Kraljestvo gliv (fungi)

1. Predniki gliv

2. Značilnosti in osnovna sistemska delitev gliv

3. Nenavadna diploidna stopnja višjih gliv

4. Endosporangiji

5. Prevladujoča haploidna faza

6. Eksosporangiji

7. Rje in sneti

8. Plodišča prostotrosnic

9. Metageneza

10. Lišaji

11. Gospodarski pomen gliv

Predniki gliv

• Skupne značilnosti gliv in rastlin: pritrjenost, celična stena, razmnoževanje s trosi;

• Telo glive; preprosto zgrajeno, ni diferecirano v tkiva in organe, celice so si zelo podobne;

• Zgradba takšnega telesa se imenuje STELJKA (talus) oz. STELČNICA (talofit);

• Ni dokazov, da so predniki gliv avtotrofni org.

Značilnosti in osnovna sistemska

delitev gliv

• Glive so HETEROTROFNI ORGANIZMI;

hrana so odmrle organske snovi (gniloživke,

zajedavci);

• Večina je pritrjenih;

• Celice obdajajo celične stene iz hitina,

redkeje celuloza;

• Rezervni polisaharid je glikogen.

Delitev gliv

GLIVE SLUZAVKE

ali

Mixomycota

PRVE GLIVE

ali

Eumycota

Glive sluzavke

• Celično steno imajo le razmnoževalne tvorbe – plodišča;

• Celične stene nimajo celice vegetativnega stadija;

• Telo je razvito kot mnogojedrna ali mnogocelična ameboidna steljka (plazmodij);

• Plazmodij nastane:

1. kot posledica številnih jedrnih delitev, citoplazma se ne deli tako hitro,

2. združevanje enojedrnih ameboidnih celic:

• Nastane nekakšna velecelica, ki se giblje kot ameba;

• Prehranjujejo se s fagocitozo (kot živali).

Fagocitoza

• Vir: fagocitoza, pridobljeno, 11. 12. 2012:http://sl.wikipedia.org/wiki/Fagocitoza

Gliva sluzavka;

Čreslov cvet (Fuligo septica)

• Vir: Fuligo septica; pridobljeno: 11.12.2012

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Fuligo_septica_55065.jpg

Gliva sluzavka;

Čreslov cvet (Fuligo septica)

• Vir: Fuligo septica; pridobljeno: 11.12.2012:

http://www.flickr.com/photos/atlapix/3053804078/

Prave glive

• Celice vegetativnega stadija obdaja celična stena;

• Celična stena je večinoma iz hitina (nerazvejan nitast polisaharid z dušikom);

• Steljka je redko enocelična ali enojedrna, večinoma je mnogojedrna ali mnogocelična, v obliki dolgih nitk- glivnih hif;

• Preplet hif tvori podgobje (micelij).

• Vir: Gliva; pridobljeno dne 11. 12. 2012; http://www.google.si/imgres?q=micelij&hl=en&tbo=d&biw=1280&bih=871&tbm=isch&tbnid=jFucRyragCG75M:&imgrefurl=http://svetgob.aza-ms.si/osnove/00osnove.htm&docid=wXsYmyBY8zwLhM&imgurl=http://svetgob.aza-ms.si/osnove/glivapg.jpg&w=431&h=474&ei=1QfIUPfXHMrVsgb5j4DYAg&zoom=1&iact=hc&vpx=615&vpy=149&dur=3&hovh=235&hovw=214&tx=109&ty=137&sig=100605409726896941203&page=1&tbnh=138&tbnw=126&start=0&ndsp=33&ved=1t:429,r:3,s:0,i:88

Delitev pravih gliv

Glede na zgradbo steljke in načina

razmnoževanja prave glive delimo na:

- nižje glive,

- višje glive; imajo popolnejšo zgradbo,

večina tvori posebne razmnoževalne

strukture-plodišča.

Nižje glive

• enostavnejša zgradba;

• zanje značilni vsi tipi gametogamije;

izogamija, anizogamija, oogamija.

Nekatere nižje glive

Olpidium (plesnivka), razmnoževalne celice

so bičkaste (zoospore); razmnoževanje kot

tros ali pa z združitvijo dveh celic

(kopulacija); deluje kot spolna celica;

• Povzroča padavico mladik kapusnic in

paradižnika; spodnji del stebelca se posuši.

• Vir: razmnoževanje Olpidija; pridobljeno 11. 12. 2012; http://www.uoguelph.ca/~gbarron/2008/march2.htm

• Vir: Olpidijum na kapusnici; pridobljeno dne, 11. 12. 2012; http://www.syngenta.com/country/ru/ru/crops/vegetables/cabbage-

diseases/Pages/olpidium-brassicae,-pythium-debaryanum,-rhizoctonia-solani.aspx

Nekatere nižje glive

Mucor mucedo; glavičasta plesen

• razvije se na kruhu; gosta pajčevinasta

plesen,

• razmnožuje se nespolno s trosi.

• Plesen na kruhu

• Vir: Mucor mucedo; pridobljeno 11. 12. 2012; http://luirig.altervista.org/photos-

search/index.php?title=Mucor+mucedo

Višje glive

Delitev na:

- zaprtotrosnice (Ascomycotina),

- prostotrosnice (Basidiomycotina).

Hife obojih so septirane (večcelične).

Nenavadna diploidna stopnja višjih

gliv • posebnost pri spolnem razmnoževanj,ki se

ne pojavlja pri drugih živih bitjih:

Faze: 1. združitev citoplazem spolnih celic (citogamija); ne sledi

združitev jeder (kariogamija); v citoplazmi sta jedri eno

ob drugem; vzpostavi se dvojedrna stopnja (dikariotski

stadij),

2. celična delitev; jedri se sočasno delita in na poseben

način razporedita v hčerinski celici,

3. do združitev jeder pride tik pred mejotsko delitvijo.

Značilnosti zaprtotrosnic

• endosporangiji; sporangij- ask; v njegovi notranjosti

se z mejotsko delitvijo razvijejo nebičkaste askospore;

• večina zaprtotrosnic tvorijo konidije; razvijejo se na

pokončnih hifah (konidioforah)-omogočajo lažje

razširjanje glive;

• gametangiogamija; kopulacija celotne strukture, v

kateri nastajajo gamete-gametangiji;

• delimo jih na tiste, ki tvorijo plodišča in tista, ki ne;

• askospore v ustrezni fazi vzklijejo v haploidne hife.

• Vir: razvojni krog zaprtotrosnic; pridobljeno dne, 11. 12. 2012; http://www.google.si/search?q=ameba&hl=en&tbo=u&tbm=isch&source=univ&sa=X&ei=6QLIUOemIonotQbcroDoBw&ved=0CEoQsAQ&biw=1280&bih=871#hl=en&tbo=d&tbm=isch&sa=1&q=micelij&oq=micelij&gs_l=img.3..0i24l10.1182753.1187884.2.1188464.20.19.0.0.0.5.571.3986.0j11j6j0j1j1.19.0...0.0...1c.1.1RRbuNfIEzQ&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&bvm=bv.1354675689,d.Yms&fp=dd84dc32a09ae771&bpcl=39650382&biw=1280&bih=871

Primer zaprtotrosnice

Glive kvasovke (Saccharomyces sp.), ki ne

tvorijo plodišč; razmnožujejo se z brstenjem;

miceliji kratki, slabo razviti

Vir: kvasovke; pridobljeno 11. 12. 2012; http://beerstreetjournal.com/lager-yeast-mystery-

solved/saccharomyces-cerevisiae/

Primer zaprtotrosnice

• Čopičasta plesen (Penicillium notatum);

tvori snov (antibiotik), ki zavira rast bakterij

ali jih ubija.

Značilnosti prostotrosnic

• eksosporangiji; sporangij-bazidij, na

površini- navadno na kratkih pecljatih

izrastkih (sterigmah)- se razvijejo haploidne

bazidiospore;

• somatogamija; vzpostavitev dvojedrnega

stanja-monoploidne vegatativne hife ne

razvijajo gametangijev; kopulirajo telesne

(somatske) celice;

• plodišča gradijo dvojedrne hife.

• Vir: razvojni krog prostotrosnic; pridobljeno dne, 11. 12. 2012; http://www.google.si/search?q=ameba&hl=en&tbo=u&tbm=isch&source=univ&sa=X&ei=6QLIUOemIonotQbcroDoBw&ved=0CEoQsAQ&biw=1280&bih=871#hl=en&tbo=d&tbm=isch&sa=1&q=micelij&oq=micelij&gs_l=img.3..0i24l10.1182753.1187884.2.1188464.20.19.0.0.0.5.571.3986.0j11j6j0j1j1.19.0...0.0...1c.1.1RRbuNfIEzQ&pbx=1&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_qf.&bvm=bv.1354675689,d.Yms&fp=dd84dc32a09ae771&bpcl=39650382&biw=1280&bih=871

Rje in sneti

• so zajedavci; rje predvsem na vegetativnem

delu; sneti na razmnoževalnih organih višjih

rastlin;

• rje zajedajo dva gostitelja (npr. češmin in

trave-žita), sneti imajo samo enega.

Razvojni krog žitne rje –

Puccinia graminis

• Vir: Puccinia graminis; pridobljeno 11. 12. 2012;

http://thescientistgardener.blogspot.com/

Žitna rja

• Vir: Žitna rja; pridobljeno 11. 12. 2012; http://en.wikipedia.org/wiki/Stem_rust

Metageneza

• prerod z menjavo jedrnega stanja; značilna

za zaprtotrosnice in prostotrosnice;

• v življenju glive se pojavljata dva micelija:

- enojedrni haploidni; razmnožuje se spolno

(kopulira),

- dvojedrni-funkcionalno diploidni; pojavi se

za enojedrnim haploidnim; tvori spore.

Lišaji

Steljko lišaja gradita dva organizma, ki živita

v sožitju:

- gliva kot heterotrofni; večinoma

zaprtotrosnica,

- modrozelena bekterija ali zelena alga kot

avtotrofni partner; večinoma kroglasta ali

nitasta.

Lišaji kot sožitje

• avtotrofnega partnerja; fotosintetizira in z

organskimi snovmi oskrbuje

• heterotrofnega partenrja; sprejema vodo

in minerale iz okolja, ki jih avtotrofni

partner potrebuje za sintezo.

Razmnoževanje lišajev

1. Vegetativno;

Primer:

- zarodne kepice (sorediji); skupine celic avtotrofnega partnerja, povezane s hifami gliv; izgled prahu na površini lišaja;

- zarodni betiči (izidiji); kijasti izrastki na na površini, zgrajeni iz celic obeh partnerjev; iz odlomljenih delov zrastejo novi lišaji.

2. Spolno; samo glive

Morfološki tipi lišajev

• Skorjasti lišaji; tesno zrasli s podlago,

• Grmičasti lišaji; na površino pritrjeni samo

z drobno ploščico; najbolj občutljivi na

onesnažen zrak,

• Listasti lišaji.

Vir: morfološki tipi lišajev; pridobljeno; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7605

Plodišča v lišaju

Vir: plodišča v lišaju; pridobljeno 6. 12. 2012;

http://picasaweb.google.com/lh/photo/7RHgyc0hJtBDZqFVaUV_cg

Prečni prerez steljke lišaja

Vir: prečni prerez listastega lišaja; pridobljeno 6. 1. 2013;

http://www.svarog.si/biologija/MSS/index.php?page_id=10641

Gospodarski pomen gliv

• velik pomen za človeka kot bakterije;

• razkrajajo odmrle organske snovi;

• sodelujejo pri kroženju snovi;

• sposobne razgraditi lignin;

• mikoriza-simbioza gliv z višjimi rastlinami; določene gobe se pojavljajo samo v bližini določenih dreves;

• glive v industriji (živilski, farmacevtski)…

Gospodarski pomen gliv

• zajedavske glive; rje, sneti;

• v lišajih kot pionirski organizmi;

• v lišajih kot bioindikatorji.