medsosedsko pomoč. Srečanje starejših na-črtujejo 24. maja, obiskovali pa bodo tudi jubilante. Izvedli bodo še postajo Rdečega križa in tudi vnaprej sodelovali z Območnim združenjem RK iz Šmarja, Karitasom, Turističnim društvom, Društvom upokojencev in lokalno skupnostjo. Po uradnem delu srečanja so čestitali in obdarili še vse, ki so na jožefovo godovali, potem pa je sledilo prijetno srečanje, ki pa ni minilo brez besed o tem, kako bi svoje humanitarno poslanstvo še obogatili. (Z. I.)

Med slavljenci je bila tudi 87-letna Pepca Potecin.

Vsi, ki so na dan svetega Jožefa imeli god, so prejeli darilca.

Zbrane je najprej pozdravila predsednica Julijana Volavšek.

25. marec 2010 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK

Marčevsko praznovanje na BučahNa Bučah so se otroci skrbno pripravljali na marčevsko proslavo, ki je namenjena vsem ženskam. Le-te so s spremljevalci napolnile dvorano na Bučah in se prepustile ter uživale ob otroških nastopih.

Na Bučah Kulturno društvo, ki ga vodi Dragica Valenčak, vsako leto poskrbi za kulturni program, s katerim v mesecu marcu polepšajo praznovanje žensk, seveda pa se le-temu pridružijo tudi moški. Vsakoletno praznovanje pa ne mine brez sodelovanja vseh, zato na pomoč priskočijo društva, Krajevna skupnost in posamezniki, ki prispevajo bodisi k lepši podobi dvorane ali pa s svojim delom ali prispevkom po-magajo, da je na dan praznovanja vse v najlepšem redu. Da je temu tako, je bilo minulo soboto čutiti že takoj ob vstopu v dvorano, ki se je napolnila do zadnjega kotička. Vse predstavnice ženskega spola so prejele darilce z na-pisanim verzom, ki ga je bilo kasneje slišati tudi v eni izmed pesmi, ki so jo zapele pevke dekliškega pevskega zbora Buče pod vodstvom zborovodkinje Mojce Volavšek. Glav-no besedo pa so imeli otroci. Le-ti so pogumno stopali na oder in predstavili, kaj vse so se naučili. Za svoje nastope so bili nagrajeni z bučnimi aplavzi. Malo večji otroci so pri-pravili tudi kratke igrane nastope, v prav vseh pa so glavno besedo imele mamice in ženske. Za prav posebno prese-nečenje pa sta poskrbela harmonikar Jernej Cvek in triletni Matic Plevnik, ki ga je spremljal na basu, katerega je triletnik komaj držal v rokah. Ob koncu prijetnega programa se je Dragica Valenčak zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi prireditve, ter besedo predala županu, Dušanu Andreju Kocmanu, in predsednici KS Buče, Mileni Krajnc. Župan Kocman je najprej izrekel navdušenje nad čudovitim programom in razmišljal o ženskah kot o nežnejšem spolu,

Harmonikar Jernej in triletni Matic na basu sta poskrbela za prisrčno presenečenje.

Najmlajši so svoje nastope opravili kar brez treme.

Izrečene so bile številne lepe besede o mamah in babicah.

Otroci so tudi v kratkih igranih nastopih povedali marsikaj poučnega.

S svojim petjem so večer obogatile pevke dekliškega zbora.

čeprav njihovo življenje marsikdaj ni preveč nežno. Milena Krajnc pa se je v svojih besedah dotaknila dejstva, kaj vse mora ženska biti in znati v današnjem času, ter se vsem za-hvalila za prijetno popestritev večera. Dogodek se je zavle-kel pozno v noč, saj je uradnemu delu sledila pogostitev, za zabavo je skrbel ansambel Mladi korenjaki, prav vsa dvora-na pa je ponovno plesala. (Z. I.)

12 | OKo | 25. marec 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Materinski dan v PodsrediMaterinski dan je praznik materinske ljubezni, kjer radi izpostavimo predvsem hvaležnost za materinsko poslanstvo. V ta namen so se na zadnji zimski dan zbrali v gasilskem domu v Podsredi, kjer se je odvijal kulturni program, posvečen ravno materam.

Slovesnosti so se udeležile matere, žene in dekleta ter njiho-vi spremljevalci, da bi skupaj proslavili ta praznik.Krajevna skupnost Podsreda je poskrbela, da so ob prihodu vse matere in žene dobile rožo. Kulturni program so začeli domači pevci – Mešani pevski zbor Ante Potočnik, nato pa je besedo dobila skupina Zvončki, ki je pod vodstvom Ne-venke Šmalčič pripravila drugi del kulturnega programa. Otroci so z veseljem deklamirali, peli in igrali svojim najdraž-jim. Predvsem najmlajši Zvončki so navduševali s svojim na-stopom, kajti pustili se niso zmesti niti do zadnjega kotička

nabito polni dvorani. Ob koncu kulturnega programa se je predsednik KS Podsre-da, Marko Kunej, zahvalil vsem, ki so pomagali organizirati program, pripraviti in okrasiti dvorano ter priskrbeti pecivo. Besedo pa je dobil tudi župan Občine Kozje, Dušan Andrej Kocman.Po uradnem delu sta sledila pogostitev in družabni del z An-samblom Franca Ocvirka, ki je poskrbel za prijetno druženje in rajanje do jutranjih ur. (Martina Zupan)

Napovedovalki v fantovski družbi. Tudi Tilen rad nastopi.

Mešani pevski zbor Ante Potočnik. Deklice so pogumno zapele.

Nušin nastop. Špela je bila najmlajša nastopajoča.

25. marec 2010 | OKo | 13

KRAJEVNI MOZAIK

Največkrat izgovorje-na beseda je mamaNa odru bistriške osnovne šole so otroci iz vrt-ca Pikapolonica in osnovnošolci poskrbeli, da so njihove mamice, babice in vse žene preživele prijetne trenutke ob programu, ki so ga pripravili zanje. Največkrat pa je bila izgovorjena prav beseda mama.

Vsakoletna prireditev za vse mamice, babice, žene in de-kleta v Bistrici ob Sotli poteka z roko v roki med tamkajšnjo občino in osnovno šolo ter vrtcem. In čeprav so bili na pri-reditvi, ki se je zgodila minuli petek, moški zares v manjšini, je uvodna beseda vseeno pripadla ravnatelju, Bogomirju Marčinkoviću, in županu, Jožefu Pregradu. Marčinković je vsem predstavnicam ženskega spola izrekel dobrodošlico, se razveselil, ker so spet prišle v velikem številu, ter jim zaže-lel, da uživajo v programu, ki so ga zanje pripravili otroci. Žu-pan Pregrad pa je vse skupaj presenetil s Pavčkovo pesmi-co o mamah. Potem pa so oder zavzeli najmlajši iz vrtca. S pesmijo in plesom so poskrbeli za prijeten uvod, za njimi pa se je na odru predstavil otroški pevski zbor. Sledile so številne lepe recitacije o mamah, babicah in ženah, vmes pa se je kdaj pa kdaj znašel tudi kakšen očka. Za prav posebno popestritev kulturnega programa so učenci poskrbeli z živo odigranimi oglasi, ki pa so imeli tudi prav posebno sporoči-lo; otroci so opozorili na škodljivost raznih sredstev, s katerimi si ženske pomagajo pri svojih gospodinjskih opravilih, vsem mamam pa so sporočili tudi to, da so zanje najlepše, če so naravne. Skozi program so se zvrstili še prijetni plesni nasto-pi kar treh ritmičnih skupin, zapel je mladinski pevski zbor, slišala sta se harmonika in petje. Program se je zaključil z na-stopom devetošolke Sare Stadler, ki je razmišljala in v vseh prisotnih želela spodbuditi zavedanje, kako pomembno je ohranjanje čiste narave. Otroci so potem med mamice raz-delili lončnice, ki so med proslavo služile za dekoracijo, ter jih povabili na skupno druženje ob prigrizku. (Z. I.)

Najmlajši iz vrtca so s prijetnim nastopom otvorili proslavo.

Igrani oglasi, ki so imeli tudi okoljevarstveno sporočilo. Plesni nastop ene izmed ritmičnih skupin.

Otroški pevski zbor je zapel tudi pesem o žabici z obveznim »rega kvak«.

Nastopajoči učenci so v svojih recitacijah največkrat izrekli besedo mama.

14 | OKo | 25. marec 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Pohod na Stare gore na tiho nedeljo V Društvu DZP so se člani na tiho nedeljo tradicionalno odpravili na pohod na Stare gore. Letos se je pohoda udeležilo tudi kar nekaj otrok, ki so pridno vztrajali, kljub temu da so se domov odpravili po daljši poti.

Za vse tiste, ki so se na tiho nedeljo odpravil k maši na Stare gore, so rekli, da so šli na »babji sejem«. Ker se v Društvu za ohranitev starih običajev - DZP Lastnič, trudijo ohraniti čim več starih običa-jev, tudi sami pravijo, da gredo na Stare gore na babji sejem. Tja so se odpravili iz Lastniča, izpred Juratove domačije, kjer se je ob pol osmih zbralo več kot dvajset pohodnikov. Mimo vinogradov so se po pešpoti najprej odpravili do Križan Vrha, ga po grebenu prehodili in se spustili do domačije Kostajnšek na Trebčah, kjer so jih postregli s pecivom in čajem. Tako so si nabrali moči za naprej in se povzpeli na Stare gore. Za pot so porabili dve uri in v tamkajšnji cerkvi prisostvovali sveti maši. Po njej pa so se odločili, da proti domu uberejo daljšo pot. Šli so skozi Gradišče in Sušico ter se tradicionalno ustavili pod kozolcem Kodrinovih, kjer so tudi letos poskrbeli za stole in mize ter nanje za pohodnike pripravili pijačo. Člani DZP–ja so jim za to vsakoletno gesto zelo hvaležni. Za malico je letos poskrbel kar predsednik Joži Ivačič, ki je dva dni nazaj praznoval god. Od najdaljšega postanka do doma so potem imeli še uro hoda, pred ciljem pa so se na vrhu Lastni-ča ustavil še pri Lebičevih, kjer so jih spet pogostili. Zadovoljni so se potem odpravili v smeri doma najprej do Juratovih in potem vsak na svoj dom. Prav vsi udeleženci pohoda so bili nad čudovi-tim dnem, ki so ga v naravi preživeli v dobri družbi, navdušeni, še posebej razveseljivo pa je to, da je bilo med pohodniki kar osem otrok, ki so dolgo pot prehodili brez težav. (Z. I.)

S petjem in glasbo po-magali Društvu SožitjeNa prvem dobrodelnem koncertu Društva Sožitje so sodelovali tudi fantje vokalne sku-pine Osti jarej, za ozvočenje pa sta skrbela Matej Jagrič in Sandi Jug.

Društvo Sožitje, društvo za pomoč osebam z motnjami v du-ševnem razvoju Obsotelje in Kozjansko, je staro nekaj več kot leto dni. Ker pa jim za njihovo delovanje primanjkuje sredstev, so minuli četrtek v dvorani šmarskega kulturne-ga doma organizirali dobrodelni koncert. Le-ta se je pričel z glasbo Alpskega kvinteta, takoj za njimi pa so nastopili nam znani fantje vokalne skupine Osti jarej. Mladi pevci se namreč vedno odzovejo povabilom na dobrodelne kon-certe, če jim le čas to dopušča. Njihov nastop pa je prav-zaprav zakrivilo povabilo Mateja Jagriča, ki je na koncertu skupaj s Sandijem Jugom skrbel tudi za ozvočenje. Slednje pa ni bila Sandijeva edina zadolžitev tistega večera. An-samblu Stanka Fajsa in diamantom je priskočil na pomoč z igranjem na kitaro, pevca Rudija Šantla pa je spremljal na harmoniki. Vse zbrane sta nagovorila tudi predsednik Zve-ze društev Sožitje, Tomaž Jereb, in predsednik domačega društva, Stanko Fajs. Oba sta se zahvalila vsem, ki so s svojo udeležbo na koncertu dokazali, da z razumevanjem spreje-majo drugačnost ljudi z motnjami v razvoju in da se zaveda-jo, da je pomemben vsak posameznik in njegovo življenje. Spregovoril je tudi župan Občine Šmarje pri Jelšah, Jožef Čakš, ki se je zahvalil vsem, ki so se zvrstili na odru in s svojim nastopom prispevali k lažjemu delovanju društva. (Z. I.)

Pri cerkvi s podsredškim župnikom Alojzom Weingerlom.

Pod Kodrinovim kozolcem, kjer so brez predhodnega dogovora vsako leto postavljene mize in pripravljena pijača.

Stanko Fajs, predsednik Društva Sožitje, se je predstavil tudi s svojim ansamblom.

Fantje vokalne skupine Osti jarej se radi odzovejo povabilu na dobrodel-ne koncerte.

25. marec 2010 | OKo | 15

PREDSTAVLJAMO

Zgodba Janka StrnadaŽivljenje Janka Strnada je le kratek čas po tem, ko je pričel uživati zaslužen pokoj, dole-tela nesreča, ki je njegovo življenje za vedno zaznamovala - ostal je brez noge. V tej ne-sreči pa se je izkazalo, da ni sam, saj so sku-paj stopili ljudje dobrega srca in pripravili hu-manitarni koncert, na katerem bodo zbirali denar za protezo za Jankovo bolno nogo. Janko Strnad si je skupaj z ženo Marijo dom in družino ustvaril na Zdolah, na manjši kmetiji. Po poroki se jima je najprej pridružil sin Boštjan, ki je danes star 26 let, tri leta kasneje pa se je družina naenkrat povečala kar za dva člana, saj sta se rodila dvojčka Andreja in Marko. Seveda pa tisto malo zemlje ni bilo dovolj za preživljanje družine, zato je Janko vseskozi hodil tudi v službo. Le-to si je našel na bližnji žagi v Kozjem. Poleg službe pa je delal še na kmetiji, kjer so za delo poprijeli prav vsi. Poleg žene Marije so vedno po svojih močeh pomagali tudi otroci. Le-ti pa niso bili pridni le doma, ampak tudi v šoli. Janko in Marija tako s ponosom povesta, da jima niso nikoli delali sivih las. Po končani osnovni šoli je Boštjan šolanje nadaljeval na srednji ekonomski šoli, dvojčka pa sta se vpisala na gimnazijo v Celju. Tudi kot srednješolci so bili Strnadovi otroci zelo pridni in danes so že študentje tik pred diplomo. Najstarejši Boštjan končuje diplomo na Ekonomski fakulteti in si tudi že sam služi svoj kruh. Hči Andreja je študentka četrtega letnika Fakultete za šport, Marko pa zaključuje študij arheologije. Kljub temu da so se otroci šolali in da je bila večinoma pri hiši le ena plača, Marija je v službo hodila le nekaj več kot pet let, so Strnadovi z veliko volje in pridnosti zmogli. Veliko jim je vedno in jim še danes pomenijo dnevi, ko se doma zbere vsa družina. Vsi skupaj pa pravijo, da je najpomembnejše to, da je njihova družina zdrava in srečna in to jim je nekako uspevalo.V teh letih pa je Janko po zaprtju žage izgubil službo v Kozjem in leto in pol služboval v Mestinju, potem pa je pristal na Zavodu RS za zaposlovanje. Po osmih mesecih brez službe pa se je preko javnih del zaposlil na Občini Kozje. Župan in njegovi sodelavci so o Janku vedeli vedno povedati le veliko lepega. Bil je zelo priden delavec, ni se ustrašil nobenega dela, pa tudi sodelavcem je rad pomagal. Da pa ima zares zelo veliko srce, pa je dokazal lani, ko je sodelavki Marinki bolezen vzela moža. Težke trenutke ji je Janko pomagal prebroditi tako, da je kar mesec dni, ko je imel dopust, delal namesto nje, da je lahko ona ostala doma z otroki in vsaj malo prebrodila težke trenutke.

Zaslužen pokoj užival zelo kratek časLani avgusta pa je odšel v pokoj. Sodelavci so se poslovili od njega v želji, da zaslužen pokoj uživa, čeprav jim je bilo tudi malce hudo za pridnim sodelavcem. Vendar je Janko pokoj užival le zelo kratek čas. 25. septembra je v njegovo življenje posegla kruta usoda. Tistega dne je zjutraj z motorjem ženo Marijo peljal v Prelasko na trgatev k Vajdičevim, kjer je Marija rasla kot otrok. Starše je namreč izgubila zelo zgodaj, tam pa so jo vzeli za svojo. Iz Prelaskega se je po isti poti odpravil domov, vendar mu je pot prekrižala nesreča. Janko pravi, da se niti sam ne spomni, kako se je zgodilo. Odpeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zelo poškodovano nogo, ki so mu jo najprej odrezali pod kolenom, ker pa to ni bilo dovolj, so morali opraviti še eno operacijo in nogo odrezati še nad kolenom. Janku se je pričel podirati svet. V bolnišnici je preživljal težke trenutke, bolj kot bolečina pa ga je bolelo to, da je ostal brez noge. Po mesecu dni bolnišničnega zdravljenja se je vrnil domov. Konec decembra in v januarju

je bil še na rehabilitaciji v Soči, sedaj pa je doma. Zdravniki so mu povedali, da mu bodo, ko bo noga pripravljena, nanjo pritrdili protezo in bo tako lahko spet hodil.Takšna proteza pa je zelo draga in s skromno pokojnino in ob otrocih študentih je za Janka težko dosegljiva. A ker pravijo, da vedno velja rek, da se ti dobrota nekoč poplača, se je tudi za Janka posvetila luč upanja.

Janko s sinom Boštjanom, ženo Marijo in Cvetko Bevc, ki jih večkrat obišče, za kar ji je vsa družina zelo hvaležna.

V Jankovih očeh se je začelo zrcaliti upanjeVsem znani kozjanski rojak Marjan Marinšek je že nekaj časa imel željo, da bi v Kozjem organiziral dobrodelni koncert in s tem pomagal tamkajšnjemu Rdečemu križu. Povezal se je s predsednico, Cvetko Bevc, in županom, Dušanom Andrejem Kocmanom. Ko so premlevali, komu pomagati, so se spomnili na Janka Strnada. Cvetka ga je obiskala, ga povprašala, če bi pristal na tovrstno dobrodelno akcijo, in ga poprosila, naj preveri, koliko bi takšna proteza stala. Ugotovili, so, da se lahko cena proteze povzpne tudi do 50 tisoč evrov, zato so brž stopili v akcijo. Skupaj so najprej podjetjem v občini in okolici poslali prijazne dopise, predstavili Jankovo zgodbo in prosili za pomoč. Za pomoč so poprosili tudi s pomočjo lokalnih medijev in na transakcijski račun se je za pomoč Janku Strnadu že pričel stekati denar. Do danes so zbrali že okrog 6 tisoč evrov, še vedno pa je dobrodošel vsak prispevek. Cvetka Bevc je povedala, da so vsi trije, Marjan Marinšek, župan Dušan Andrej Kocman in ona zares stopili skupaj in pokazali veliko volje in angažiranosti in so zato že danes veseli, ker se je že zelo veliko ljudi odzvalo, pokazalo svoje srce in že pomagalo. Bevčeva je še dodala, da se denar na račun steka iz vse Slovenije.Seveda pa so sedaj vsi v pričakovanju nedeljskega humanitarnega koncerta »Pa bo pomlad prišla«, na katerem se bo v nedeljo prav tako zbiral denar za Jankovo protezo in mu s tem vlil pogum in novo upanje. Na koncertu bodo nastopili Slovenski oktet, David Grom, Robert Goter, Rafko Irgolič, Pero Dimitrijević, Ivo Mojzer, Foxy Teens, Adi Smolar, Tanja Žagar in Atomik Harmonik, povezovala pa ga bo Zdenka Ivačič. Prav vsi so se za svoj nastop že odpovedali honorarju. Ker pa se bodo na odru zvrstila zares sama dobra glasbena imena, na nedeljskem koncertu, ki se bo pričel ob 17.00 uri v Gasilskem domu v Kozjem, pričakujejo veliko ljudi.Še vedno pa lahko Janku pomagate tudi tako, da denar nakažete na TRR Območnega združenja Rdečega križa, Celjska cesta 6, 3240 Šmarje pri Jelšah, SI 560600-0000-6382-705, DŠ 80288081, z oznako – JANKO. Družina Strnad pa se je že minulo nedeljo, ko smo jih obiskali, zahvalila vsem ljudem zlatega srca, ki so že in ki še bodo pomagali. Janko je žalosten še dejal, da se koncerta verjetno sam ne bo mogel udeležiti, ker zelo težko dalj časa sedi na enem mestu, pa tudi bolečina je še prisotna. Zagotovo pa bo na koncert prišla njegova družina. Kljub temu da ga tam ne bo, pa poudarja, da bo v mislih in s srcem na koncertu in se še enkrat prav vsem, organizatorjem, glasbenikom in tistim, ki so karkoli prispevali k temu, da se je vse skupaj pričelo odvijati, iskreno zahvaljuje. (Zdenka Ivačič)

16 | OKo | 25. marec 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Jožefov sejem pope-strili z bolšjim sejmomNedelja, ki je najbližje prazniku svetega Jože-fa, je v Bistrici ob Sotli rezervirana za Jožefov sejem, ki so ga letos organizatorji, Turistično društvo Bistrica ob Sotli, popestrili še z bolšjim sejmom, sejemski prostor pa so nekoliko tudi razširili.

Želja organizatorjev Turističnega društva Bistrica ob Sotli je bila, da se na tradicionalnem Jožefovem sejmu predstavi čim več razstavljavcev, zato so v ta namen letos prvič po-skrbeli, da so v okviru društva vsem, ki so razstavljali, prostor zagotovili brezplačno. Tudi to je tako botrovalo temu, da je bilo letos na sejmu več razstavljavcev kot minula leta, razširil pa se je tudi sejemski prostor. Le-ta se je pričel pred kultur-nim domom in se vil vse do občinske hiše. Tudi tam se je nekoliko razširil in nadaljeval še na makadamski prostor, kjer pa se je odvijala letošnja največja sejemska novost, bolšji sejem. Čeprav je bil bolj skromen, je bil glede na dejstvo, da se je zgodil prvič, prav dobro založen in je že nakazoval, da bo drugo leto imel več razstavljavcev. Na njem se je zares znašlo marsikaj - od vietnamskih prašičkov do starih čelad. Skozi sejem so se s konji sprehodili tudi konjeniki Konjenice Virštanj - Obsotelje in razveselili ljubitelje konj. Sejemsko do-gajanje pa so popestrili tudi najmlajši iz vrtca, ki so prijetno presenetili s pesmijo in plesom ter poželi navdušenje obisko-valcev. Za njimi pa so se predstavili še učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Vsem nastopajočim, pa tudi sejmarjem in obiskovalcem, je vseskozi nekoliko nagajal veter, ki pa vse-eno ni bil toliko močan, da bi razpihal pestro dogajanje. Obiskovalci so pridno kupovali, degustirali in si ogledovali, kaj ponujajo stojnice.Člani Turističnega društva Bistrica ob Sotli so bili po koncu sejemskega dogajanja zadovoljni tako z odzivom razsta-vljavcev kot obiskovalcev. Naslednje leto se bodo potrudili, da bo obojih še več, že letos pa vabijo, da skozi vse leto pripravljajo, kaj vse bodo prodajali na bolšjem sejmu nasle-dnje leto.

… do starih vojaških čelad.

Z nastopom so dogajanje popestrili najmlajši.

Sejem se je pričel že pred kulturnim domom.

Središče dogajanja je bilo pred občinsko hišo.Na bolšjem sejmu se je znašlo marsikaj zanimivega; od vietnamskih pujskov …

25. marec 2010 | OKo | 17

KRAJEVNI MOZAIK

Najboljši golaž skuhala zvonček in trobenticaNa Jožefovo nedeljo je že zjutraj pričelo dišati po golažu. Krivci za zgodnje kuhanje pa so bili Jožeki, ki so tudi letos v kar trinajstih kuharskih ekipah poskrbeli za izvrsten golaž. In čeprav sta na koncu zmagovalni golaž skuhala zvonček in trobentica, je bil vsak golaž zase izvrsten, saj so obiskovalci hitro izpraznili vse kotličke.

Jožeki in vsi tisti, ki godujejo na jožefovo, so se v nedeljo že zgodaj zjutraj zbrali v Šempetru, kjer jih je že čakal gostilni-čar Srečko Kunst, ki je že sedmo leto zapored poskrbel za vse bolj odmevno prireditev »Jožeki kuhajo golaž«. Da ta vsako leto pritegne več tekmovalcev, dokazuje letošnja udeležba, kuhalo je namreč kar 13 ekip, kar je največ do sedaj. Pogoj, da lahko na jožefovo v Šempetru kuhaš golaž, pa je seveda, da ti je ime Jože, Jožica, Pepič, Pep-ca. Vsak, ki na jožefovo goduje, lahko ima seveda v ekipi tudi pomočnike, zaželeno pa je še, da z njimi poskrbi tudi za prostor, kjer kuha. Vse ekipe so s kuhanjem pričele ob pol osmih, pred tem pa jim je gostitelj Srečko dal po-trebna navodila in seveda meso; vsak je prejel 4 kilograme in pol, vse ostale kuharske skrivnosti pa so kuharji prinesli s seboj. Kuhanje je trajalo tri ure, vse-skozi pa so ga spremljali številni obi-skovalci, ki so kukali v lonce in komaj čakali, da bodo kuhane golaže poiz-kusili. V lonce pa je kukala tudi komisi-ja v tradicionalni sestavi Jože Hudina, Ratimir Harapin in Danica Boštjančič. Le-ti so ocenjevali tekoč potek dela, izgled mize in obleke, ko pa je bil golaž kuhan, pa še okus, vonj in izgled jedi. Takoj potem, ko je komisija dobila na mizo golaže iz vseh kotličkov, pa so z njim postregli tudi obiskovalcem. Le-ti so se lahko odločili za en sam go-laž ali pa so si privoščili degustacijski

Absolutno zmagovalni golaž sta skuhala zvonček in trobentica, Jože in Hermina Gracar, ki sta veliko pohval prejela tudi za svojo celostno podobo.

Ekipa iz Podsrede se je trudila skuhati kar najboljši golaž.

pladenj, s katerega so lahko poizkusili kar pet golažev. Vseskozi, med kuha-njem in tudi po njem, pa je bilo pod šotorom, kjer se je kuhalo, in na tera-si gostilne Šempeter, pestro in veselo. Kuharji so vmes tudi zapeli, med njimi in obiskovalci pa so se našli tudi taki, ki so plesali. Vsi skupaj pa so nestrpno pričakovali, kaj bo povedala komisija. Le-ta je podelila dve bronasti kuhalni-ci, šest srebrnih in pet zlatih, absolutna zmagovalca pa sta postala zvonček in trobentica, Jože Vračun in Hermina Gracar, ki sta se kot prva drugič vpi-sala na zmagovalno kuhalnico. Glede svoje oprave sta povedala, da sta se v znanilca pomladi oblekla, ker se je kuhanje golažev dogajalo prav na prvi pomladni dan. Doslej je namreč vsako kuhanje prineslo novega zma-govalca. Ne glede na zmagovalce pa je pomembno sodelovanje, dru-ženje in obilo dobre volje. Le te-ga pa na kuhanju golaža v Bistrici ob Sotli še nikoli ni manjkalo. Zadovoljen je bil tudi pobudnik in organizator Srečko, ki je predvsem vesel, da prireditev že pre-bija lokalne okvirje, in si v bodoče želi, da postane vseslovenska. In kdo so bile ekipe, ki so kuhale: Vajen-ci, Kumrovčani, Beli konjiček, Šušterji, Podsrečani, Zvonček in trobentica, Su-šica, Bakusove Pepce, Kmečke Pep-ce, Vokalna skupina, Motoristi, Celjski slamjeki in Šempetrski jagri. (Z. I.)

Tudi Kmečki Pepci radi prideta skuhat okusen golaž.

Kuhanja golaža se je tudi letos udeležila ekipa Sušica in ga skuhala kar za zlato kuhalnico.

Ekipo Šušterji sta sestavljala Jože in Rozika Iva-čič, ki sta se že vpisala med zmagovalce, letos pa osvojila zlato kuhalnico.

Pod imenom Šempetrski jagri je kuhal tudi župan Jožef Pregrad in imel s samo tudi nade-budno pomoč.

18 | OKo | 25. marec 2010

KOZJANSKI PARK

Žetev.

Mlatev.

Mlin.

Kruh velike nočiVelika noč je najstarejši in hkrati največji kr-ščanski praznik v cerkvenem letu. Blagoslov jedi, ki je povezan s tem praznikom, kristjane opominja na veliko žrtev, ki jo je nase sprejel Jezus. Posamezna jedila v »žegnu« predsta-vljajo Jezusovo telo in njegovo trpljenje.

Pomembna sestavina velikonočnega blagoslova jedi je bila v vseh slovenskih pokrajinah, tu Kozjansko ni nobena izjema, velikonočni kruh. Za pretekla obdobja težko govori-mo o njegovem enotnem videzu in sestavinah. Gospodinja je za ta dan spekla kruh iz tiste »ta boljše moke«, ki jo je imela pri hiši. Kozjansko v glavnem ne pozna nekih posebnih oblik v pri-pravi in podobi velikonočnega kruha. Leta 1994 je poteka-la v organizaciji Kozjanskega parka raziskovalna delavnica in ena izmed skupin je z mentorjem, Vladimirjem Šlibarjem, etnologom v Pokrajinskem muzeju Celje, preučevala pre-hrano. Na terenu so med drugim spraševali tudi o kruhu in njegovi pripravi ter o prazničnih jedeh.Takratni terenski zapisi kot tudi sedanji razgovori o kruhu so pokazali, da je do konca druge svetovne vojne in še čez, beli kruh res pomenil boljši kruh, kruh, ki so ga pekli le za velike praznike in pomembne delovne dni – kot na primer žetev. Za vsakdanjega, t. i. zmesni kruh, so kvas delali doma sami, za potice in beli kruh pa so ga kupovali. Domači kvas so pripravili iz mošta in zmesne moke, ječmenove ali celo koruzne moke, in oblikovali hlebčke, ki so jih potem posušili na soncu. Pred peko so takšen hlebček namočili in z njim spekli kruh. Ponavadi so pekli enkrat do dvakrat na teden od 4–8 hlebcev kruha.Beli kruh za veliko noč so spekli iz najboljše pšenične moke, kar so je imeli doma, saj se moke nekoč ni kupovalo. Pri tem so zelo pazili že, ko so pšenico pripravljali za mlin. Večkrat je morala iti skozi rešeto, da ja ne bi bilo kje še kakšne smeti. Še posebno se je gledalo, da je bila to lepa pšenica. Iz take moke se je delal le najboljši kruh. Testo so gospodinje zame-sile v »kaduji«, mentrgi ali v nečkah. Moko za testo so osolile, dodale kvas, potem pa so testo zamesile in ga dale vzhajat v pomokano skledo ali pehar. Praznično testo so namesto vode zmešale z mlekom, včasih pa so mu dodale tudi jajca in sladkor. Nekoč vanj niso vmesile olja, kot to delajo da-nes, ker so olje morali kupovati in ga je bilo škoda. Hlebec za veliko noč je moral biti velik, da bo kruha za vse dovolj. Preden je šel v peč, so ga gospodinje premazale z jajcem ali pa tudi maslom, da se je lepo bleščal. Naš velikonočni kruh je bil brez okraskov, le hlebec so nekatere gospodinje, preden so ga dale v peč, prerezale s tremi zarezami. Kruh tudi ni imel nobenega posebnega imena, bil je le kruh. Beli kruh pa je moral za veliko noč »nebeško dišati«. Za veliko noč se je pekel tudi ajdov kruh samo iz ajdove moke, ki so ji dodali malo sladkorja in cimeta. Zmes je bila precej tekoča in se je ulila v model za šarkelj ter spekla. Danes, pravijo, je iz kupljene ajdove moke težko narediti tak kruh.V Olimju pa so zraven kruha namesto potice pekli tudi »bi-der«, ki so ga pekli v modelu za šarkelj, in so zanj porabili več jajc kot za potico. Bil je okrogel, precej visok, z luknjo v sredi-ni in moral je biti penast, vanj pa so dodali malo rozin. Privo-ščili so si ga lahko le premožni, saj je zanj šlo veliko jajc.Kruh je bil in ostal sestavni del blagoslova jedi. Vendar pa so takrat, ko so kruh še pekli v peči, za »žegen« spekli poseben mali kruh in malo potičko, ki sta se morala cela nesti k bla-goslovu. Kruh namreč ni smel biti prerezan. Danes se speče en kruh, od tega pa se odreže manjši kos in nese k blago-slovu. Če je nekoč bila peč tista, v kateri se je kruh spekel,

je danes v uporabi le še štedilnik. Tudi tam, kjer gospodinje še imajo peč, se v glavnem peče v pečici, ker je en hlebec premalo, da bi zakurile v peči.Blagoslovljene jedi so nekateri poskusili že v soboto zvečer, večina pa v nedeljo po prvi maši. Del blagoslova so nekoč dobile tudi živali. Mednje so razdelili nekaj belega ali zme-snega kruha.V današnjem času le še malokdo poseje pšenico, jo po-žanje, zmlati, pelje v mlin in iz mlina dobi ostro, gladko in krušno moko ter otrobe, in doma redno peče kruh.Kruh je danes samo še dodatek na bogato obloženi mizi, ne pa več osnovno živilo.Vendar še danes marsikatera gospodinja za velike praznike kruh pripravi doma. Moko izbere na policah v trgovinah, saj veste, da vsaka gospodinja prisega na svojo najljubšo znamko. In doma se loti peke kruha, tako še po starem, ne v tistem aparatku za peko kruha. Ko potem po nekaj urah po hiši zadiši po svežem pečenem kruhu, takrat res vemo, da so prazniki pred nami. (Lucija Zorenč)

25. marec 2010 | OKo | 19

DUHOVNO OKO, KRAJEVNI MOZAIK

Žena eden od stebrov družineAli veste, da smo ta teden od Jožefovega pa do da-nes, Gospodovega ozna-njenja, v Sloveniji obhajali teden družine?! Če ne, ni še nič zamujenega.Družino, takšno ali drugač-no, imamo vedno pred se-boj. Prav v današnjem času se čutimo nebogljeni. Smo v nevarnosti, da to dragoce-no skupnost zanemarimo ali celo zapravimo. Da bi mogli družini dati v življenju tisto mesto, ki ji gre, se ozrimo po idealih, posebej tistih, ki jih je izbral Bog in bi nam morali biti za zgled.Eden od stebrov družine je gotovo žena - mati. Če je kje, potem sigurno v Mari-ji lahko najdemo prototip žene - matere.Večina nas verjetno pozna osebo, za katero bi lahko rekli: »Bila mi je kot mama.«

Piše: Alojz Weingerl, župnik iz Podsrede

Morda nam je v stiski izkaza-la dobroto. Del te materin-ske značilnosti je bil, da niko-mur ni znala ničesar odreči. Vedno se je zdelo, da komu pomaga, pa naj bodo ne-srečniki ali prijatelji in sosed-je. Bila je odprta do drugih in zato so bili radi ob njej. Ko so bili z njo, so občutili njuni ljubezen in skrb.Marija je gotovo imela te značilnosti, le da veliko iz-razitejše. Ko je privolila, da bo sprejela Jezusa za sina, je za svoje otroke sprejela vse človeštvo. Še za časa življenja je pomagala usta-noviti prvo krščansko obče-stvo. Sprejela je vse, ki jih je Jezus imenoval »najmlajše med najmlajšimi«. Zdaj, ko je s sinom v nebesih, pa spre-jema vse nas. Marija je svoj klic sprejela brez zadržkov. Cestninarji, hotnice, pošteni

ribiči - vsi so našli svoj dom v njenem srcu. In še danes ne izbira in ne izloča med nami. Sprejema vse, ki pridejo k njej; ne razlikuje, ampak za vse nas posreduje z ena-kim usmiljenjem in ljubezni-jo. Tudi ko nas sprejme, nas spodbuja, naj bomo enako odprti in velikodušni drug do drugega. Naj ne obsojamo. Naj ne bomo drobnjakarski. Prosi nas, naj na vse gleda-mo kot na člane svoje dru-žine, brate in sestre, ki so vsi vredni naše molitve, pozor-nosti in skrbi.Zato se danes obrnimo k Ma-riji in jo prosimo, naj posre-duje za nas. Se nam zdi, da nas Gospod prosi, naj neko-mu pomagamo? Molimo za vodstvo in kanček poguma. Nato poiščimo priložnost in poskrbimo za tega človeka. Naša pripravljenost, da bi se razdajali, je morda po-membnejša, kot se nam zdi. Ko ljudje vidijo, da v nas živi Gospod, in slišijo, kaj je storil v našem življenju, se jim srce lahko omehča. Ne omalo-

važujmo vpliva, ki ga ima-mo lahko na ljudi. Če je Bog lahko najstnico spremenil v Mater Cerkve, si zamislimo, kaj lahko stori z nami.GOSPOD, HVALA TI, DA SI NAM DAL BLAŽENO MATER, SVOJO PRVO IN NAJBOLJ LJUBEČO UČENKO. NAJ PO-SNEMAM NJEN ZGLED IN IZ-KAZUJEM USMILJENJE VSEM, KI MI JIH POŠILJAŠ NA POT - NAJ BOM TUDI JAZ EDEN OD STEBROV DRUŽINE.

OBVESTILOŽupnija Marije Vnebovzete v Olimju, vabi v nedeljo, 28. marca, ob 15. uri k mesečni molitveni uri v čast Božjemu usmiljenju. Ob 16. uri bo sveta maša z nagovorom.

O cvetnonedeljskih butarahDel krščanskega obredja v velikonočnem času je blagoslov zelenja na cvetno nedeljo. Povsod po Sloveniji prinašajo k blagoslovu šope različnega pomladnega zelenja v spo-min na palmove veje, ki so jih po evangelij-skem poročilu v Jeruzalemu lomili in polagali pred prihajajočim Kristusom. Ta krščanska navada je izpričana že v 9. stoletju, lahko pa da se veže še na kakšno starejše predkrščan-sko izročilo, ki je častilo pomladno zelenje, to pa naj bi ohranjalo dobro in odganjalo zlo.

Zelenje, ki so ga nekoč prinašali blagoslavljat na cvetno nedeljo, je bilo nabrano na domačem vrtu ali pa v okolici domače hiše. Šopi zelenja so bili različno povezani, bili so različne velikosti in sestave. Običajno je cvetnonedeljsko butaro predstavljal sveženj šibja, ki so ga sestavljale vrbo-ve ali pa leskove šibe, povezane v snop, na katerega so nato v drobnih šopkih vezali razno zelenje, med katerim so prevladovali pušpan, bršljan, dren, božje drevce, mačice in v novejšem času tudi oljčne vejice. Spodnji del cvetnega šopa so ovili s papirjem, na zgornji del pa navezali številne živopisane trakove, ki so jih prav tako izrezali iz krep papirja.

K žegnu so pomladno zelenje, povezano v butare, nosili predvsem otroci in mladina, odrasli pa so pomladno zelenje povezali v šop. Poimenovanje cvetnonedeljskega zelenja je od kraja do kraja zelo različno, običajno se na območju Kozjanskega srečujemo s poimenovanjem »snop«, »dre-nek«, »žegen«, »pušelj«, »vejnik«, »cvetnik« in »pükša« v oko-lici Rogaške Slatine in Rogatca. Vsi nazivi govore o izredni ukoreninjenosti obravnavane navade in raznolikosti butar. Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev ugotavlja, da se butare meščanov niso mogle primerjati s tistimi, ki so jih izde-lovali ljudje na podeželju. Le-te so bile precej bogatejše po materialih, ki so jih sestavljali, in seveda še zlasti po velikosti. Med fanti so se ponekod razvila prava tekmovanja v izde-

nadaljevanje na strani 20

20 | OKo | 25. marec 2010

lovanju butar, ki so bile prav zato še bolj raznolike (danes se to tekmovanje oživlja). Ponekod so izdelali tako težke in dolge butare, da jih je moralo po več fantov nositi v cerkev. Blagoslovljeno zelenje naj bi pospeševalo rast, plodnost, odganjalo zle sile in bolezen ter varovalo pred točo in udari strele. Prav zaradi tega so ob prihodu domov z zelenjem iz blagoslovljene butare ravnali zelo spoštljivo in v skladu z ve-rovanjem. Ponekod so butaro dali na kakšno drevo v bližini hiše, kjer je ostala do velikega četrtka, ko so jo razdrli, pu-špan in trakove so zataknili na podstrešju, šibe pa so na ve-liko soboto odnesli na njivo, kjer so na začetku njive zataknili

Peneče vinoPiše: Igor Horvatuniv. dipl. ing. agr.

Peneče vino je posebna vrsta vina. Osnov-na značilnost penečega vina je vsebnost ogljikovega dioksida, ki vinu daje rezek in osvežujoč okus, peno in značilen pok pri od-piranju steklenice.

Proizvodnja naravnih penečih vin se je začela približno pred 300 leti v Franciji in se je kasneje razširila v večino vino-rodnih dežel. Proizvodnjo naj bi začel menih Dom Perignon iz benediktinskega samostana Hautvillers v francoski pokra-jini Šampanji. Opazil je, da med naknadnim vretjem nepo-vretega sladkorja v ustekleničenem vinu nastaja ogljikov dioksid, ki vinu daje zelo prijeten okus. Tehnološki postopek proizvodnje penečih vin je bil na začetku precej primitiven. Zaradi nekakovostnih steklenic je pri naknadni fermentaciji prihajalo do velikih izgub. Več kot 90 % steklenic ni preneslo ustvarjenega pritiska ogljikovega dioksida.Prvoten način proizvodnje se je s časom posodabljal v smeri večje bistrine in stabilnosti penečih vin. Šampanjec je iz Fran-cije hitro osvojil svet in na tržišču dosegel tudi visoko ceno. Na zahtevo Francije je bil šampanjec zaščiten s posebnim

mednarodnim dogovorom že po prvi svetovni vojni. Po tem dogovoru lahko ime » šampanjec« uporabljajo samo pe-neča vina, proizvedena v francoski pokrajini Champagne. Peneča vina, proizvedena v drugih pokrajinah, ne smejo uporabljati tega imena, tudi če so enake kvalitete.

Kako narediti peneče vino po klasični metodiZa proizvodnjo penečega vina se uporablja osnovno vino, ki vsebuje 10-12 vol. % alkohola in 6-8 g skupnih kislin/lit. Osnov-nemu vinu je potrebno dodati 24-26 g sladkorja/lit., selek-cionirane kvasovke in enološko sredstvo, ki bo omogočilo hitreje čiščenje po končani sekundarni fermentaciji. Vseb-nost prostega žvepla v osnovnem vinu ne sme presegati 15 mg SO2.Tako pripravljeno osnovno vino nalijemo v posebne šam-panjske steklenice, narejene iz debelejšega stekla, ki lahko prenese visok tlak. Steklenice zapiramo s kronskimi zamaški in jih postavimo v horizontalen položaj na posebne police, tako da se zračni mehur nahaja na sredini steklenice. Se-kundarna fermentacija v steklenicah se začne že po 2 do 3 dneh. Osnovni pogoj za pridobivanje kakovostnega pene-čega vina je, da se fermentacija odvija pri nizki temperatu-ri (10-14oC), ker se na ta način pridobljeni ogljikov dioksid močneje veže v vinu. Vrenje poteka počasi in lahko traja več mesecev.Pretresanje steklenic z vinom ima namen dokončanja vretja in ustvarjanja kompaktne usedline. Po končanem vrenju je potrebno ustvarjeno usedlino ločiti od čistega vina. To dose-žemo z rotacijo in s spreminjanjem položaja steklenic (»re-muage«). Ob koncu procesa mora steklenica biti obrnjena na zamašek v navpični legi, tako da se kompletna usedlina nahaja v vratu steklenice. Postopek odpiranja in ločevanja usedline se imenuje »degoržiranje«. Usedlino v vratu stekle-nice zamrznemo in odstranimo kronski zamašek. Ustvarjeni pritisk izrine usedlino iz steklenice. Nato steklenico dolijemo z ekspedicijskim likerjem, dopolnimo z enakim vinom in zapre-mo s plutovinastim šampanjskim zamaškom, ki ga zavaruje-mo z žično mrežico.Poskusite, lahko boste zelo prijetno presenečeni nad kvalite-to vašega »šampanjca«.

NASVETI, KRAJEVNI MOZAIK

Zelo staro navado blagoslova pomladnega zelenja pa so v zadnjih letih začeli spodbujati tudi v raznih društvih in zavodih. V tednu pred cvetno nede-ljo organizirajo delavnice, kjer otroci in starejši ob mentorstvu izdelujejo butare. Iz delavnice Turističnega društva Kozje, Kozje 2009.

po eno šibo, da bi posevki bolje cimili in obrodili. Ponekod so pustili butaro vse leto zataknjeno na podstrešju, da bi va-rovala hišo, ali pa so ob vremenskih neurjih, toči in udarjanju strele del zelenja ali pa košček šibe vrgli na ogenj. Kjer so v hiši imeli več butar, so glavno zataknili za ostrešje, drugo pa razdrli in šope zelenja porazdelili po različnih prostorih; hiši, hlevu, vinski kleti, kašči in podobno. Velik pomen zele-nja iz butare kaže tudi dejstvo, da so nekatere gospodinje ostanke šib in zelenja butare iz preteklega leta uporabile za kurjenje ognja v peči ali pa v štedilniku, na katerem so nato pripravljale velikonočni žegen. (mag. Jasna Sok)

nadaljevanje s strani 19

25. marec 2010 | OKo | 21

ŠOLSKO OKO, SVET MLADIH

Kozjanski rokerji The Ghen na NLP-juSkupina The Ghen iz Bistrice ob Sotli, ki jo sestavljajo Antonio Andrej Černelč, Andrej Černelč, Damjan Dobrina in Luka Dragovan, obstaja komaj dobro leto, pa ima za sabo že lepo število nastopov in izkušenj. Konec koncev so njeni čla-ni zastopali barve skoraj vseh bendov iz Bistrice ob Sotli, v novi zasedbi pa so se pokazali med drugim v mariborskem Štuku, na Urban Festu v ljubljanskih Križankah, nekaj strun pa so popokali v sosednjem Kumrovcu. Pokanje strun lahko pri-pišete njihovim grobim rokovskim prijemom, čeprav so na trenutke tudi prav sentimentalni. Nov izziv zanje pa je zagotovo bil nedeljski nastop na nacio-nalni televiziji, kjer so se na življenje in smrt morali spopasti v areni Glasbiatorja, kot se imenuje novi rubrika nedeljske od-daje NLP. S še enim slovenskim bendom so tekmovali, kateri bo nabral več glasov gledalcev prek SMS-ov. The Ghen se zahvaljujejo za vašo podporo, če ste seveda bili med tistimi, ki so zanje glasovali, pravijo pa, da so veseli tudi tega, če ste si njihov nedeljski nastop ogledali.

»Mladi mladim preko ekvatorja«»Pridite, prijatelji, ni prepozno iskati nov svet!« pozivata de-vetošolki Sara Stadler in Jerneja Smole, ki sta se pridružili projektu, skozi katerega želita pomagati svojim vrstnikom v Etiopiji. Projekt »Mladi mladim preko ekvatorja« sta ustvarili Sara Stadler in Jerneja Smole iz Bistrice ob Sotli. Z njim želita tudi tistim v oddaljeni Etiopiji priskočili na pomoč z materialnimi dobrinami, in sicer s šolskimi potrebščinami, ki jih bosta tja po-peljali s pomočjo znanega borca za človekove pravice, Toma Križnarja. Prav slednji je devetošolki navdušil za ta projekt, ko je o svojem humanitarnem delu predaval na bistriški in kozjanski šoli. Nerazvitost in revščina tega dela sveta sta se Sare in Janje še posebej dotaknili in v njiju se je vzbudila iskrica solidarnosti, ki sedaj gori naprej v upanju, da bosta skupaj z ljudmi dobre-ga srca naredili korak naprej in pomagali pomoči potrebnim v Etiopiji.Ker pa sta obe še mladoletni, jima je pri organizaciji in izved-bi projekta v veliko pomoč šolska svetovalna delavka, mag. Marinka Drofenik, podpirata pa ju tudi ravnatelja obeh šol, ki jih obiskujeta, OŠ Bistrica ob Sotli in OŠ Kozje, kot tudi župana obeh občin.Zakaj ravno Etiopija?- ima najmanjši BDP (bruto domači proizvod) na prebivalca v severni Afriki, in sicer 100 USD letno,- imajo le enega zdravnika na 78 500 prebivalcev – za pri merjavo - v Sloveniji

- imamo enega zdravnika na 1800 prebivalcev,- šola se le 15 % najinih vrstnikov in ker - je dostopna.Sara in Janja sta o svoji odločitvi zapisali takole: »Nenadoma se v tebi prebudi tista moč, ko bi rad pomagal in veš, da to le ni tako težko, samo zganiti se je treba in se potruditi. Nekaj takega se je vzbudilo v naju. Mogoče sva res še zelo mladi in si le predstavljava, da bova s svojimi dejanji spreminjali svet. A če bova s trudom, ki ga vlagava v ta projekt, narisali nasmeh na lica kateremu izmed otrok in se bo razveselil pomoči, ki jo sku-šava pridobiti, bo to najino in, upava, da tudi vaše zadoščenje. Prosiva Vas, da nama pri tem prizadevanju pomagate s četudi simboličnimi denarnimi ali materialnimi prispevki v obliki šolskih potrebščin. Za pomoč se Vam že vnaprej zahvaljujeva.« (OKo)

Vsi, ki se boste odločili pomagati, z njima lahko kontaktirate na njuni telefonski številki: Sara Stadler na 051 671 289, Jerneja Smole na 051 740 969, ali jima pišete na elektronski naslov sta-dlersmole.1995@gmail.com.

Bavarska hiša v PodsrediKončno je prišla težko pričakovana pomlad, nas predrami-la in nadišavila s svežino jutranje sončne toplote. Cvetlice so se prebudile in začele obračati svoje barvne glavice k soncu. Mi pa imamo več energije in volje do dela, smo ustvarjalni in polni idej. Nekaj naše ustvarjalnosti smo upora-bili pri izdelovanju butaric, katere bomo nekateri odnesli na cvetno nedeljo v cerkev. V Bavarski hiši v Podsredi smo naredili butarice iz naravnih materialov. Pri delu smo bili nadvse zavzeti, pridni in vsi naredili končni izdelek. V šoli smo se pogovorili o pomenu butaric in cvetne nedelje. Torkovo dopoldne je minilo tako hitro, da si želimo še več takšnih pestrih dni, ko se učimo za življenje. (3. razred OŠ Lesično z razredničarko Lili Cerar)

Za bistriško skupino The Ghen je prvi nastop na nacionalni televiziji.

Nastop na nacionalni televiziji so izkoristili še za napoved uspešnega koncerta, ki so ga imeli v torek na Metelkovi, v Menzi pri Koritu, kjer so nastopali skupaj s chicaškim post rock bendom Russian Circles. Že v soboto pa bistriške rokerje čaka koncert v Cerknem. Kljub številnim nastopom pa je v zaključni fazi tudi produkci-ja mini plošče, ki bo izšla v omejeni izdaji. (OKo)

Na Jožefovem sejmu sta Sara in Jerneja zbirali prostovoljne prispevke in mimoidočim spregovorili o projektu.

22 | OKo | 25. marec 2010

KRAJEVNI MOZAIK

Ženski odbor SDS v Kozjem z novimi načrtiV Kozjem so se z željo, da bi bile tudi žen-ske čim bolj zastopane na lokalnih volitvah, zbrale članice ženskega odbora SDS Kozje in izvolile tudi tiste, ki bodo odbor vodile v pri-hodnjih dveh letih.

Ženski odbor stranke SDS se je v Kozjem ustanovil pred dve-ma letoma. Za predsednico so izvolile Branko Dobravc, ki je na sobotnem srečanju povedala, da sicer niso bile tako aktivne, kot bi želele, vseeno pa so opravile določene ak-tivnosti. Le-te pa želijo še povečati. Ker pa je v ženskih od-borih SDS predsedniški mandat dolg le dve leti, so sobotno srečanje izkoristile tudi za volilno konferenco, ki jo je vodila kar podpredsednica stranke SDS, Sonja Ramšak. Za pred-sednico so ponovno potrdile Banko Dobravc. V izvršilnem odboru pa bodo: Tanja Korva, Zinka Belinc, Tatjana Turk, Mi-lena Jagrič, Edita Leskovšek, Fanika Strašek, Hedvika Rajgl.Dobravčeva je po izvolitvi povedala, da programa dela ni posebej pripravljala, saj želi, da ga pripravijo skupaj. Je pa poudarila, da je pred njimi zelo pomemben čas lokal-nih volitev. Želijo si namreč, da bile ženke bolj zastopane v občinskem svetu in tudi v svetih krajevnih skupnosti. Do lokalnih volitev bo tako uresničitev te želje njihova najpo-membnejša naloga. Njihovega srečanja so se udeležili še Miloš Čepin, ki vodi občinski odbor stranke SDS v Kozjem, in ki je vsem ženskam ob marčevskih praznikih podaril vrtni-co. Pozdravila pa sta jih še poslanec, dr. Vinko Gorenak, in njegova soproga Irena, predsednica ženskega odbora v Šmarju pri Jelšah. (Z. I.)

Fotografije starih kozjanskih hišZbiratelj in še marsikaj, Srečko Andrelič iz Imenega, se je pred leti odločil, da bo pričel zbirati stare fotografije. V svoji zbirki jih je nanizal že lepo število. Med njimi so tudi takšne, ki prikazujejo stara kmečka opravila in kozjanske hiše. Le-tem želi posvetiti še posebno pozornost, zato vabi k sode-lovanju tudi bralce časopisa Oko. Vesel bo, če mu pošljete kakšno takšno fotografijo, ima pa še eno željo. Za kar nekaj fotografij namreč ne ve, katero domačijo prikazujejo, zato bomo take objavili in vas, spoštovani bralci, poprosili, da nam sporočite, če ste jih morebiti prepoznali. V tem primeru nam pišite ali pokličite Srečka na telefonsko številko 031 534 520.

POZABLJENA IDILAGori v Logu pod Planinosamotna domačija spi,

le potoček, skrit v globino,še živahno žubori.

V krušni peči pajčevina,spredena na vse strani,v čas ujeta bolečina,kjer po kruhu ne diši.

Viljem K. Rupret

Članice ženskega odbora SDS s povabljenimi gosti.

MLADINSKO DRUŠTVO BISTRICA OB SOTLI VABI

na odprtje razstave

Doktorice računalništva in informatike v Sloveniji

ki bo

v ponedeljek, 29. marca ob 12:30 v prostorih Mladinskega centra Bistrica ob Sotli.

Pričujoča razstavo so pripravili na Institutu Jožef Stefan v sodelovanju s Srednjeevropskim centrom za ženske in mlade v znanosti. V Bistrici ob Sotli jo gostimo v okviru projekta »Mladinska mreža razvoja raziskovalnih vrednot mladih«. Na dan odprtja nas bo po razstavi popeljala vodja projekta dr. Dunja Mladenić.

Razstavo si bo moč ogledati do 3. aprila.Več informacij na: www.klub-metulj.org

25. marec 2010 | OKo | 23

OTROŠKO OKO, VABILO, RAZPIS

Posebno marčevsko praznovanjeMalčki iz skupine Račk v Vrtcu Zmajček Kozje so svojim dru-žinskim članom pripravili posebno marčevsko druženje. Ker so za veliki oder še premajhni, so svoje mamice in atije, sestrice ter bratce povabili v svojo novo, zdaj že popolno-ma opremljeno igralnico. Tam so jim zapeli pesmico in jo pospremili z gibi. Nato so vzgojiteljice s pomočjo videopo-snetka prikazale, kako so malčki sami pripravljali posebno presenečenje za mamice. Skupaj so si ogledali, kako so šli kupit lončke in prst za sajenje, in kako so nato preko igre posadili vsak svojo čebulico hijacinte. Potem so jo zalivali in risali, koliko je že zrasla. Po koncu posnetka so tako z velikimi nasmehi prinesli lonček s svojo rožo vsak svoji mamici. Oba starša pa sta iz rok svojega malčka prejela tudi ročno izde-lano voščilnico. (Vanja Kolar)

Otroci so zapeli pesmico in jo pospremili z gibi.

OBČINA KOZJEKozje 37, 3260 Kozje

Datum: 22.3.2010 Št.: 410-0016/2010-1

Na podlagi Pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov in projektov v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 35/07) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza dodelitev proračunskih sredstev za mladinske programe in projekte v

Občini Kozje v letu 2010

I. Predmet razpisa je dodeljevanje proračunskih sredstev za sofinanciranje mladinskih programov in projektov v Občini Kozje v letu 2010.

II. Na razpis se lahko prijavijo izvajalci mladinskih programov in projektov, ki so v interesu občine in katerih delovanje ni financirano iz drugih proračunskih postavk in:

imajo sedež v Občini Kozje,- so registrirani po zakonu o društvih,- imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo - dokumentacijo kot jo določa zakon o društvih,so registrirani za opravljanje dejavnosti iz 2. člena pravilnika za – sofinanciranje mladinskih programov in projektov v Občini Kozje oziroma so njihovi programi in projekti po presoji komisije v javnem interesu Občine Kozje,imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in – odhodki izvajanja mladinskih programov in projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov,vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji – programov in

projektov za preteklo leto ter redno izpolnjujejo pogodbene obveznosti.

III. Skupna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje mladinskih programov in projektov v letu 2010 znaša 1.500 EUR. IV. Pri razpisu se bodo vrednotila naslednja merila:

število izvedenih projektov, – jasno razvidni cilji in nameni mladinskih programov in projektov, – jasno opredeljeni potencialni uporabniki (ciljna skupina programi in – projekti vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolskih osipnikov ter družbeno izločene invalidne mladine),inovativnost, kreativnost in ustvarjalnost predloženega programa – (program ali projekt vsebuje drugačen pristop k reševanju problemov, pomenijo popestritev ponudbe ter nove vsebine in oblike dela), dostopnost programa mladim iz cele občine, povezovanje z drugimi – skupinami, organizacijami in institucijami, ki opravljajo dejavnosti s področja dela z mladino, izvajanje projekta ali programa daljše časovno obdobje, število vključenih članov v mladinskih programih in projektih, – izvajanje programa na občinskem, medobčinskem, regijskem, – državnem oziroma mednarodnem nivoju,preventivna narava programa ali projekta, – program ali projekt ima realno finančno konstrukcijo,– delež lastnih sredstev za izvedbo mladinskih programov in projektov.–

V. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010.

VI. Prijava na razpis mora biti izdelana na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu.

VII. Rok za prijavo na javni razpis je 22.04.2010 do 12. ure.Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis: Sofinanciranje mladinskih programov in projektov v letu 2010« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE.

VIII. Odpiranje vlog ne bo javno. IX. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 15 dni od odpiranja vlog. Z uspelimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe.

X. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo od dneva objave javnega razpisa na občinskem uradu občine ter na spletni strani občine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na občinskem uradu.

ŽUPAN OBČINE KOZJEDušan Andrej Kocman

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

24 | OKo | 25. marec 2010

OBČINA KOZJEKozje 37, 3260 Kozje

Datum: 22.03.2010Št.: 410-0021/2010-2

Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 109/08) ter na podlagi sklepa župana, štev: 410-0021/2010-1 z dne 22.03.2010, ob-javlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza sofinanciranje programov, ki niso predmet drugih razpi-

sov v Občini Kozje za leto 2010

Predmet razpisa je sofinanciranje programov, ki niso pred-met drugih razpisov v Občini Kozje za leto 2010, kot so de-javnosti veteranskih organizacij, upokojencev, invalidskih organizacij ipd..

2. Na javni razpis se lahko prijavijo izvajalci programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: imajo sedež v Občini Kozje oziroma nimajo sedeža v Občini Kozje, programi pa omogočajo vključevanje članov oziro-ma uporabnikov iz Občine Kozje,so registrirani po zakonu o društvih,imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon o društvih,imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrto-vanih programov,imajo potrjen program s strani upravnega organa društva.

Vsebina prijave je določena v razpisni dokumentaciji.

3. Višina sredstev, ki je namenjena za programe iz javnega razpisa je 4.000 EUR. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010. 4. Rok za prijavo na javni razpis je 15.04.2010 do 12. ure.

Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z ozna-ko »Javni razpis: Ostali programi 2010« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE.

5. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 15 dni od odpiranja vlog. Z uspelimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Pogodba bo sklenje-na v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe.

6. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo od dneva objave javnega razpisa na občinskem uradu obči-ne in na spletni strani občine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na občinskem uradu.

ŽUPAN OBČINE KOZJEDušan Andrej Kocman

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

OBČINA KOZJEKozje 37, 3260 Kozje

Datum: 22.03.2010Štev: 410-0018/2010-1

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju turizma v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 73/03, 122/08) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza sofinanciranje programov društev na področju turizma v letu

2010

I.Naziv in sedež naročnika: Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje.

II.Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci programov na področju turizma, ki:

imajo sedež v Občini Kozje,so registrirani po zakonu o društvih,imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo kot jo določa zakon o društvih,imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov,imajo potrjen program s strani upravnega organa društva.

Vsebina prijave je določena v razpisni dokumentaciji.

III.Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih programov turi-stičnih društev s strani občine.

IV.Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci programa na po-dročju turizma na lokalni ravni v letu 2010, so določeni v Pravil-niku o sofinanciranju programov društev na področju turizma v Občini Kozje.

V.Višina sredstev, ki je namenjena za programe iz javnega razpisa je 3.500,00 EUR.

Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010.

VI.Rok za prijavo na javni razpis je 22.04.2010 do 12. ure.Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Jav-ni razpis: Turizem 2010« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE.

VII.Odpiranje vlog ne bo javno.Rok v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa je 15 dni od odpiranja vlog. Z izbranimi izvajal-ci bo sklenjena pogodba o sofinanciranju izvajanja programov turizma v Občini Kozje za leto 2010 v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

VIII.Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo od dneva objave javnega razpisa na občinskem uradu občine ter na sple-tni strani občine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom do-bijo zainteresirani na občinskem uradu.

ŽUPAN OBČINE KOZJEDušan Andrej Kocman

25. marec 2010 | OKo | 25

OBČINA KOZJEKozje 37, 3260 Kozje

Datum: 22.03.2010Št.: 410-0015/2010-1

Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in dru-štev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 73/03, 18/04) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza sofinanciranje programov organizacij in društev na področju

humanitarnih dejavnosti v letu 2010

I.Naziv in sedež naročnika: Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje.

II.Na javni razpis za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Kozje v letu 2010 se lahko prijavljajo izvajalci neprofitne in prostovoljne dejavnosti na področju humanitarnih dejavnosti (v nadaljevanju: izvajalci), ki:- imajo sedež v Občini Kozje,- društva, ki delujejo na področju humanitarnih dejavnosti imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Kozje, njihovi člani pa morajo biti tudi občani Občine Kozje,- imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo doku-mentacijo, kot jo določa zakon,- imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacij-ske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,- da vsako leto dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto.

Vsebina prijave je določena v razpisni dokumentaciji.

III.Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v letu 2010.

IV.Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci programov na podro-čju humanitarne dejavnosti v letu 2010, so določeni v Pravilniku za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humani-tarnih dejavnosti v Občini Kozje.

V.Višina sredstev, ki je namenjena za programe iz točke II. javnega raz-pisa je 2.670 EUR.

Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010.

VI.Rok za prijavo na javni razpis je 13.04.2010 do 12. ure.Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis: Humanitar 2010« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE

VII.Odpiranje vlog ne bo javno.

Rok v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu jav-nega razpisa je 15 dni od odpiranja vlog. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sofinanciranju izvajanja programov na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Kozje za leto 2010 v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

VIII.Razpisno dokumentacijo lahko vsi zainteresirani dobijo na Občinskem uradu Občine Kozje ter na spletni strani občine www.obcina-kozje.si naslednji dan po objavi.

ŽUPAN OBČINE KOZJE Dušan Andrej KOCMAN

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

OBČINA KOZJEKozje 37, 3260 Kozje

Datum: 22.03.2010Štev: 410-0014/2010-1

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 63/03, 41/04) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza sofinanciranje kulturnih programov in projektov s področja

ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v letu 2010

I.Naziv in sedež naročnika: Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje.

II.Na javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Kozje v letu 2010 se lahko prijavljajo kulturna društva, ki:

imajo sedež v Občini Kozje - so registrirana za opravljanje programov na področju kulture,- imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot - to določa zakon o društvih,imajo zagotovljene pogoje za izvajanje določene kulturne - dejavnosti,vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih,- imajo potrjen program s strani upravnega organa društva.-

Vsebina prijave je določena v razpisni dokumentaciji.

III.Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov društev napodročju ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2010.

IV.Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2010 so določeni v Pravilniku o sofinanciranju programov društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kozje.

V.Višina sredstev, ki je namenjena za programe iz točke II. javnega razpisa je 14.000 EUR.

Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010.

VI.Rok za prijavo na javni razpis je 22.04.2010 do 12. ure.Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis: Kultura 2010« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE

VII.Odpiranje vlog ne bo javno.

Rok v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa je 15 dni od odpiranja vlog. Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o sofinanciranju izvajanja programov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Kozje za leto 2010 v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

VIII.Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo od dneva objave javnega razpisa na občinskem uradu občine ter na spletni strani občine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na občinskem uradu.

ŽUPAN OBČINE KOZJE Dušan Andrej Kocman

26 | OKo | 25. marec 2010

ŠPORT, OGLAS

KK Terme Olimia Podčetrtek - članiPirova zmaga in končno 3. mesto

22. kolo 2. SKL – vzhod

Pakman Celje : KK Terme Olimia Podčetrtek 77 : 87Gobec 27, Štahl 17, Abramovič 13, Tržan 8, Maček 8, Trupaj 6, Hunski J. 4, Plavčak 3

Zadnje, 22. kolo, je prineslo še zadnje odločitve o končnem stanju na lestvici 2. SKL - vzhod. Podčetrtški košarkarji so že v petek izpolnili svoj del naloge in zmagali v Celju, toda le dan za tem so Bistričani doma premagali ekipo Uniona Olimpi-je mladi in se s tem uvrstili v dodatne kvalifikacije za 1. B ligo, Podčetrtčani pa so tako osvojili končno tretje mesto. To je se-veda bil povsem pričakovan in realen razplet zadnjega kola. Kljub vsemu lahko trdimo, da je ekipa iz Podčetrtka presegla pričakovanja, ki so bila zadana pred sezono. V moštvo se je naselila zmagovalna miselnost, ki je seveda zelo dober temelj za naslednjo sezono. Podčetrtčani, ki so pred tekmo še imeli možnosti za končno drugo mesto, so v tekmo krenili odločno in si do 8. minute priigrali 8 točk prednosti (15 : 23). V prvi četrtini je bil zelo razpoložen Abramovič, ki je v tem delu igre dosegel tri trojke in že v prvih desetih minutah igre zbral 13 točk, kar pa je bil tudi njegov končni učinek v napadu. Drugih deset mi-nut tekme pa je bilo odločilnih in je nagnilo tehtnico na stran gostov iz Podčetrtka. Stekla je igra v napadu, v obrambi pa so varovanci Ervina Dragšiča zaigrali veliko bolj agresivno in dovolili domačinom, da so v desetih minutah dosegli vsega 8 točk. Tako je prednost do polčasa narasla na »varnih« +16. Po

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

EKIPA TEKME ZMAGE PORAZI TO KERADENSKA CREATIV 22 21 1 43ALTE BISTRICA 22 18 4 40KK TERME OLIMIAPOD ETRTEK 22 18 4 40JEŽICA 22 14 8 36PAKMAN CELJE 22 11 11 33UNION OLIMPIJA mladi 22 11 11 33DRAVOGRAD 22 10 12 32PODBO JE 22 9 13 31ILIRIJA 22 9 13 31CALCIT MAVRICA 22 6 16 28VRANI VRANSKO 22 4 18 26LASTOVKA DOMŽALE 22 1 21 23

odmoru pa se razmerje moči ni spremenilo. Igralci Podčetrtka so še pritisnili na plin in si tako v 24. minuti igre po trojki ta večer izjemno razpoloženega Gobca (27 točk) priigrali odločilnih 25 točk prednosti (36 : 61). Podčetrtčane pa kakor da je to visoko vodstvo nekoliko uspavalo in domačini so v razmiku petih mi-nut naredili delni izid 16 : 2. Edini, ki je strelsko izstopal ta večer pri domačinih, je bil Kočevar (26 točk), ki je v tem delu igre bil še posebej razpoložen. Toda to je bilo s strani domačinov tudi vse. V zadnji četrtini so podčetrtški košarkarji tekmo rutinirano pripeljali h koncu in se veselili še osemnajste zmage v sezoni. Kot se je na koncu izkazalo, pa bi jih potrebovali 19, toda kljub vsemu je bila letošnja sezona izjemno uspešna in končno tretje mesto lahko štejemo kot lep uspeh. Če se ozremo nazaj na celotno sezono, pa bo mogoče ostal le majhen madež in be-sede »kaj bi bilo, če bi bilo«, če bi se domača tekma z Bistrico razpletla drugače, toda to je čar športa. Analiza sezone sledi v eni izmed naslednjih številk.

Pričetek spomladanskega dela v ligah MNZ Celje 2009/2010

Kozjanski nogometni klub startal z zmago v RadečahČlani: Radeče, 21. 3. 2010NK RADEČE : KNK ODRED KOZJE 0 : 3 (0 : 1)Postava KNK:Ceraj, Kolar, Bolko, Golob, Kužner, Bovha, Volaušek (Arbajter), Blaževič, Založnik, Čavš in Jecl.Strelci: 0 : 1 - Čavš Igor (23 min.), 0 : 2 - Blaževič Robert (49 min.) in 0 : 3 - Golob Miha (80 min.).

Moštvo KNK je pod vodstvom trenerja Dušana Vaha odšlo na pot k tradicionalno neugodnim Radečam optimistično razpolo-ženo. Tekmo so pričeli dovolj podjetno in rutinirano prevzemali pobudo na slabem terenu v Radečah. Plod rahle premoči se je realiziral z mojstrskim zadetkom Igorja Čavša, ki je z lobom po-spremil žogo v gol po dolgi podaji z levega boka. Igra v prvem polčasu je potekala več med obema kazenskima prostoroma. Tudi domačini so bili nekajkrat nevarni, a ne dovolj za zanesljivo obrambo na čelu s Cerajem, Bolkom in Kolarjem.Drugi polčas je prinesel več napadalnosti, ki jo je najprej kronal Robert Blaževič, ko je preigral dva obrambna igralca in žogo s kakih 14-ih metrov z »efe« udarcem poslal za hrbet domačega vratarja za 0 : 2. Domačini so imeli svojo priložnost pri 60. minuti, ko je sodnik dosodil dvomljivo enajstmetrovko, domači igralec pa je žogo poslal mimo vrat vratarja Ceraja. Kozjanski nogome-taši so v nadaljevanju izvedli nekaj dobrih kombinacij, zadnjo pa je zaključil prvi strelec moštva, Miha Golob, za 0 : 3, potem ko je Simon Jecl opravil velik del posla.Tako so se zmage zasluženo veselili nogometaši s Kozjanskega, ki so se pokazali kot homogena, disciplinirana in tovariška ekipa.

Kadeti:Kadeti KNK bi morali odigrati tekmo v Mozirju, ker pa so posa-mezniki (6) odpovedovali prisotnost, je vodstvo kluba moralo potovanje odpovedati. Na vodstvu je tako naloga, da ugotovi

vzroke za takšen nedopusten izpad, ki bo društvo stal najmanj 250 evrov kazni. (J. B.)

V soboto, 27. 3., člani KNK Odred gostijo ob 15. uri v Športnem parku Kozje vodilno moštvo iz Brežic, kadeti pa gostujejo istega dne ob 10. uri v Šmarju pri Jelšah.

25. marec 2010 | OKo | 27

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Člani ŠD Kozje v PlaniciLetošnje svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici smo si prvič organizirano ogledali tudi člani Športnega dru-štva Kozje. V soboto, že ob pol štirih zjutraj, se nas je zbralo približno trideset in odpravili smo se na vožnjo proti Planici. Z nekaj postanki smo se brez težav pripeljali do Kranjske Gore, od tu naprej pa se je v smeri Planice vila dolga kolona avtobu-sov in osebnih vozil. Policisti so naš avtobus ustavili pri Rate-čah in od tu naprej smo se v ogromni množici peš podali proti planiškim skakalnicam. Hoja nam je šla dobro od nog, bolj naporno je bilo čakanje na vstop in nato borba za čim boljše mesto v nepregledni množici ob vznožju velikanke. Stiskali smo pesti za Roberta Kranjca in se malo prerivali v verjetno največji gneči, v kateri smo kdajkoli bili. V lepem vremenu je bilo tudi vzdušje odlično in po končani tekmi smo se ponovno podali na sprehod do avtobusa. Po kraj-šem postanku na Trojanah smo se v večernih urah vrnili v Kozje polni novih vtisov. (R. G.)

Šempetrani v PlaniciTradicionalno je letos v Planico iz Bistrice ob Sotli odpeljal avtobus navdušencev smučarskih skokov, ki pa vedno tudi pridno navijajo. S sabo so vzeli še prijatelje iz Virštanja in Ime-nega in na avtobusu se je že zgodaj zjutraj ustvarilo dobro vzdušje, ki pa se je do Planice le še stopnjevalo. Ker so se na pot odpravili pravočasno, niso bili med tistimi, ki so ostali v prometnem zamašku. Navdušeno so spremljali skoke, ker pa je bila zares prevelika gneča, pa jim letos ni uspelo dobi-ti kašnega avtograma ali pa se celo s katerim od najboljših skakalcev fotografirati. Vseeno pa so bili v podporo najdalj-šemu poletu Amana, ki je poletel kar 236,5 metrov. (Z. I.)

OBČINA KOZJEKozje 37, 3260 Kozje

Datum: 22.03.2010Štev: 410-0017/2010-1

Na podlagi 8. člena Pravilnika o financiranju športa v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 63/03, 41/04) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza sofinanciranje programov športa v letu 2010

I.Naziv in sedež naročnika: Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje.

II.Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov športa, ki imajo sedež v Občini Kozje ali izvajajo dejavnost na območju Občine Kozje:

športna društva,- zveza športnih društev,- zavodi s področja vzgoje in izobraževanja,- zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, - ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa.

Vsebina prijave je določena v razpisni dokumentaciji.

III.Predmet javnega razpisa so naslednje vsebine v športu:1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov,

Šport predšolskih otrok,1.1. Športna vzgoja šoloobveznih otrok,1.2. Športna vzgoja mladine,1.3. Interesna športna dejavnost študentov,1.4. Športna rekreacija,1. Kakovostni šport,2. Vrhunski šport,3. Šport invalidov,4. Razvojne in strokovne naloge v športu.5.

IV.Pogoji in merila, po katerih se izberejo izvajalci letnega programa športa na lokalni ravni v letu 2010, so določeni v Pravilniku o financiranju športa v Občini Kozje.

V.Višina sredstev, ki je namenjena za programe iz točke III. 1-6 javnega razpisa je 32.500 EUR.Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010.

VI.Rok za prijavo na javni razpis je 22.04.2010 do 12. ure.Prijave je potrebno poslati do roka v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis: Šport 2010« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE.

VII.Odpiranje vlog ne bo javno.

Rok v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa je 15 dni od odpiranja vlog. Z izbranimi izvajalci bomo sklenili pogodbe o sofinanciranju izvajanja programov športa v Občini Kozje za leto 2010 v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

VIII.Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo od dneva objave javnega razpisa na občinskem uradu občine ter na spletni strani občine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na občinskem uradu.

ŽUPAN OBČINE KOZJEDušan Andrej Kocman

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

V Planico so letos prvič organizirano odšli člani ŠD Kozje.

Šempetrski navijači v Planici skupaj s prijatelji iz Virštanja in Imenega.

Opravičilo!

V prejšnji številki časopisa Oko, št. 36, smo na strani 27 k sliki v članku »Delo in aktivnosti Športnega društva Kozje«, zapi-sali napačen podnapis. Pravi podnapis se glasi: Zmago-valci posavske lige. Vsem prizadetim se za napako opra-vičujemo.

Uredništvo

28 | OKo | 25. marec 2010

Mali oglasiZAPOSLITEVIščem kakršno koli delo v okolici Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. Imam lasten prevoz. Informacije na telefonski številki 031 685 025.

RAZNOProdam male pujske za nadaljnjo rejo ali zakol, od 20 kg do 40 kg. Telefon 03 810 91 83.Prodam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več pripeljem tudi na dom. Telefon 051 621 754.Prodam otroško sobo, lepo ohranjeno. Informacije na telefon: 070 826 324.Prodam 80–basno klavirsko harmoniko ROYAL STANDARD, servisirano in uglašeno. Cena 250 evrov. Telefon: 041 284 642.V Podčetrtku prodamo ali oddamo v najem travnik v velikosti 40 arov. Telefon: 031 680 325.Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon: 041 798 740.Prodam televizijo Samsung, raven ekran 55«, priključek scart, audio/video, srebrne barve z daljincem. Stara je 3 leta in deluje brezhibno. Cena 60 evrov. GSM: 031 848 707.Prodam 17« navadni monitor SIEMENS za računalnik. Cena je 20 evrov, gsm: 031 848 707. Prodam 600-litrsko cisterno z eno pipo za 220 evrov. Telefon: 031 834 403.Prodam motorno kolo Yamaha endura, 50-kubično, dobro ohranjeno, cena 400 evrov, in otroško kolo 24 col z vso opremo, dobro ohranjeno, cena 30 evrov. Telefon: 031 834 403.V Rogaški Slatini oddam v najem opremljeno enosobno stanovanje. Telefon: 041 322 769.V Rogaški Slatini dam v najem stanovanje v hiši (2. nadstropje) blizu centra in na mirni lokaciji. Kontakt: 041 786 511.Prodam limuzino Elantro 1.6 GL, metalno sive barve, centralno zaklepanje, klima, el. pomik prvih stekel, letnik 2001, avto je zelo dobro ohranjen in vreden ogleda. Telefon: 03/580 54 89.Prodam nove gume Dunloop sp1, na platiščih ali same gume, dimenzija je 195/65/15, cena po dogovoru. Telefon 041 265 622.Prodam dva kolesa primerna za mladostnike, cena 40 evrov za komad. Telefon 041 265 622.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko pošljete na urednistvo@casopisoko.si ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa Oko, ki je v prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

MALI OGLASI, RAZPIS, OGLAS

OBČINA KOZJEKozje 37, 3260 Kozje

Datum: 22.03.2010Št.: 410-0019/2010-1

Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 63/03, 132/04, 122/08) objavlja Občina Kozje

JAVNI RAZPISza dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega

gospodarstva v Občini Kozje v letu 2010

I. Predmet razpisa je dodeljevanje proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje v letu 2010.

II. Na razpis se lahko za razpisane ukrepe prijavijo: samostojni podjetniki,• mala podjetja,• občani, ki so pri pristojnem organu vložili vlogo za priglasitev • statusa samostojnega podjetnika,podjetja, ki so na pristojnem sodišču vložila zahtevo za vpis v sodni • register.

Upravičenec ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v likvidacijskem postopku.

III. Skupna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje razvoja malega gospodarstva v letu 2010 znaša 8.500 EUR. IV. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje namene:

pospeševanje odpiranja novih delovnih mest,- promocija izdelkov in storitev in svetovalne storitve.-

Vsebina prijave po posameznih ukrepih je določena v razpisni dokumentaciji.

V. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2010 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Pogoji in merila za dodelitev proračunskih sredstev so določeni v Pravilniku o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje.

VI. Prijava na razpis mora biti izdelana na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu.

VII. Javni razpis se zaključi 31.10.2010. Vloge se bodo sprejemale do porabe proračunskih sredstev po zaporedju predložitve popolnih vlog, vendar najkasneje do 31.10.2010. Vse vloge, ki bodo posredovane po tem roku, se bodo s sklepom zavrnile. Upravičenci lahko prijavijo ukrepe, ki so se izvedli v času od 01.10.2009 do 31.10.2010.

Prijave je potrebno poslati z oznako »Javni razpis: Sofinanciranje razvoja malega gospodarstva v letu 2010« na naslov: OBČINA KOZJE, KOZJE 37, 3260 KOZJE.

VIII. Vloge bo odpiral Odbor za gospodarstvo in razvoj. Odpiranje vlog ne bo javno. IX. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 15 dni od odpiranja vlog. Z uspelimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje za leto 2010. Pogodba bo sklenjena v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

X. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo od dneva objave javnega razpisa na občinskem uradu občine ter na spletni strani občine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na občinskem uradu.

ŽUPAN OBČINE KOZJEDušan Andrej Kocman

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

25. marec 2010 | OKo | 29

PRIREDITVE, AFORIZMI

Tema: Zopet ŽENSKE

1. Ženske imajo po večini rade dolge zgodbe, toda to še ne pomeni, da so nanje pripravljene tudi dolgo čakati. 2. Tudi ženska, ki te je zamudila, te lahko še vedno v marsičem prehiti. 3. Ob boljši polovici postane še moški bolj cel. 4. Bolje je jokati ob ženski, kakor za njo. 5. Mnogi moški mnogim ženskam ne sežejo do kolen, a to še ne pomeni, da jih ne bodo nikoli prijeli za bedra.

Koče (Bistrica ob Sotli), 22. marec 2010

Tonči Babič

30 | OKo | 25. marec 2010

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

Z NAMI NA KONCERT.Izžrebani so bili: Darko Amon, Cesta na grad 25, 3254 PodčetrtekMija Kračun, Gostinca 15 a, 3254 PodčetrtekRozalija Rupret, Kozje 162, 3260 Kozje.

Praktične nagrade podarja ČASOPIS OKo.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 03/58 29 016

Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič E-mail: urednistvo@casopisoko.siTelefon: 03/58 29 016, 031 392 979

Oglasno trženje: Friderik Prah, mob.: 041 977 883Majda Zidar, mob.: 041 681 886E-mail: oglasevanje@casopisoko.si

Lektoriranje: Majda Zidar, mag.E-mail: majda@casopisoko.si

Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah

Oblikovanje: Friderik Prah

Naklada: 1700 izvodov

Tisk: Kotis Močenik Anton & Fanika, d.n.o.

OKo 37

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka, 29. 3. 2010, na naslov: Časopis OKo, Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek

25. marec 2010 | OKo | 31

www.ford.si

Ford Fusion

Poraba: 4,5–6,6 l/100 km; emisija CO 2 : 119–157 g/km. Slika je simbolična. Ponudba velja v primeru �nanciranja prek Ford Credita. Podrobnosti glede �nanciranja dobite pri pooblaščenem trgovcu z vozili Ford . www.ford.si

FINANCIRANJE

FORDCREDIT

Kako dobro poznate Fusiona?

1. Ali lahko spravite v Fusiona 230 cm dolg tovor?

da ne

2. Ali višji položaj sedenja poveča tudi preglednost?

da ne

3. Ali ponudba poleg bogate opreme vključuje tudi kovinsko

barvo in samodejno klimo*?

da ne

4. Ali ga s �nanciranjem Ford Credit res lahko dobite že za

10.365 EUR *?

da ne

5. Ali se vam zdi modro zamuditi tako dobro ponudbo?

da ne

* ponudba velja za omejeno količino vozil

Jagodič Edo s.p.Grliče 10, 3241 Podplat

tel.: 03 58 24 298AVTO EDO

6. Šmarski kmetijski sejemPrvič s tekmo Ferguson rally

nedelja, 28. marec

PRIPRAVITE SE NA VEČJE!

32 | OKo | 25. marec 2010