kričač - rtvslo.si · pečat. igor prah je eden tistih ko-legov, soustvarjalcev in ustvarjalcev...

kričač0203Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 39 • številka 01 • februar 2010 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

fotozapisfoto: Darko Koren

kričač /marec 10/2

Zmagovalci

Voditelja v ospredju Radijci v svojem kotičku

Med najbolj zaposlenimi so naše maskerke

EMA

Razcvet svobode ustvarjanja

V parlamentu so snovalci zakonoda-je, ki naj bi v prihodnje določala in kro-jila naše poslanstvo, predstavili osnu-tek novega zakona o RTV Slovenija, kije nastajal vse minulo leto. Na osnu-tek, za razliko od sedanjega so gatokrat pripravljali številni medijskistrokovnjaki, bo zagotovo veliko pri-pomb. Še zlasti, ker smo sedanjo zako-nodajo sprejemali z referendumom na

željo in zahtevo sedanje opozicije (prejšnje vladne garniture), ki se jije zaradi pičle referendumske večine in z obljubo, da bodo gledalci zamanj denarja dobili bolj kakovostne radijske in televizijske programe,zakon začel sesuvati že leto dni po izgubljenem mandatu vladanja.To je namreč hud udarec snovalcem obstoječe zakonodaje in verjet-no ne špekuliram preveč, če napovem (ne le Grimsovo) hudo borboza njeno ohranjanje. Kaj nam je današnja prinesla lahko ocenijoposlušalci in gledalci sami, kaj nam je odnesla pa tisti, ki smo v hišizaposleni dlje od njene veljave. Po isti zakonodaji – vmes je prišlo dozamenjave oblastnikov – so te dni v teku kadrovske spremembe vhiši. Zamenjan je Nadzorni svet, zamenjano je vodstvoProgramskega sveta, v teku je razpis za novega generalnega direk-torja, mandat se izteka direktorjema radia in televizije. In v kolikor bibilo sedanji oblasti do političnega prevzema naše hiše in vpliva naraznotere naše programske vsebine, bi lahko rekel, da bodo novioblastniki svoje dosegli. Pa vendar bo kmalu v postopku sprejemanjanov zakon o RTV. Kot večni optimist zato verjamem, da je namensedanjih oblastnikov sprejeti zakon, ki nam lahko prinese več neod-visnosti, samostojnosti in profesionalnosti, odmik od političnih vpli-vov, odgovornost za prikazano in povedano, skrb za premoženje,vodenje, tehnološki in kadrovski razvoj, organizacijsko rast, upravlja-nje ipd. Skratka, čas bi že bil, da se družba v celoti zave, kaj naj inmora početi javni servis RTV, ki mu je v vseh dosedanjih zakonihnamenjeno poslanstvo razvijanja, ohranjanja in odsevanja narodovebiti na področju medijskega razcveta. Prav tovrstni razcvet svobodeustvarjanja pa nikdar ne sme biti politično voden in usmerjen.

P.S. Seveda je v demokraciji dopustno tudi drugačno razmišljanje. Darko Koren

uvodnik vsebina

KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: [email protected] urednik: Darko Korenuredništvo: Nataša Segulin, Tatjana Pirc, Srečko Trglec, Darja Slokan,Polonca KomarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 18.3.2010 Fotografija na naslovnici: Studio ZOIAvtor fotografije na naslovnici: Stane Sršen in Žiga Culiberg

/marec 10/ kričač 3

2 fotozapisEMA

4-11 nagradeNagrade in priznanja RTV Slovenija

12-13 programski svetJernej Pikalo predsednik PS RTV

14-15 nadzorni svetNov Nadzorni svet RTV Slovenija

16 OI RadioRadijci na ZOI

17 OI TVTelevizija Slovenija na ZOI

18 RTV na ZOIRTV Slovenija na OI - posebne zadolžitve

19 radijska igraFeri Lainšček: NEDOTAKLJIVI

20-21 v korak s časomPrenovljeni studio 26

22-23 naša letaNadja Jarc

24 ZKP RTV klasikaNovosti Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija

25 TV projektiDan žena v jazz klubu, dame jazza v gosteh pri Big bandu RTV Slovenija in Sebastianu Cavazzi

26 pisma bralcevPrišli - Odšli

27 v korak z maskamiIMATS – London 2010

28 in memoriamIvi Korošec (1937 – 2010) Anica Gladek Jezeršek (1942 – 2010)

29 iz TV programov500. oddaja Prvi in drugi!

30 jubilejiMariborski 30 –letnikiŠe pomnite prijatelji

31 razvedrilo

32 rekreacijaSCIJ v MarokuAdventure kick pod Mont BlancomNovinarji na Voglu in Pokljuki

PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO

IGOR PRAH Televizijski režiser Igor

Prah je v desetletjih delova-nja na RTV Slovenija podpisalrežijo pod obsežen korpuskvalitetnih dokumentarnihoddaj in oddaj različnih žan-rov visokega in najvišjegaranga. Njegovo ustvarjalnodelo je v programih javnetelevizije pustilo neizbrisenpečat.

Igor Prah je eden tistih ko-legov, soustvarjalcev inustvarjalcev nacionalne Te-levizije, ki mu je poklic televi-

zijskega režiserja »poslanstvo in ne le ozko strokovnjaštvo«. Skozi njegove režije lahko čutimo zavedanje, da dela za gledalce,

jim posreduje idejno in umetniško sporočilo in z njimi vzpostavljakomunikacijo.

Kot diplomirani televizijski režiser presega poznavanja orodij te-levizijske obrti in je ustvarjalen, domiseln in izviren, vsaka oddajamu je izziv.

Njegova opažanja so iskrena, premišljena in ustvarjalna, kar smosodelavci vedno sprejemali z zaupanjem.

Ekipo vodi pred in za kamerami z veliko produkcijskega, izvedbe-nega in tehničnega znanja preudarno, vedno z veliko spoštljivostjodo sodelavcev.

V svojem opusu izkazuje vrsto režij različnih programskih zvrsti,zaradi njegove splošne razgledanosti po umetnostih pa še pose-bej izstopa njegov dragocen prispevek pri soustvarjanju podobekulturnih in umetniških programov - pomembnejših televizijskihigranih programov, adaptacij gledaliških predstav in glasbeno scen-skih del, dokumentarnih in portretnih filmov, med njimi tudi glas-benih dokumentarnih oddaj in serij ter številnih kulturno informa-tivnih oddaj.

Domiseln in ustvarjalen pri iskanju novih televizijskih možnosti inizzivov v soočenju glasbene in vizualne umetnosti dragoceno pri-speva tudi k posredovanju glasbenih dogodkov preko tv medija.

Z velikim poznavanjem televizijskega medija, tudi njegove iz-

jemne lastnosti sočasnosti, je v svojem dosedanjem opusu gledal-cem pred tv sprejemniki skozi režije neposrednih prenosov približalvrsto koncertov, gledaliških predstav, velikih družbenih ali družab-nih prireditev in dogodkov.

PRIZNANJE ZA DOSEŽKE V DALJŠEM DELOVNEM OBDOBJU

GREGOR TADEJ TOZONUstvarjalni opus radij-

skega režiserja Gregorja To-zona se po 36 letih soustvar-janja igranega radijskegaprograma in 47 letih zve-stobe Radiu Slovenija v le-tošnjem letu zaokroža z 207režijami radijskih iger, kar gauvršča med najbolj zanesljivevzdrževalce in nosilce reper-toarja.

V najznačilnejših delihGrege Tozona, ki jih lahkobrez zadržka imenujemo »ra-dijske mojstrovine« izgine-

vajo posamezni elementi uprizoritve – besedilo radijske igre, igralci,glasbena partitura, tehnična izpeljava in predvsem – režiser sam.Združijo se v nek višji namen in sporočilo. V središču ostaja poslu-šalec in njegov bogato izpolnjen, v globino izzvan »notranji oderdomišljije«. Gregor Tozon zaključuje svojo intenzivno radijsko prisot-nost z vrhunsko režijo zahtevne radijske igre Milana Frola Peti jez-dec so sanje. Zanamce pa čakajo njegove druge mojstrovine, nastalev bogaterm ustvarjalnem opusu kot so radijska Vrbov fant, Ženininaše mlade Koprnele, 25 režiranih nadaljevanj po Johnu Miltonu –Izgubljeni raj, pa avtorska dokumentarna oddaja o gostovanjuMladinskega gledališča v Južni Ameriki s Šeherezado, duhovita av-torska miniatura Pogled z balona na Ljubljano ponoči (Prix Pho-nurgia Nuova, 1995 Arles), obsežna interaktivna radijska kriminalka- nanizanka Pokličite gospo Milo in druge. Je tudi prejemnik večihdomačih in mednarodnih nagrad.

V Kulturno- umetniškem programu je bil šest let asistent režije,kot režiser pa je prevzel večino javnih oddaj : npr. 8 let zapored »Sil-vestrske oddaje«, režiral okrog 40 radijskih šol, vzporedno in kasnejeveliko otroških in radijskih iger za odrasle , sodeloval na jugoslo-vanskih in na mednarodnih festivalih. Prejel je več nagrad, njegovanajljubša je tista v Arlesu.

nagrade


Nagrade in priznanja RTV SlovenijaSredi marca smo v Studiu 14 Radia Slovenija slovesno podelili priznanja RTV Slovenijatistim posameznikom, ki so bili po izboru komisije v lanskem letu najbolj zaslužni zakakovostne programske presežke, strokovne delovne prispevke in dolgoletni delovni opusv naši hiši. Prireditev, v dvorani smo sicer pričakovali veliko več sodelavk in sodelav-cev, je povezovala Nataša Bolčina Žgavec, z nastopi pa so jo obogatili Mia Žnidarič inAlenka Godec ter nepogrešljivi Big Band RTV Slovenija pod taktirko Tadeja Tomšiča.

SREČKO ROVŠEKSrečko Rovšek je poklicno

pot na RTV Ljubljana začeljanuarja 1969 na oddajnemcentru Nanos in delo opra-vljal do julija lani, ko se jeupokojil. Na službeni poti jeprešel vse faze, od tehnikado vodje oddajnega centraNanos, na katerem je delalskoraj 30 let.

Že mesec po nastopuslužbe je doživel ognjeni krst,ko je burja podrla oddajnistolp in kasneje občutil vso

težo postavitve novega inusposobitve za delovanje. Bil je priča hitremu razvoju tehnike skozizgodovino, s svojo iznajdljivostjo pa je v časih, ko so se dogajale pre-lomne stvari v radiodifuziji, prispeval marsikatero rešitev na oddaj-nem centru Nanos. Omenimo le uvajanje stereo programa na radij-skem programu, pa uvajanje barvne televizije in seveda začetekoddajanja TV Koper. Kasneje pa še postavitev novega stolpa za UKVin razširitev oddajnega centra z novo zgradbo.

V zaključku svoje poklicne poti pa je doživel tehnološko revolucijo,ko prehajamo na digitalno televizijsko oddajanje.

Njegova iznajdljivost se je izkazala v času prelomnih trenutkovvojne za Slovenijo, ko je sodeloval pri obnovi poškodovanega oddaj-nega centra. Na oddajnem centru Nanos je pustil neizbrisen pečatin kakovostno, usposobljeno posadko, ki nadaljuje njegovo delo.Vedno je skrbel tudi za pozitivne odnose med člani posadke in osta-limi delovnimi skupinami.

V svojem prostem času, ko ni bil v službi na oddajnem centru, jezelo prizadevno sodeloval v različnih komisijah na RTV Slovenija napodročju delavske kontrole in medsebojnih delovnih razmerjih, pripripravi kolektivne pogodbe, v komisiji za pripravo plačnega si-stema, pri projektih, vezanih na organizacijo dela na oddajnih cen-trih ter seveda v sindikatu.

PRIZNANJE ZA IZJEMNE OZ. NADPOVPREČNE DELOVNE DO-SEŽKE V MINULEM LETU

SLAVKO BOBOVNIKSlavko Bobovnik se je v

svoji dolgoletni karieri na TVSlovenija preizkusil v vseh,tudi najtežjih novinarskihzvrsteh in dokazal, da je TVSlovenija s svojo program-sko širino lahko najboljšeokolje za rast vrhunskih no-vinarjev. Poleg odlične do-pisniške kariere je Slavko Bo-bovnik v zadnjem letu odli-čen predvsem v vlogi vodite-lja Odmevov. Tako kot oddajaje tudi on postal zaščitniznak informativnega pro-

grama TV Slovenija, s svojimi suverenimi in pretehtanimi voditelj-


tekst in foto: Darko Koren

skimi potezami, pa v vsaki oddaji znova dokazuje, kako pomembenje kredibilen in visoko profesionalen voditelj informativnih oddaj zavsak program.

Slavko Bobovnik pa ni le odličen voditelj, je tudi izreden ustvar-jalec in iskalec novih idej in izzivov. Tako je v letu 2009 sodeloval prinačrtovanju in vodenju oddaje Stopimo skupaj, s katero smo tudi znašo televizijo priskočili na pomoč brezposelnim. Bobovnik je tudieden od idejnih očetov ter seveda pripravljavec oddaje Pregled leta2009, s katerim je informativni program dodal piko na i iztekajočemuse letu 2009. Z več kot dve urno televizijsko pogovorno-informati-vno oddajo smo dokazali, da lahko v kratkem času pripravimo teh-nično in izvedbeno in programsko izjemno zahteven projekt. Izvedbatakšnega projekta seveda v največji meri sloni na samih ustvarjal-cih programa in tu je Slavko Bobovnik, poleg sovoditeljice ManiceAmbrožič, odigral ključno vlogo.

BOJAN KOSIKvalitetno urejeno arhiv-

sko gradivo ima za programenacionalne ustanove, kot jeRTV Slovenija, neprecenljivovrednost. Kako zapletene sopovezave in medsebojne re-lacije vsebinskih podatkovdigitalnega zvokovnega ar-hiva, ki so skrite očem upo-rabnikov, dobro ve BojanKosi, vodja Mediateke na Ra-diu Slovenija.

Prve izkušnje si je nabiralpri delu v radijski diskoteki,potem pa kmalu pričel inten-

zivno sodelovati tudi pri iskanju najboljših rešitev za vsebinski po-pis v programu Fonoteka, predhodniku današnjega sistema digital-nega zvokovnega arhiviranja. V letu 2007 je svojo energijo preusme-ril v raziskovanje nove programske opreme Mediarc, s katero polegopisnih podatkov obvladujemo tudi zvokovne vsebine v digitalni da-totečni strukturi, od zajema do trajnega arhiviranja in posredova-nja uporabnikom. Z veliko volje se je lotil organiziranja nove skupinepod imenom Mediateka, ki jo vodi izredno subtilno, z izjemnim po-sluhom do sodelavcev in odlično organizacijo dela.

Izjemen je tudi njegov prispevek k razvoju sistema, saj pravzapravopravlja dela razvojnega inženirja. Zaradi velikega kreativnega po-tenciala so njegove rešitve izredno inovativne, domiselne in upo-rabne. V pomoč so tudi drugim uporabnikom te aplikacije po svetu.Samoiniciativno se je lotil določenih programskih dodelav, vsako-dnevno poglabljanje znanja iz računalništva pa uporablja pri pro-gramsko nadzorovanih delovnih procesih, ki po njegovi zaslugi po-stajajo vse bolj avtomatizirani.

Svoje znanje nesebično posreduje ostalim sodelavcem, na intrane-tnih straneh skrbi za izobraževalne vsebine, ki so sodelavcem inuporabnikom vsebin v veliko pomoč. Hkrati bdi tudi nad vzdrževa-njem celotnega računalniškega sistema, na katerem poteka digita-lizacija in kataloška obdelava. V marsičem je njegovo delo pionirsko,zaradi uspešnosti pa lahko rečemo, da so z njegovim delom posta-vljeni temelji za nadaljnjo gradnjo digitalnega arhiva, v katerega sebodo uvrščale vse vrste vsebin, ki se rojevajo v enotah RTV Slovenija.

Andreja Hienga, Rudija Šeliga, Toneta Partljiča, Dušana Jovanovićado Milana Jesiha, z natečajem pa je pridobil tudi nove, uspešne sce-nariste (Tone Peršak, Stanislava Bergoč, Alenka Goljevšček) in reži-serje. Kot urednik in dramaturg je oblikoval nekaj najpomembnej-ših izvirnih televizijskih iger ter dramatizacij klasičnih in sodobnihslovenskih literarnih del.

V letih 2008/09 je kot dramaturg sodeloval pri enem najzahtevnej-ših projektov TV Slovenija, TV-filmu »Angela Vode, skriti spomin, kije bil predvajan v tekmovalnem programu Prix Europa«, Berlin,2009,pri TV-filmu »Igra s pari« in pri TV-igri »Kandidatka in šofer«.

Ob tem, da opravlja delo dramaturga, Jernej Novak vseskozispremlja ustvarjalnost slovenskih gledališč ter z izborom in televi-zijskim snemanjem predstav skrbi, da široki avditorij javne televizijelahko spremlja kakovostne dosežke aktualne slovenske gledališkeustvarjalnosti.

Izjemno pomemben je njegov prispevek k pridobivanju novih,kakovostnih sodelavcev (scenaristov, režiserjev), prav tako si je koturednik in dramaturg TV- drame v Uredništvu domačih filmov in na-daljevank ves čas prizadeval za širjenje ustvarjalne svobode, tako videjnem kot v estetskem pogledu.

NIKITA MAJA LAHKonec leta 2009 je sko-

raj neopazno končala svojeredno delo na RTV Slove-nija. Neopazno za mnoge,a ne za tiste, ki pogrešajonjene ideje in njeno znanjena elektronski in filmskimontaži. Skromna, tiha, aob svojem delu vednozelo natančna in pripra-vljena z nasveti izboljšatiizdelek, je Nikita Maja svojeizkušnje kalila na raznovrs-tnih področjih filmskegamontiranja dnevno-informa-

tivnih in reportažnih zvrsti, igranega in dokumentarnega programa.Pri svojem delu se je v zadnjih letih seznanila tako z elektronsko kotračunalniško NLE montažo. Sodelovala je z velikim številom avtor-jev in režiserjev, s katerimi je montirala več projektov. Med njimiomenimo Michaela Bensona, Matjaža Bergerja, Marjana Cigliča,Pavla Grzinčiča, Silvana Furlana ...

Podpisana je pod montažo nadaljevanke o Francetu Prešernu incelovečernega filma Portret pesnika z dvojnikom, montažo celove-černega mladinskega filma Pozabljeni zaklad in celovečernega mla-dinskega filma Bela gospa, montažo dokumentarnega filma Rex, re-žijo in montažo dokumentarnega filma Pepin vrt. Prejela je tudi šte-vilne domače in tuje nagrade ter priznanja za svoje delo.

Nikita Maja je bila vedno pripravljena pomagati in prisluhniti. Nele njena profesionalnost na področju montaže, temveč tudi njenaosebnost vsekakor pričata, da je velik človek, dober sodelavec in do-ber prijatelj. To pa so vrline, ki jih je prav gotovo vredno pohvaliti innagraditi!

Ustvarjalci projekta MISIJA HARMONIJA:MATJAŽ CULIBERG, RUDI PANČUR in TATJANA PIRCProjekt je junija lani potekal v vojaški bazi Villaggio Italia, Peć na

Kosovu in na 1. programu Radia Slovenija. V njem so skupaj s slo-vensko vojsko predstavili življenje v vojaški bazi in za finale pripra-vili koncert Orkestra slovenske vojske s priznanimi pevci in pevkamizabavne glasbe. Tako so med drugim v bazi nastopili Alya, RudolfGas, Darja Švajger in Tina Gorenjak. Šlo je za prvi takšen projekt vzgodovini Radia Slovenija in v zgodovini zveze Nato. Projekt je biledinstven - tako v idejnem kot tudi programskem in tehničnem smi-slu in pomeni velik prispevek k ustvarjalnosti, ki pospešuje razvoj inutrjuje ugled RTV Slovenija, hkrati pa je bil programsko zelo izvirenin je pomenil veliko obogatitev.

Poleg nagrajencev si priznanje in čestitke za dobro opravljeno delo,pri katerem sta zaradi zahtevnosti projekta prišla do izraza profe-sionalnost in entuziazem delavcev Radia Slovenija, zaslužijo vsi, kiso v projektu sodelovali, saj je bil od vsakega posameznika v tej odli-čno uigrani ekipi odvisen uspeh Misije Harmonija.

Radijska ekipa Misije harmonija je julija 2009 na sprejemu pri mi-nistrici za obrambo in pri načelniku za obrambo Slovenske vojskeprejela tudi pisno priznanje in zahvalo za svoje delo.

Nagrajenci soglašajo, da se denarna nagrada nakaže na Zaklad-niški račun Mladinskega doma Malči Beličeve, s katerim sta Prvi pro-gram Radia Slovenija in Radijska produkcija decembra 2009 pripra-vila odmeven humanitarni projekt Obdarujmo otroke.

ČASTNA PRIZNANJA

JERNEJ NOVAKOb prihodu na Televizijo

Ljubljana (1980) je v skladu stedanjo razporeditvijo delov-nih nalog prevzel mestourednika za izvirno TV-igroin tako kot urednik ter dra-maturg sodeloval pri več kot60-ih izvirnih TV-igrah in na-daljevankah. V začetku 80-tih let je uspešno izvedel ja-vni natečaj za izvirno TV-dramo, h kateremu je pova-bil vodilne slovenske drama-tike od Dominika Smoleta,

nagrade


NELI MARJETA KAPUSNeli Marjeta Kapus je vez

med generacijo, ki je delalapionirske korake slovensketelevizije in današnjim ro-dom njenih sodelavcev.Njeno poznavanje hiše, nje-nih služb in ljudi, ki v njihdelajo je izjemno dragoceno,še posebej zato, ker si je bilazaradi svoje potrpežljivosti zredko kom navzkriž. Povsodso ji bila vrata odprta, po-vsod so ji prisluhnili in joupoštevali. Bila je desna roka

številnih urednikov in mnogenjihove praktične odločitve so nastale z njeno pomočjo. Njeno deloje vedno potekalo v ozadju, morebitne napake, pa bi lahko ohromilenajvitalnejše programske dele.

Privržena sodelavcem in projektom pri nastajanju televizijskihoddaj ni čutila le svojih dolžnosti ampak tudi odgovornost za celoto,v katero je bil velikokrat vtkan njen koristen nasvet. Svoje izkušnjeje prenašala na mlajše generacije, tako, da je bilo z njeno upokojit-vijo omogočeno neokrnjeno delo pri načrtovanju programske sheme.Neli Marjeta Kapus je bila v številnih projektih srce te televizije,sploh pa je svoje sodelavce navdajala s srčnostjo, ljubeznijo do delain pripadnostjo RTV. Kot vodja predvajanja, ki ga je formalno prev-zela šele pri koncu svoje profesionalne poti, se je izjemno izkazala,saj je znala na svojstven način svoje programsko poznavanje spo-jiti z občutkom za vodenje kolektiva. V sicer stresno delo je znalavnesti preudarnost in tako sprejemati odločitve, ki so bile v danemtrenutku najboljši kompromis.

Za svoje vloženo delo in prizadevanje v času redne zaposlitve nibila ustrezno nagrajena, tudi zaradi dejstva, da je vodja službe po-stala šele v zadnjem letu. Znanja, ki si ga je Neli Kapus pridobila nasvoji poklicni poti, ne daje noben akademski naziv. Upamo, da ga boše naprej na tak ali drugačen način delila s to hišo.

JANEZ NOVAKSvojo poklicno novinarsko

in uredniško pot na teda-njem Radiu Ljubljana je Ja-nez Novak začel leta l968 vredakciji poročil. V prvih letihsvoje novinarske kariere se jetako uveljavil, da so mu bilezaupane vedno bolj zahte-vne naloge, vrhunec teda-njega profesionalnega ob-dobja pa je bilo nedvomnonjegovo imenovanja za do-pisnika Radia v Beogradu. Toje bilo odgovorno in samo-stojno štiriletno delo, ki ga je

Janez Novak opravil brez napak.


Poleg poročanja iz federacije se je izkazal tudi s številnimi prenosinajpomembnejših ali najzahtevnejših dogodkov, ki jih je skrajno pro-fesionalno in radiofonsko opravil več deset. Prav prenosi pa so gaspremljali tudi v nadaljevanju radijske kariere, ki jih je vselej spre-jemal kot nov izziv, ne glede na to, da je imel kot urednik druge inpomembne zadolžitve.

Dopisništvo Radia Ljubljana je pod njegovim urednikovanjem po-stalo zgled uveljavljanja lokalnih novic na radiu, saj so življenje inproblemi izven Ljubljane prav po njegovi zaslugi v radijskih progra-mih dobivali vse večjo veljavo. Po drugi stani pa je vse dopisnike,skupaj z uredništvom samim povezal v trdno profesionalno delovnoenoto s pristnimi prijateljskimi in delovni odnosi.

Tudi v minulih letih, ko opravlja delo urednika DIR-a, torej redak-cije poročil in vseh najpomembnejših osrednjih informativnih oddaj,je bil in ostaja njegov prispevek k celovitemu, objektivnemu in hitr-remu invormiranju neprecenljiv. Njegov osebni odnos do sodelav-cev, zlasti mladih, ki so se prvič srečali z novinarstvom prav pod nje-govih vodstvom, pa je močno vplival na to, da so radijski programiobogateni z novimi in obetavnimi kadri.

BORIS LJUBIČ Boris Ljubič je začel z de-

lom v športnem uredništvutedanjega Radia Ljubljana pouspešno opravljeni avdicijiaprila 1972, sprva kot hono-rarni sodelavec, od novembraistega leta pa kot stalni članuredništva. Več kot 35 let jespremljal veliko odmevnihšportnih prireditev, v času odleta 1990 do 1995 pa je biltudi urednik uredništva.

Poročal je s štirinajstih po-letnih in zimskih olimpijskih

iger, spremljal 12 svetovnih prvenstev v alpskem smučanju, poro-čal s 23 svetovnih prvenstev v cestnem kolesarstvu in spremljalogromno športnih tekmovanj v atletiki, kolesarstvu ter gimnastiki.Od leta 1975 je »pokrival« žensko alpsko smučanje in v dobrih tri-desetih letih poročal z več kot sto prizorišč svetovnega pokala.

Za svoje delo je prejel priznanje Zlati mikrofon za radijsko repor-tersko delo in je dobitnik priznanj Gimnastične, Kolesarske in Smu-čarske zveze Slovenije. V lanskem letu pa je prejel tudi priznanjeMednarodne smučarske zveze za življenjsko delo na področju smu-čanja. Reporterski mikrofon je odložil nekaj mesecev pred odhodomv pokoj in se v glavnem posvečal delu z mladimi sodelavci.

NADJA JARCRadijska in nekdaj tudi televizijska napovedovalka, voditeljica in

mentorica za radijski govor Nadja Jarc je vsestranska in kompleksnaosebnost. Pustimo ob strani čudovito barvo njenega glasu in izpi-ljeno govorno tehniko, ki sta tako ali tako pogoj za vrhunskega ra-

tji dan/, satire /Lenart Zajc: Gomila, Mularczyk Andrzej Hepening alinočna komedija, Pavel Lužan Dragi Janezek /, kriminalke /GorazdTrušnovec: Kriptogram/ do socialne drame po besedilu BoštjanaTadla Družinski človek, ki s temperamentno režijsko upodobitvijoslika ritem časa in razpad vrednot z njegovimi posledicami na na-jintimnejši ravni.

Leta 1988 je prejel nagrado “Fedor” na jugoslovenskem festivaluza svoj dokumentarec »Dolgega dneva potovanje ali iskanje izgublje-nih iluzij«, prav tako pa je dobitnik številnih mednarodnih priznanj.

Preteklo leto – vključno z že nastajajočimi novimi deli in z od-mevno otroško radijsko igro s konca 2008 – Rdeča nogavička pobesedilu Saške Rakef – predstavlja enega njegovih izrazitih pro-fesionalnih vrhuncev. Potrjuje ga tudi dobra umestitev v najhujšisvetovni konkurenci na festivalu Prix Italia 2009 : radijsko igro Dru-žinski človek je strokovna žirija uvrstila na sicer neuradno priznano5. mesto.

BOŽO KNEZVsi, ki poznamo radijski in

televizijski pogon vemo, kakopomembna zanj je nemotenaoskrba z električno energijo.Zlasti v izjemnih situacijah,ko se morda zaradi vremen-skih ali drugih neprilik zrušiceloten energetski sistem vSloveniji in je potrebno vhipu nadomesti izpadloomrežje. Le malokdo, tudiznotraj hiše, ve, kako je ure-jena energijska preskrba,kakšne tehnološke rešitve innaprave omogočajo prebro-

diti takšne krizne situacije. Pri tem je izredno pomembno načrtova-nje, investiranje in vzdrževanje sistemov za nemoteno oskrbo. Člo-vek, ki je leta skrbel in vodil področje elektroenergetike, je Božo Knez.

Na RTV Slovenija se je zaposlil leta 1972, letos zaključuje svoje delov njej. Na delovnem mestu elektrotehnika je hitro napredoval, saj jepoleg strokovnih znanj posedoval tudi lastnosti, ki so pomembne zaskupinsko delo. Pri gradnji novega RTV-centra je spoznal vse detajleenergetskega dela hiše, kar mu je izjemno koristilo pri njegovih na-daljnjih nadgradnjah in posodobitvah.

Zaradi mirnega značaja je bilo njegovo delo mnogokrat neopa-zno, pa zato nič manj pomembno. Poskrbel je za posodobitve, po-večevanje zmogljivosti in zanesljivosti sistema, brez pretresov in pu-blicitete, ki običajno spremljajo uvajanje novosti v naše tehnološkesklope. Tako je bilo tudi pri investicijah, ki uvajajo novosti s področjarazvoja informacijskih tehnologij.

S svojo strokovnostjo in posluhom za medčloveške odnose je vesčas užival velik ugled. Nikoli ni odrekel dela, tudi terenskega, na pri-mer ob izvajanju največjih projektov javnega zavoda. V zadnjih le-tih je kot vodja elektroenergetike skrbel tudi za strokovni razvoj so-delavcev, ki ga bodo v svojih vrstah nedvomno močno pogrešali.

dijskega govorca. "Blagogla-sje ustvarja duh, izobrazbaobzorje," pravi Župančič invse to veje iz Nadjine inter-pretacije, ki ni nikoli samoza-dovoljna, samoobčudujoča,vendar prav zato vednoodraža bogato, polnokrvnoosebnost. Osebnost, ki v po-dajanju besedila venomerstremi k bogatitvi zapisa-nega, vse to pa počne ne-kako spontano, iz neke sa-moumevne notranje nuje ponadgraditvi vsebine z obliko-

vanjem najprimernejše forme,ki ustvari nadstandardni medijski izdelek. In s takšno interpreta-cijo je radijski oddaji »Staranje kot zorenje motiva« pripomogla k na-gradi na 8. mednarodnem festivalu IRIB v Mashadu v Iranu, enemvečjih svetovnih festivalov na področju radiofonije.

Druga lastnost, po kateri krepko izstopa iz povprečja, je Nadjinmuzikalni dar, ki ji omogoča v polni meri izraziti neločljivo medse-bojno povezanost akustične in semantične plati izgovorjene besede.Tudi njene avtorske oddaje, v katerih nam je inventivno predstavljalain nam znova približala bogastvo francoskega šansona, imajo zatododatno težo.

In nenazadnje: Nadjin glas kljubuje času. V njem ni niti sledu iz-trošenosti ali rutinske naveličanosti. Kljub zrelostni patini je ševedno obarvan z mladostniško radoživostjo in skoraj otroško rado-vednostjo, saj mu nikoli ni dovolila, da bi se zasidral v varnih vodahsuhega, pološčenega artikuliranja, ki lahko kaj hitro postane samosebi namen.

JOŽEF VALENTIČ Radijski režiser Jože Valen-

tič spada med tisto peščicoustvarjalcev, ki so nosilci invzdrževalci repertoarja igra-nega radijskega programa,saj je njegova ustvarjalna an-gažiranost stalna in zane-sljiva, velikokrat pa ob vztraj-nem vzdrževanju delovnekontinuitete v presežkih pre-senetljiva, v izrazu polnokr-vna in, kadar gre za možnostizbiranja, dobrovoljno hu-morna. S posebnim občut-kom za najustreznejšo igral-

sko zasedbo in še posebej za odkrivanje radijsko perspektivnih mla-dih igralcev, je Jože Valentič zrežiral številne radijske igre za odra-sle in otroke slovenskih in tujih avtorjev.

Prav tako je soustvarjal igrani program 2009 z zvočnimi upodo-bitvami žanrsko raznolikih besedil; od komedije /Peter Semolič: Tre-

nagrade


MARIA PFEIFFERje bila kot radijska in televizijska napovedovalka cenjena doma in

v tujini, predvsem pa je bila vzor generacijam napovedovalk in na-povedovalcev, prav tako novinarkam in novinarjem v italijanskih pro-gramih Radia in Televizije Koper – Capodistria. Odlikovali so joskrajna profesionalnost, odlična dikcija v italijanščini, glas, stil,vrhunska in nevsiljiva sporočilnost in verodostojnost njenega nasto-panja pred mikrofonom in kamero.

Maria Pfeiffer je bila dejavna v obeh medijskih hišah; imela je po-membno vlogo pri tej dolgi in uspešni zgodbi: bila je glas in obraz,ki je popeljal v eter prve televizijske dnevnike koprske televizije. Zelohitro je postala cenjena in priljubljena pri domači publiki ter v Ita-liji, kjer je veliko gledalcev spremljalo program koprske televizije.

Maria je bila izjemna tudi pri sinhronizaciji in interpretaciji tek-stov in besedil oddaj prevzete produkcije, predvsem dokumentarnihfilmov, ki jih je realizirala TV Ljubljana, in ki jih je koprska televizijapredvajala v italijanskem jeziku. Nepozabna bo ostala njena inter-pretacija poezije slovenskih pesnikov v italijanskem jeziku.

Njena ljubezen do jezika in profesionalnost v vseh dimenzijah,predvsem pa sposobnost vsakodnevnega prenašanja znanja na so-delavce, sta bili dragoceni in ključni sestavini pri razvoju kvalitetneuporabe italijanščine v elektronskih medijih, ki so namenjeni itali-janski narodni skupnosti.

Tudi v pokoju je Maria PFEIFFER dejavna na področju poučeva-nja in gojenja maternega jezika v Skupnostih Italijanov. Njeno de-lovanje ostaja za italijansko skupnost v Sloveniji neprecenljivo tudidanes.

MARJAN ŠRIMPFje z RTV Slovenija povezan od avgusta 1970. Kot novinar je na

Radiu Maribor delal skoraj vse: od športnih (sodelovanje na Sredo-zemskih igrah v Splitu, Planica, Zlata lisica, nogomet itd.) do nepo-srednih prenosov različnih političnih in gospodarskih dogodkov,do reportaž na Valu 202, pa do redaktorstva elitne radijske oddajeMariborski feljton.

Leta 1979 je kot urednik uredništva regionalnega programa pre-šel v dopisništvo TV Slovenija, kjer je še danes aktiven član novi-narske ekipe.

Je eden najprepoznavnejših ustvarjalecev dokumentarnih poto-pisnih feljtonov: leta 1994 je nastal prvi, Paragvaj - Preganjani nasvoji zemlji, letos bo posnet že petintrideseti po vrsti, zaenkrat z de-lovnim naslovom Bela celina.

Poleg potopisnih filmov je Marjan Šrimf avtor številnih dokumen-tarnih portretov (Franci Čop – Gorenjec, ki se je naučil smučati, Staratrta za vse večne čase, Stanine štiri ljubezni, Upanje za gluhe) in dru-gih dokumentarnih filmov, med katerimi so bili posebej opaženi ti-sti z osamosvojitveno tematiko (10 let od pekrskih dogodkov, Vojnaza štajersko mejo, Resnica o Holmcu, Sodbi je bilo ime zločin).

V njegovem 40-letnem novinarskem stažu se v Mariboru ni zgo-dil pomembnejši dogodek, ki ga Marjan Šrimf ne bi spremljal s tak-šno ali drugačno novinarsko formo. Poročal je za elitne informati-vne oddaje, vodil je in še vodi aktualne pogovorne oddaje za nacio-

nalni in regionalni program, bil je urednik in ustvarjalec številnih od-daj (od Mariborskega feljtona na Radiu Maribor do televizijske od-daje Slovenci po svetu). Njegov novinarski prispevek pri osamosva-janju je s posebnim priznanjem prepoznala tudi država, mesto Ma-ribor pa mu je podelilo Maistrovo priznanje.

POSEBNO PRIZNANJE GENERALNEGA DIREKTORJA

MLADEN STIPANOVIČnas je mnogo prezgodaj in

na vrhuncu ustvarjalnegazagona zapustil v začetkuleta. Svojo kariero na TV Slo-venija začel leta 1995, kotčlan zunanjepolitične redak-cije informativnega pro-grama TV Slovenija. Svojopot je nadaljeval kot turnusniurednik, urednik lokalne kro-nike, turnusni urednik Deska,nazadnje pa je opravljal na-loge urednika osrednje infor-mativne oddaje Dnevnik.

V svoji 15-letni karieri je Mladen Stipanovič prehodil večino ni-vojev dela in vodenja v informativnem programu in se na koncu uve-ljavil kot eden najbolj produktivnih in ustvarjalnih urednikov infor-mativnih oddaj. Delo v ozadju kamere, vodenje in posvetovanja s ko-lektivom, ekipami, načrtovanje projektov, vse to so bile naloge, ki jihje zavzeto in z veliko dodano vrednostjo opravljal v dobro programain vzdušja v ekipi informativnega programa.

Mladen je bil poleg tega tudi mentor mladim sodelavcem, ki sopričeli uvajanja v TV Desku, sodeloval je s skupino, ki je pripravljalaprojekt multipleksa in s tem v povezavi vodil projekt uvedbe celo-dnevnega news kanala.

Odlikovala ga je izjemna pozitivna energija, s katero je Mladen de-loval na RTVS in si vseskozi prizadeval za dobre odnose v kolektivuin čim boljše programske dosežke v programu TV Slovenija. Vložekljudi s takšno energijo in pozitivnim pristopom je v televizijskem vsa-kdanu velikokrat prezrt, zato si vsaj ob nenadnem slovesu zasluži na-grado in priznanje vseh nas.

PREJEMNIKI MEDNARODNIH ALI UGLEDNIH DOMAČIH PRI-ZNANJ

SAMO MILAVEC iz RTV-centra Koper-Capodistria Oktobra leta 2009 je na Dunaju prejel mednarodno priznanje - Pe-

čat Erasmus EuroMedia za režijo in scenarij dokumentarnega filmaMELODIJE V PARKU ČASA –

100 let Ortopedske bolnišnice Valdoltra.


BARBARA ZRIMŠEK IN MOJCA MAVEC s Televizije Slovenija Serija kratkih tedenskih oddaj Informativnega programa TV

Slovenija EUTRINKI, ki ju ustvarjata Barbara Zrimšek in Mojca Ma-vec je v letu 2009 prejela prvo nagrado na mednarodnem tekmo-vanju evropskih televizij PRIX CIRCOM 2009 v kategoriji VIVRE LEUROPE. Ocenili so ga kot projekt z izvirno idejo, kako z življenj-skimi zgodbami približati dolgočasne evropske odločitve in politikenajširši publiki.

ZDRAVKO PEČENKO sTelevizije Slovenija

Leta 2009 je na Dunajuprejel nagrado pečat Era-smus EuroMedia za celove-černi dokumentarni film Te-levizije Slovenija Narod, ob-sojen na izgon, Izgnani Slo-venci 1941-1945.

VERONIKA GNEZDA z Radia Slovenija Je zmagovalka natečaja Evropske komisije za mlade novinarje na

temo širitve EU »Za širša obzorja«, za radijsko reportažo Ena meja,dve zgodbi

JELKA RIBARIČ GRA-BLJEVEC s Televizije Slove-nija

Urednica filma Božična re-ševalna akcija, ki je po otro-škem scenariju nastal v pro-dukciji TV Slovenija. Film jebil leta 2009 nagrajen namednarodnem filmskem fe-stivalu za mlade v italijan-skem Trevisu, in sicer kot delmednarodne izmenjave (CiakJunir).

ANJA HLAČA z Radia Slo-venija

Je prejemnica NagradeConsortium Veritatis - Brat-stvo resnice za dosežke mla-dih novinarjev v letu 2009,ki jo podeljuje Društvo novi-narjev Slovenije in nagradeza nacionalnega zmagovalcaNagrade Evropskega parla-menta za novinarstvo 2009 vkategoriji radio za niz oddaj»Evrotip«.

ŠTEFAN KUTOŠ z RadiaSlovenija

je prejel priznanje Prome-tej znanosti za odličnost vkomuniciranju, ki ga od leta2005 podeljuje Slovenskaznanstvena fundacija odli-čnim komunikatorjem zna-nosti iz vrst raziskovalcev,novinarjev in drugih, ki so seodlikovali v učinkoviti, pre-pričljivi ali zanimivi komuni-kaciji. Nagrado je prejel zaprepoznavno oddajo Podobe

znanja, v kateri v ProgramuARS že osem let tedensko objavlja portrete slovenskih intelektual-cev z vseh področij, od humanistike do naravoslovja in eksaktnih ved.

nagrade


ANDREJ KAROLI z RadiaSlovenija

je prejemnik Viktorja po-pularnosti za radijsko oseb-nost 2009 po izboru bralcevin poslušalcev, ki ga pode-ljuje revija Stop.

MIRAN KAZAFURA izRadijske produkcije

je v letu 2009 sodeloval namednarodnem tekmovanjuzvokovnih posnetkov javnihservisov radia in televizijeTAKTONS v Novem Sadu, kjerje prejel kar dve prvi nagradi:v kategoriji velike postavitvein orkestri (za arhivski posne-tek Big banda in Uroša Perićav studiu 14, naslov skladbeCry me a river) ter v kategorijiTV-nastopi v živo, glasba (zaposnetek koncerta Big banda

in Uroša Periča za skladbo Unchain my Heart) S tema dvema nagra-dama je tehtno prispeval k skupni veliki nagradi TAKTONS 2009 (kri-stalna statua), ki jo je RTV Slovenija prejela kot najboljši RTV-center.

MIRKO MARINŠEK iz Radijske produkcijeje na mednarodnem festivalu TAKTONS v Novem Sadu prejel prvo

nagrado v kategoriji dokumentarni program za ton v radijski igriLhotse in hkrati prispeval k skupnemu priznanju 'Najboljši RTVcenter'.

DARKO KUKOVIČ iz RTV-centra MariborJe na mednem tekmovanju Taktons 2009 - Novi Sad dobil prvo

nagrado v kategoriji velike postavitve in orkestri za najboljši zvočniposnetek Venček uspešnic, Slovenska polka in valček.

SAŠO ROMIH iz RTV-centra MariborJe prejel prvo nagrado na mednem tekmovanju Taktons 2009 v ka-

tegoriji solistični nastopi, male zasedbe, komorni orkestri in zbori zanajboljši zvočni posnetek TRIO ZA TRIO.

ZVEZDAN MARTIČ izMultimedijskega centra RTVSlovenija

Spletni portalwww.rtvsporedi.si je za svojotehnološko dovršenost inuporabniško prijaznost žedosegel prvo zmago. Portal jenamreč prejemnik nagradeGospodarske zbornice Slove-nije ''Netko'' v kategoriji''Mediji in informativni por-tali''.


Jernej Pikalo je izredni profesor za poli-tologijo na Fakulteti za družbene vede. Bilje član programskega sveta že v prejšnjemsklicu programskega sveta, državni zborpa ga je 17. decembra lani na predlogstranke SD imenoval tudi za člana novegaprogramskega sveta.

Slavko Bobovnik, ki je bil v programskisvet imenovan na predlog zaposlenih, jena glasovanju za namestnika predsednikaprogramskega sveta dobil 12 glasov, zapolni mandat pa bi jih potreboval 15, zatoje bil v skladu z zakonom o RTV Slovenijaza šest mesecev imenovan za v. d.namestnika predsednika.

Jernej Pikalo je po izvolitvi poudaril, daželi biti predsednik vseh članov program-skega sveta, zato računa na njihovo sode-lovanje. V Programskem svetu zato želikoordinirano, čimbolj odprto in polemi-čno razpravo in kakovostne rešitve vsehvprašanj.

Generalni direktor Anton Guzej je naseji PS poudaril, da je zavodu v zadnjihštirih letih uspelo uresničiti cilje, ki so sijih zadali. Radijski programi so prvi poposlušanosti, posamezne televizijskeoddaje pa so ostale na visoki stopnji gle-danosti. Prav tako je zavod od leta 2006do 2009 vseskozi posloval pozitivno, kljubvisoki inflaciji, brez dviga rtv-naročnine inposojil. Kot dosežek svojega mandata jeizpostavil tudi to, da je RTV Slovenijauspelo povečali vrednost delnic, ki jih imazavod na pariški borzi. Gre za 66 milijonovevrov, ki jih nameravamo v prihodnjenameniti razvoju.

V Programskem svetu je danes že vseh29 članov, saj je bil kot zadnji vanj imeno-van še Miran Lesjak medtem ko je novovodstvo organa izvolilo dotedanjih 28starih in novih članov tega našegapomembnega telesa.

Na februarski seji je Programski svetsklenil objaviti razpis za novega general-nega direktorja zavoda in med drugimrazpravljal tudi o sporu novinarke MirjamMuženič z vodstvom zavoda.

Med razpisnimi pogoji za novega gene-ralnega direktorja so posebej izpostavilipoznavanje problematike dejavnosti RTVSlovenija. Sedanjemu generalnemu direk-torju zavoda Antonu Guzeju se je mandatže iztekel, še prejšnji programski svet pa jeGuzeja za šest mesecev imenoval za v. d.generalnega direktorja.

Spora z novinarko Mirjam Muženičgeneralni direktor na zadnji seji vsebinskoni želel komentirati, saj postopki v zvezi stem primerom trenutno tečejo na sodišču.Po besedah direktorja Televizije SlovenijaJožeta Možine pa se zaradi tega primeraoblikuje pravilnik glede dela novinarjev pokandidaturi, ki je v fazi sprejemanja.Novinarji, ki bodo kandidirali na listi kate-re koli politične stranke in pri tem ne bodoizvoljeni, dve leti po tem ne bodo smelidelati v informativnem programu, tisti, kipa bodo izvoljeni, pa v informativnemprogramu ne bodo smeli delati štiri letapo odločitvi o vrnitvi na zavod, je dejal.

Odgovorni urednik informativnega pro-grama na Televiziji Slovenija Rajko Geričpa je poudaril, da, ko govorimo o MirjamMuženič, ne govorimo niti o nobenemimenu niti o politični stranki. Sicer pa samni naklonjen pravilniku, ki bi "zacementi-ral" ti dve ali štiri leta, saj so takšne odlo-čitve po njegovem prepričanju v pristoj-nosti odgovornega urednika. Komentiralje tudi pismo varuhinje človekovih pravicglede primera Muženičeve in ga označil zagrob poseg v uredniško in novinarskoavtonomijo javnega zavoda.

Sicer pa je Anton Guzej na seji predsta-vil svoje pomisleke pri izplačevanjudodatka novinarjem za dvojezičnost. Kot

je dejal, so pripravljeni kriteriji ter seznamupravičencev za izplačilo dodatka za dvo-jezičnost in bodo predstavljeni nadzor-nem svetu zavoda. Vendar se pri tem ponjegovih ocenah pojavljajo vprašanjaglede pravičnosti dodeljevanja dodatka,saj naj bi ga v regionalnih centrih RTVSlovenija prejeli le novinarji, tehničnidelavci pa ne, vprašanje ravnovesja poplačanosti med novinarji regionalnih cen-trov in ljubljanskega dela ter smotrnostiuvedbe dodatka pred sprejetjem novegazakona o RTV Slovenija. Ob tem je opozo-ril, da javni zavod nima sredstev za kritjeplač po predlaganem plačnem sistemu.

Člani sveta so na seji imenovali komisi-jo, ki bo nadzorovala in urejala razpis zageneralnega direktorja, in komisije pro-gramskega sveta. Obravnavali in sprejeliso delovni načrt ter pravilnik o izvajanjujavnih razpisov za odkup avdiovizualnihdel neodvisnih producentov. Ni jim pauspelo potrditi predlaganega poslovnikadela sveta, saj zanj nista glasovali potreb-ni dve tretjini članov.

Člani Programskega sveta so;

programski svet


Jernej Pikalo predsednik PS RTVProgramski svet Radiotelevizije Slovenija je na prvi seji za predsednika izvolil JernejaPikala. Od 28 članov sveta je zanj glasovalo 15 članov, medtem ko je drugega kan-didata Huberta Požarnika podprlo 13 članov. Za v. d. namestnika predsednika program-skega sveta pa je bil imenovan Slavko Bobovnik.

Jernej Pikalo



Bine Matoh

Janez Gril

Matevž Caserman

Peter Geršič

Slavko Bobovnik

Aleksander Bassin

Boris Grabrijan

Janko Kos

Matevž Tomšič

Peter Jančič

Stanko Okoliš

Aleksander Hribar

Elizabeta Bernjak

Januš Lužnar

Maurizio Tremul

Peter Pavel Klasinc

Tonček Kregar

Anton Ploj

Gojko Bervar

Jernej Koselj

Miran Lesjak

Peter Rudl

Vlado Vrbič

Anyon Šepetavec

Hubert Požarnik

Leon Oblak

Mojca Kovač Šebart

Sergij Peljhan

Na drugi seji se je Nadzorni svet RTVSlovenija seznanil z letnim poročilom RTVSlovenija za leto 2009 in ugotavil, da je vpredloženih računovodskih izkazih izkazanpresežek prihodkov nad odhodki v letu2009 v višini 88.291 EUR, in da je skupnipresežek prihodkov nad odhodki znašal4.926.568 EUR. Ob tem je med drugimugotavil, da se v predloženih računovod-skih izkazih v izvenbilančni evidenci izka-zuje 35.993.395 EUR potencialnih terjatevin obveznosti, o posameznih vrednostihizkazanih računovodskih izkazov, še pose-bej o vrednosti aktive in pasive javnegazavoda pa bo podrobneje razpravljal obpredložitvi poročila o reviziji poslovanjazavoda v minulem letu.

Vodstvo zavoda so pozvali naj nadzor-nemu svetu predloži na naslednjo sejocelovito poročilo, vezano na poslovanje indelovanje Programsko produkcijske enoteMultimedijski center in se pogovorili tudi onekaterih odprtih vprašanjih v zvezi s pri-merom Muženič, plačevanjem obveznostiSazas-u, uvedbi digitalnega načina odda-janja televizijskih programov, lastniškem

deležu delnic Eutelsat in problematikiizplačevanja dodatka za dvojezičnost.Sprejeli pa so tudi poslovnik.

Člani Nadzornega sveta so;

nadzorni svet


Nov Nadzorni svet RTV SlovenijaNa prvih dveh sejah se je sestal tudi nov Nadzorni svet RTV Slovenija, ki bo v prihod-njem mandatnem obdobju bdel nad poslovanjem naše hiše. Že na prvi seji je bil za pred-sednika nadzornega sveta izvoljen mag. Lenart Šetinc, za njegovo namestnico pa mag.Nataša Koprivšek.

Prva čestitka predsedniku...



Lenart Šetinc, predsednik

Amalija Lukner

Anton Hrovatič Miha Klun

Suzana Vidas Karoli Aljoša Štampar Strojin

Marjan Sedmak Marko Laznik Martin Žvelc

Matkaž Medved Nataša Koprivšek

Vse za poslušalke in poslušalce, da smo jim ja pričarali Olimpijskeigre takšne, kot so dejansko bile.

To je bila največja poročevalska ekipa na zimskih igrah doslej, z os-novnim ciljem, da v živo ujame prav vse slovenske športne nastopena njih in to nam je tudi zaradi krajše oddaljenosti med prizorišči innjihovega števila (Vancouver, Cypress Mountain in Whistler) tudiuspelo.

Ne zlahka, zato je bilo potrebno precej sprotnega načrtovanja,sploh takrat, ko se je dodobra spremenil urnik tekmovanj v alpskemsmučanju. Dare Milič, ki je bil glava ekipe, je vsak dan sproti poznov večer spreminjal že postavljeno shemo, dodatne naloge pa so obi-čajno glede na uspehe prihajale še iz Ljubljane.

Naš edini tonski mojster Stane Košmerlj Šibica je po nekaj zače-tnih tehničnih težavah, telefonija v Kanadi se nekoliko razlikuje od

evropske, vzpostavil odlično povezave med posmeznimi prizorišči incentralo v Whistlerju. Prek ISDN zvez smo tokrat poročali z alpskegasmučanja (Creekside), biatlona, smučarskih skokov in smučarskih te-kov (Olimpijski park) ter smučanja prostega sloga in deskanja (Cy-press), z računalniki in internetom pa si pomagali na preostalih pri-zoriščih, kjer so tekmovali slovenski športniki – drsalna dvorana vVancouvru in Whistler sliding center. Tehnično verjamem, da je bilceloten projekt odlično pokrit. Če ne bi bilo Šibice, ki edini ves časiger ni imel možnosti menjave, pa bi tenko piskali. Stroški dela po-stajajo vse višji, vsako dodatno malenkostno uslugo pa organizatorjimastno zaračunajo.

Dodatne sive lase je Dare Milič dobival ob sprotnem naročanju po-sebnega prostora v mešanih conah, kjer se je komajda lahko stlačilen poročevalec. Če na tekaškem šprintu, skokih in na nekaterih tek-

mah alpskega smučanja tega ne bi storili, bi nas večinoma čakalo ro-koborsko prerivanje v nekaj kvadratnih metrov velikih skupnih pro-storih.

Skromna kvadratura nas v Medijskem središču, kjer smo vratastran od televizijskih kolegov postavili improvizirani studio Žvižgač,ni motila. Čez dan je bilo vedno dovolj prostora, večja gneča je bilale zvečer. S televizijskimi kolegi smo tudi tokrat odlično sodelovali.

Prednosti radia so se najbolje slišale takrat, ko so k nam v živo pri-hajali gostje. Tina Maze, Petra Majdič in Janez Kocijančič so ob od-sotnosti kamer precej bolj sproščeni, za del sproščenosti pa smo biligotovo »krivi« tudi mi.

Potrudili se bomo, da bo v Sočiju še bolje.

OI Radiotekst in foto: Uroš Volk


Radijci na ZOIZa radijskimi »športniki« so še ene delovne olimpijske igre. Ekipa je bila precej pom-lajena, prepotrebne predhodne izkušnje so imeli le delovni vodja Dare Milič, urednikAleš Smrekar, Igor Tominec in nepogrešljivi Stane Košmerlj Šibica. Pol članov pa nasje bilo tako imenovanih debitantov. Upam, da se ni veliko poznalo v programu, de-lavniki so bili naporni, kot smo si tudi predstavljali, dodatno delo je prinašala tudi ča-sovna razlika s Slovenijo, zaradi katere se je delo ekipe zavleklo v pozne večere.

Sam sem bil ponovno vodja ekipe, ki jeolimpijske igre spremljala in z njih poroča-la »v živo«, torej iz Kanade. Ekipa v Kanadi/reporterji, novinarji, tehnični delavci, stro-kovni sodelavci/ je štela 25 ljudi. Veliko? Vprimerjavi z drugimi televizijami je bila taštevilka resnično minimalna in skrbnoizbrana. Nemška televizija ZDF je imelarecimo za približno enak obseg dela okoli600 ljudi /seveda je bil način dela nekolikodrugačen/. Tudi druge, vsaj malo primerlji-ve televizije so bile številčno precejmočnejše. Tudi zato smo z opravljenimdelom lahko upravičeno zadovoljni.

Na prizoriščih oziroma natančneje vWhistlerju /125 kilometrov od Vancouvra/smo imeli svoje delovno središče v ti. IBC-ju /International Broadcasting Centre/.Tam je bilo »srce« našega delovanja z vsopotrebno tehnično opremo /montažami,povezavami z Ljubljano itd/. V njem je biloživahno od jutra do poznih večernih ur,montaže denimo so sem ter tja trajale tudipreko polnoči. Nekaj številk v podkrepitevzgoraj zapisanega: ekipa v Kanadi je ppri-pravila okoli 170 zmontiranih prispevkov,134 neposrednih prenosov, v unilateralihposlala za skoraj 10

ur programa in mimo tega na FTP strež-nik poslala še dobri dve uri poročil, izjav...

Če bi primerjal pogoje za delo na teh inprešnjih olimpijskih igrah potem je trebareči, da so bili pogoji dobri /še zdaleč sicerne idealni/, k čemur sta veliko prispevalavnaprej pripravljen načrt in naša tehničnaekipa.

Kanada je sicer pripravila igre, ki nasvečino niso navdušile, so pa zato navduši-li slovenski športniki. Kot vsi veste je TinaMaze osvojila kar dve srebrni medalji, PetraMajdič pa je postala ena največjih junakinjpo svojem, zdaj že znamenitem, teku zzlomljenimi rebri in bronasto medaljo.Organizatorji niso imeli ravno sreče z vre-menom in najbrž je tudi to dejstvo nekajdodalo k povprečnemu vtisu o letošnjiholimpijskih igrah.

Za našo ekipo je vsaj rahlo težavo pred-

stavljala 9-urna časovna razlika zaradikatere /na srečo zelo poredko/ nismo uspe-li biti aktualni takoj. A vendarle je končniizplen letošnjih olimpijskih iger več kotdober. Gledanost je dosegla in preseglapričakovanja. Ob tem velja dodati, da je ktemu zagotovo nekaj pripomogla promo-cija iger na TVS, ki je bila morebiti prvičvsaj približno taka kot bi morala biti vedno.

In če sem za konec malce neskromen;prepričan sem, da smo nič kaj lahko nalo-go, tako po zaslugi ekipe, ki je bila vKanadi, kot tiste v Ljubljani, opravili zelodobro in da je to temelj na katerem lahkogradimo tudi vnaprej. Zato se kot vodjaekipe v Kanadi za predano in profesional-no delo zahvaljujem vsem, tako novinar-jem kot tehnični ekipi.

OI TV


tekst in foto: Miha Žibrat

Televizija Slovenija na ZOIVsake olimpijske igre so tudi za TVS poseben, zahteven in obsežen projekt. V Kanadi/Vancouvru in Whistlerju/ ni bilo nič drugače. TVS se je na projekt pripravljala do-mala dve leti in na koncu lahko mirno rečemo, da je bil le-ta uspešen. Tako kot vednosta za olimpijske igre skrbeli dve ekipi, ena v Ljubljani in druga na samih prizoriščih.

Miha Žibrat, vodja projekta, Mateja Mir, mednarodna koordinacija

Marko Hočevar, Grega Hočevar, Tone Šturm, Samo Kozlevčar- naša tehnična ekipa

Tako kot pred štirimi leti v Torinu je tudi tokratskrbela za pokrivanje prenosov skokov na 90 m in 120 m skakla-nici. Z 42 člansko ekipo je pod vodstvom J. Bolke in D. Čretnkauspela ponovno dokazati, da so skoki in prenosi "slovenski

šport". Prenosi so bili realizirani z najnovejšo HD tehnologijo. Našisodelavci so uporabljali za neposredne prenose tekmovanj v skokihkar 27 kamer, 6 slow- motionov in seveda posebno kamero za ana-lizo odrivov skakalcev.

RTV na ZOItekst in foto: J.B.


RTV Slovenija na OI - posebnezadolžitveTV Slovenija je ponovno dobila povabilo k sodelovanju pri produkcijo osnov-nega svetovnega TV signala.

Tako kot istoimenski roman /2007/, iz-haja igra iz mita o Ciganih - o štirih žebljih,ki so bili skovani za križanje Ješue Ben Mi-riama. Od takrat so minila že mnoga leta, aše zmeraj se kdaj pa kdaj pojavi žareči žebeljv šotorih med potomci moža, ki jih je sko-val. Ko se to zgodi, Cigani bežijo. Poznajogrešno skrivnost četrtega žeblja – zaradinje se selijo iz kraja v kraj in zato je bil Je-šua ben Miriam, ki ga je svet pozneje ime-noval Jezus, križan le s tremi žeblji. Četrti že-belj pa še zmeraj potuje z enega konca Zem-lje na drugega. Lainščkova zgodba štirih ge-neracij prikazuje veličino tega posebnegaljudstva, z razumevanjem in toplino nasspretno uvede v njihov posebni svet razmi-šljanja, čutenja in ravnanja, na koncu paprek posameznikove usode prikaže usodoCiganov kot univerzalno in povezano s pro-padom vrednot celotnega sveta. Cigani seizkažejo kot mojstri mitologizacije vsakda-njega življenja. Resnica njihovega izvora jezavita v mit, ki včasih dobi čisto nove kono-tacije in navezave, zmuzljive, nepreverjene,največkrat odvisne od verodostojnosti alimoči tistega, ki ga prenaša in pripoveduje.Ves čas, tudi v radijski adaptaciji, nam ovsem pripoveduje Lutvija Belmoldo AusShangkai Gav. Mojstrska pripoved je bilaodlična podlaga za slikovito radijsko uprizo-ritev, ki se odlikuje z izrisom posrečenih li-kov v razponu od najbolj prepoznavnih intipskih do čisto posebnih in izvirnih.

V nadaljevanki nastopa vrhunska igralskazasedba (Aleš Valič, Ivo Ban, Polde Bibič,Ivanka Mežan, Igor Samobor, Nataša Bar-bara Gračner, Silva Čušin, Janez Hočevar,Sabina Kogovšek ...), skupaj kar 39 igralcev,zanje je skrbela asistentka režije Helena Mu-gerle. Radijsko upodobitev med drugimodlikuje veliko posebnih efektov, akustik inavtentične glasbe, ki jih je tonski mojsterJure Culiberg z asistentom Sandijem Zgon-cem posnel na terenu, nekatere prav medCigani. Glasbena opremljevalka je bila DarjaHlavka Godina, dramaturginja Vilma ŠtritofČretnik, režiserka pa Irena Glonar. Pogovoro nastajanju radijske igre z Ireno bomo ob-javili v naslednjem Kričaču.

radijska igra


Feri Lainšček: NEDOTAKLJIVI Natanko desetletje po odmevni radijski upodobitvi Petelinjega zajtrka je v produkciji3. programa – programa ARS RASLO, Uredništva igranega programa nastala obsežnaradijska igra Nedotakljivi v 5 nadaljevanjih.

Po obnovi S -13 v začetku devetdesetih- ob koncu prejšnjega stoletja in revitaliza-ciji S – 14 v začetku tega desetletja jepostalo jasno, da bo predvsem za potrebeSimfoničnega orkestra potrebno čim prejrekonstruirati S -26, nekdanji TV studio A,ki je po selitvi Televizije v nove prostore naKolodvorski ulici več kot dvajset let služilglasbenim snemanjem in vajam orkestrov.S takratno spremembo namembnosti stu-dia je bila rešena prostorska stiska, studij-ski prostor pa predvsem zaradi slabih aku-stičnih lastnosti za glasbena snemanja nibil najbolj primeren. Po nekaj težkih zad-njih letih za Simfonični orkester, ki jemoral najemati prostore za vaje in arhivskasnemanja na zunanjih lokacijah, prenovlje-ni S -26 postaja njegov novi "dom", ki ga jepogrešal vsa desetletja svojega obstoja.

Rekonstrukcija nekdanjih prostorov vnov, sodobno opremljen studijski kom-pleks, je bila izvedbeno in finančno izjem-no zahteven projekt, v katerem so sodelo-vali strokovnjaki RTV Slovenija skupaj spartnerji podjetja Acoustic Design Group izVelike Britanije in podjetja TSE iz Slovenije.Projekt akustike sta izdelala strokovnjakapodjetja Acoustic Design Group g. John

Flynn in g. Sam Toyoshima, priznana aku-stika in arhitekta z odličnimi referencamipo vsem svetu. Nad potekom prenove jeves čas skrbno bdel projektni inženirMatevž Plevnik, ki se je projekta lotil z vsosvojo natančnostjo in znanjem, pridoblje-nim že ob prenovi S-13 in S-14. S popolnopredanostjo, sposobnostjo komuniciranjain odločanja na visoko strokovnem nivojuje uspešno realiziral projekt kljub številnimzapletom, ki so se v času prenove vrstilidrug za drugim. Za vgradnjo in zagon teh-nološkega dela pa je poskrbela Tehničnotehnološka skupina Radijske produkcije.

Zahtevna gradbena dela so bivši TV stu-dio s spremljajočimi prostori spremenila vsodobno zasnovan studijski kompleks.Zaradi dotrajanosti obstoječega stropa skritino in zahteve po visoki izolativnosti, jebilo potrebno izdelati popolnoma novostreho. Da pa bi objekt ustrezal vsem stan-dardom v smislu protipotresne varnosti, gaje bilo potrebno dodatno statično ojačati zvertikalnimi železobetonskimi nosilci.Zaradi nedostopnosti je bilo delo zelootežkočeno, čas prenove pa se je bistvenopodaljšal. Poleg dimenzijskega povečanjaje studijski prostor doživel razkošno aku-

stično obdelavo z najsodobnejšimi mate-riali, ki ob odličnih akustičnih lastnostihustrezajo tudi vsem požarno varnostnimpredpisom in so zdravju neškodljivi.Klimatiziranje prostorov poleg ustreznetemperature in vlage zagotavlja tudi kako-vost dovedenega zraka z dovolj veliko vse-bnostjo kisika, hkrati pa ustreza tudi med-narodno uveljavljenim standardom o nivo-ju šuma v studijskih prostorih (število NR).

Odmevni čas v prostoru je možno spre-minjati s premičnimi absorpcijskimi ele-menti v obliki oken. Akustično popolnomaločeni kabini omogočata snemanje specifi-čnih inštrumentov, n.pr. harfe, tolkal incelo koncertnega klavirja, kar je v nekate-rih primerih nujno potrebno za kreiranjedobre zvokovne slike. Snemalnica, ki je poposodobitvi zgrajena v isti nivojski pozicijikot studio, ima še dodatno samostojnokabino, prav tako akustično popolnomaločeno od studijskega prostora, namenje-no nasnemavanjem vokalov in drugih soli-stičnih inštrumentov. Vse digitalne napra-ve so nameščene v ločenem, akustično izo-

v korak s časom


Osnovne karakteristike studia 26 so:

Dimenzije studijskega prostora brezakustične obdelave:26m x 13m x 9,5mDimenzije snemalnice:8m x 6m x 3mProstornina akustično obdelanegaprostora: 2800 m3 Odmevni čas akustično obdelanegaprostora: od 1.2 s do 1.9 s v področjusrednjega frekvenčnega spektra Izolativnost proti zunanjim motil-nim signalom: min 45 dB (preletiletal in promet v okolici ne motijopoteka snemanja)Glasnost klimatiziranja prostora –nivo šuma: po mednarodnih standar-dih za studijske prostore krivulja NR15 (za uho neslišno)

Prenovljeni studio 26V poslanstvo RTV Slovenija sodi tudi ustvarjalna dejavnost glasbenih sestavov - Simfo-ničnega orkestra, Big Band-a, Komornega zbora, Mladinskega in Otroškega zbora RTV.Za njihovo nemoteno delo, vaje in snemanja, so potrebni dovolj veliki studijski prostoriz ustrezno akustično obdelavo, neslišnimi klimatskimi sistemi in primerno razsvetljavo.

Studio 26 in otvoritvena slovesnost


tekst in foto: Martin Žvelc

liranem prostoru in niso slišne v snemalni-ci, kjer kakršnikoli motilni signali, ki nisodel glasbe, niso sprejemljivi. Notranjostsnemalnice je oblikovana in akustičnoobdelana tako, da bo zvokovno sliko poslejmožno oblikovati ne le v stereo, temvečtudi prostorski (surround) tehniki. Temuprimerno je vgrajena digitalna tehnologijaz vrhunsko mešalno mizo EuphonixSystem5, sodobnimi procesorji zvoka,odmevno napravo Lexicon 960L, 64 stez-nim snemalnikom in odgovarjajočimimonitorskimi zvočniki v dveh ločenihpostavitvah, za stereo in prostorsko ( sor-round ) poslušanje.

V S - 26 bodo potekala snemanja vsehglasbenih zvrsti, tudi filmske in sodobneglasbe. Poleg Simfoničnega orkestra bodov S-26 delovali še naslednji hišni glasbenisestavi: Big Band, Komorni zbor, Mladinskiter Otroški pevski zbor RTV Slovenija.Seveda pa bodo v Studiu 26 lahko ustvar-jali tudi drugi veliki glasbeni sestavi, pihal-ni orkestri in zbori. Glasbeni posnetki bodo,tako kot doslej, bogatili programskoponudbo in plemenitili glasbeni arhiv RTVSlovenija. Ob televiziji visoke ločljivosti (HDTV), ki jo postopno uvaja RTV SLO, bo pro-storski zvok postal stalnica vsakdanje pro-gramske ponudbe TV Slovenija. Studio bozanimiv tudi za zunanje naročnike izSlovenije in zunaj naših meja.

Na RTV Slovenija smo ponosni na topomembno pridobitev, saj podobnega stu-dijskega kompleksa v Sloveniji in njeni bliž-nji okolici ni mogoče najti. Kot je na slo-vesnosti ob odprtju S-26 povedal general-ni direktor RTV Slovenija Anton Guzej: »Sprenovo Studia 26 dokazujemo, da smotrdno odločeni izpolnjevati naše kulturnoposlanstvo. Zavedamo se, da smo v temprostoru eden najpomembnejših gradni-kov kulture in ustvarjanja vsebin, ki v časuEvrope brez meja še posebej veliko pripo-morejo k prepoznavnosti naše domovine,njene kulture in ustvarjalnosti našeganaroda«.

Vsi tehnični delavci, ki smo bili povezanis posodobitvijo S-26, pa našim glasbeni-kom želimo čim boljše studijsko počutje,čim več dobrega muziciranja, dobre glasbein dobrih posnetkov, ki bodo tudi zanam-cem dokazovali, da kljub ne preveč rožna-tim časom nismo pozabili na glasbo, tožlahtno umetnost in našo vsakdanjospremljevalko, ki že stoletja duhovno hraničloveka in bo tako, verjamemo, tudi v pri-hodnosti.

Tehnični direktor M. Filli, vodja glasbene produkcije B. Rener in generalni direktor RTV SLOAnton Guzej

Simfonični orkester RTV SLO2

Vodja glasbene produkcije B.Rener

Tistih let se Nadja rada spominja. »Na prvo avdicijo sem prišla vzačetku drugega letnika filozofske fakultete, študij pa sem opustilapred diplomskim izpitom konec tretjega letnika, smer francoščina inangleščina. Na avdiciji nas je bilo kakih dvesto, izbrana pa sva bilaz zdaj že pokojnim Janezom Kranjcem in prišla na radijski program.Moji sopotniki v etru so bili: moj najljubši kolega Janez Kranjc,Slavko Kastelic - eno velikih imen, moja vzornica Marija Velkavrh, paEdo Mohorko, Breda Hieng, Ivi Korošec, Tonja Rahonc, Eva Janc, Na-taša Dolenc, Ajda Kalan, Julka Vahen, Menči Klančar, Jernej Pikel, Mi-lanka Bavcon, Borut Mencinger, Anica Gladek in Slobodan Kaloper.«

Pri njenem delu so Nadji zelo ležale literarne zvrsti, skratka be-sedila, ki so posegala na področja književnosti, gledališča, predvsempa resne glasbe. Ljubiteljsko se je ukvarjala in še vedno z glasbo, pacelo z gledališčem.

»Z gledališčem sem bolj malo sodelovala - nekoč, v Gleju kotpevka. Krajše obdobje sem brala TV Dnevnik in vodila tedensko te-levizijsko oddajo 'Kam in kako na oddih'. Nekaj let sem na Televi-ziji sodelovala pri sinhronizacijah tujih poljudno znanstvenih od-daj. Prvič sem se lotila tudi televizijskega dokumentarca in to z idejoo ljubljanskem Nebotičniku, ki sem jo že prej realizirala v eni od od-daj na Tretjem radijskem programu. Velik užitek je bilo tudi nekaj-letno sodelovanje z glasbenim urednikom dr. Francetom Križnarjem,ko smo vsak četrtek, skupaj s tonsko mojstrico Zdenko Bedjanič -odlično poznavalko klasične glasbe, in z gosti v živo kreirali programna Arsu.«

»Na Televiziji sem sodelovala pri scenariju nazadnje z režiserkoHanko Kastelicovo v dokumentarnem filmu: 'Če imaš glas, poj!' V

zadnjem obdobju pa se podpisujem tudi pod glasbeno oddajo naprvem radijskem programu: 'Minute za šanson'. Glasba me še vednospremlja. Že več kot pol leta pojem v skupini, kjer nas je deset ženskin večglasno prepevamo slovanske pesmi v priredbah, ki jih dela mojmož - to so slovenske, hrvaške, srbske, črnogorske, ruske, rusinske,slovaške, bolgarske, makedonske, bosanske pesmi, zdajle nas čaka šeena lepa ukrajinska.«

V letih Nadjinega službovanja na Radiu se je na njem marsikajspremenilo. »Živim pa definitivno v sedanjosti, z vsem, kar mi ta pri-naša. Po naravi sem bolj vesel človek in tako vedno prevladajo do-bre stvari. Objektivno sliko o dogajanjih na Radiu je težko po-dati. Nekako se mi zdi, da je treba začeti vedno pri sebi. O vlogi ja-vne RTV bi lahko povedala veliko, a se bojim, da bi bilo to le govor-jenje, ki ne bi služilo ničemur.«

Poslušali vsako besedo, vsak stavek Poklic napovedovalke, bodisi radijske ali televizijske, je zelo na-

poren. Ne nazadnje tudi zaradi včasih nemogočega delovnega ritmain s tem povezanega življenjskega sloga.

»Seveda v dolgih letih na RTV - ju marsikaj doživiš, dobrega inmanj dobrega. Ljudje smo pač zelo različni in radijska postaja je svetv malem. Naučiš se biti toleranten, potrpežljiv, dobiš posluh zadruge, saj je delo v snemalnicah ali za mikrofonom po svoji naravitimsko. Kadar se je v delovnih odnosihkaj zalomilo, sem našla pod-poro v družini in prijateljih, pa v številnih hobijih, ki so mi pomagalivzpostaviti distanco do problema v službi, tako, da sem lahko do-bila o njem širšo sliko.«

Pred leti so novinarji pisali, napovedovalci pa brali. »Polagoma stase oba profila dela začela približevati drug drugemu, tako da dan-danes novinarji tudi berejo, napovedovalci pa branje dopolnjujemoz avtorskim delom pri oddajah, predvsem pa z vodenjem programa,ki je manj togo kot je bilo v tistih časih, ko so odgovorni za programeposlušali vsako besedo, vsak stavek, ki je šel v eter. Bilo je, se mi zdi,vse skupaj bolj strogo, in če si ga kaj polomil, si se počutil kot če biv šoli dobil negativno oceno. Smo pa bili napovedovalci nekdaj tuditemu primerno bolj cenjeni, priti za mikrofon je nekaj pomenilo.«

Anekdote pri branju Včasih se pri delu napovedovalcev prikradejo tudi napake in ne-

smisli, ki nastanejo povsem spontano, na srečo pa jih številni poslu-šalci niti ne opazijo. »Bilo je tudi precej posrečenih lapsusov. Naj mikolegi ne zamerijo, če bom porabila to priložnost za objavo najboljljubkih, ki so skupna last skupine napovedovalcev. Kolega, že pokojni,se je hotel nekoč po napačno prebranem stavku 'kunštno' opravi-čiti, in je rekel: lipsus langue, lipsus langue, oh, oprostite, lapsus lin-

naša leta


Nadja JarcNadja Jarc je z RTV Slovenija povezana več kot štiri desetletja. Vse skupaj se je za-čelo na prvi avdiciji za napovedovalce leta 1968, po enem letu učenja pa je že smelapred mikrofon. Med študijem si je namreč želela honorarno nekaj zaslužiti, pa se jeponudila možnost tečaja za stevardese, malo pred tem pa je bila avdicija za radijskenapovedovalce. Na avdiciji je bilo okoli dvesto kandidatk in kandidatov, kar je bilo si-cer zelo značilno za tovrstno iskanje radijskih govorcev.

Nadja Jarc (Foto: Dragan Arrigler)

gue. Program ARS.Fernando Sor je bilklavirski virtuoz...seveda ni bil kla-virski... je bil kitaj-ski virtuoz...to paše manj,... kitarski,seveda. Vremenskanapoved. Na bal-konu bo pretežnosončno... name-sto:... na Balkanubo...). Oddaja zbo-rovske glasbe.Ženski zbor vodiLojze Lezbič, (na-mesto...ženski zborvodi Lojze Lebič...).Turistična oddaja:Turiste bodo naotoke vozili s trak-torji... (namesto...

turiste bodo na otoke vozili s trajekti...). Napoved časa. Včasih ni bilopiskov, temveč smo imeli posnete udarce gonga. Ob udarcu na urobo gong točno 14. (namesto...ob udarcu na gong bo ura...) Obvestila....Nocojšnja predstava v Mestnem gledališču ljubljanskem odpade za-radi ljubezni v ansamblu, (namesto...odpade zaradi bolezni v ansam-blu). Glasbena odpoved: ...Poslušali smo polčke in valke... (name-sto...polke in valčke...). Propagandni blok. Najkvalitetnejše spodnjeperilo dobite pri super Markotu... (namesto... najkvalitetnejše perilodobite pri Supermarketu...).«

Nadja Jarc, ki pripoveduje sproščeno in zavzeto, rada se tudismeje, je delala na Radiu Slovenija malo več kot štirideset let, karje več kot spoštovanja vredno časovno obdobje. Tako dolgo služ-bovanje morda nakazuje, da se je treba umakniti, ali pa je za tempreprosto tudi neke vrste utrujenost, ko si človek zaželi nečesa no-vega. Nadja s tem nima večjih težav, saj jo izpolnjujejo številni ko-njički. Z napovedovalsko dejavnostjo pa se občasno ukvarja tudi poupokojitvi.

»Zdaj ko gledam nazaj, je bilo štirideset let kratkih, če bi me vpra-šali deset let prej, bi seveda rekla, da čas počasi mineva. Ampak le,če bi me ujeli v slabem razpoloženju, ob dobrih dnevih niti ne po-misliš na čas. In teh dobrih dni je bilo definitivno več.« Delo napo-vedovalcev je tesno povezano s tehniki. »Posebej bi se rada zahva-lila našim tonskim mojstrom na programu in v snemalnicah. Z njimimi je bil vedno užitek sodelovati, nikoli jim ni bilo škoda časa in trudazato, da je le bilo delo dobro opravljeno. Moji kolegi in kolegice, kiopravljajo poklic radijskih napovedovalcev, imajo še vedno, pravza-prav vedno bolj zahtevno in odgovorno delo. Skupaj z lektorji in fo-netiki vzdržujejo spodobno raven slovenske govorjene besede. To karse sliši na valovih nacionalne radijske postaje, je merilo za vso Slo-venijo. Še vedno - in to je treba vedeti - smo po naravi stvari tu gla-vni mi, napovedovalci, saj je vzdrževanje govorne kulture naše po-slanstvo. Lepo je poslušati tudi kvalitetne novinarje, a pri njih je ven-darle pomembna predvsem vsebina sporočila.«

Tekste so oblikovno urejali lektorjiOdkar naša sogovornica pomni, so besedila, ki jih je morala pre-

birati, urejali lektorji. »Zadnje popravke smo seveda dodajali tudi na-povedovalci, tik preden je šla zadeva v eter in skrbno pazili, da ni-smo posegali v vsebino. Vedno sem spoštovala vse tekste, ki so biliresnični in so imeli kaj povedati. Ostale sem se trudila dostojno po-sredovati, a sem seveda imela o njih tudi svoje mnenje.«

Med napovedovalci je bil venomer nekdo, ki je moral to delovnoskupino voditi oziroma koordinirati. Vodjem pa spričo raznolikegadelovnega urnika in usklajevanja interesov napovedovalcev ni bilovedno lahko. »Moj najljubši 'šef' je bil danes že pokojni Edo Mohorko,ki je bil tudi moj prvi mentor na programu, moja učiteljica pa AnaMlakar, ki mi je dala neprecenljivo popotnico v svet radija.«

Zadnja leta sem ob petkih tudi sama poučevala govorno tehniko.Bilo je prijetno delati z mladimi radijskimi in televizijskimi novinar-kami in novinarji. Tudi jaz sem se marsikaj naučila od njih.«

Prva spričevala NPK Na RTV Slovenija so prva spričevala Nacionalne poklicne kvalifi-

kacije (NPK) podelili za poklic napovedovalca. »To je tudi del mojegatruda, za to smo si pa prizadevali kar nekaj let. Dandanes se o NPKvedno več govori, saj je to strokovno spričevalo, ki velja za vso Ev-ropo. Zato držim pesti za ta naš poklic, ki se ga trudimo ohraniti priživljenju tudi s pomočjo našega Društva radijskih in televizijskih na-povedovalcev Slovenije, ki si bo, upam, kmalu večji prostor izboriltudi v slovenskem javnem prostoru. Saj ljudem vendarle ni čisto vse-eno za kulturo izražanja.

Za Radio sem tudi prevajala iz francoščine, angleščine in iz itali-janščine, ki sem jo s sabo prinesla iz otroštva. Okrogla obletnica služ-bovanja 40 let je bila kot nalašč zato, da se nekaj konča in nekaj za-čne. Izstopam postopoma, vesela sem, da lahko še vedno občasno

sodelujem na ARS-u in na Prvem programu z oddajo o šansonu, po-sebej pa sem hvaležna Izobraževalnemu centru RTV, ker so mi tamomogočili brezplačno izpopolnjevanje v Kreativnem studiu in v de-lavnici Od ideje do realizacije scenarija. Imam namreč solidno digi-talno kamero in dober računalnik z montažnim programom, pa ko-pico idej. V zadnjem obdobju sem se lotila tudi študija, rada bi spetobiskovala Go klub, saj sem nekoč go zelo rada igrala, da o treh ču-dovitih vnukih niti ne govorim.«


tekst: Jože Skok

Snemanje avtorske oddaje «Komunikacije« na programu ARS, vStudiu 12. Od leve proti desni: Mišo Meglič, Nadja in Mirta Berlan,zadaj Vito Plavčak.

Nadja na sceni TV oddaje »Kam in kako naoddih« leta 1974. (Foto: Tadej Bratok)

Za predstavljena dela je značilna žanrska raznovrstnost od ljud-ske prek sodobne in klasične komorne do operne, simfonične glas-be in avtorskih džezovskih projektov za manjše zasedbe in za bigbande. Med izdajami najdemo dve plošči priredb slovenskih ljudskihpesmi s pevcema Nino Kompare in Juanom Vasletom, devet izdajkomorne glasbe od znamenitih domačih komornih sestavov, kot soTrio Lorenz, Viribus Unitis in Godalni kvartet Tartini, prek kompilaci-je Festivala zgodnje glasbe Seviqc Brežice do mladih, ambicioznihzasedb Clavimerata, 4Syrinx, MD7 ter pianistk Nine Prešiček,Milanke Črešnik in Tatjane Kaučič, dve zajetni restavrirani operi(Lepa Vida ob 150. obletnici Rista Savina in Don Juan ob 100. oble-tnici rojstva dirigenta Boga Leskovica), tri operne portrete (VandaGerlovič, Ferdinand Radovan in Irena Baar), ploščo z dvema vokalno– instrumetalnima kantatama akademika Lojzeta Lebiča in portret-na ploščo mlade skladateljice, lanskoletne Prešernove nagrajenkeUrške Pompe, džezovska projekta instrumentalistov in skladateljevAleša Rendle in v New Yorku delujočega Igorja Lumperta ter triorkestrske projekte: z Big Bandom DOM s perspektivno pevko NinoStrnad, avtorjem, izvajalcem in producentom Rokom Golobom innjegovo ameriško zasedbo Soul Activation ter Big Bandom RTVSlovenija in ne nazadnje božični projekt s popularno Alenko Godec.Izdelki so nastali v tesnem sodelovanju Založbe kakovostnih progra-mov, urednikov za resno glasbo in džez Radia Slovenija, Glasbeneprodukcije RTV Slovenija, njenih glasbenih ansamblov in producen-tov ter radijske skupine za glasbena in govorna snemanja, je napredstavitvi povedala vodja založniške dejavnosti RTV SlovenijaMojca Menart. Na predstavitvi, ki je bila hkrati tudi priložnost za

srečanje avtorjev, izvajalcev in ustvarjalcev nosilcev zvoka, je izpo-stavila skupni imenovalec vseh izdaj oziroma "energijo akademskihglasbenikov, zavedanje uredništev o pomenu tovrstnih izdaj in željaustvarjalcev, da z glasbo obogatijo slovenski kulturni prostor".

Nekatere izide je poleg RTV Slovenija finančno podprloMinistrstvo za kulturo, pa tudi mnogi donatorji in sponzorji.

ZKP RTV klasikatekst in foto: D. Koren


Novosti Založbe kakovostnihprogramov RTV SlovenijaZaložba kakovostnih programov RTV Slovenija je v februarju predstavila kar 23 glas-benih in glasbeno – vizualnih izdelkov, ki jih je izdala v zadnjem letu. Gre za izjemnokakovostne izdelke s področja ljudske, klasične in sodobne resne glasbe ter džeza. Znjimi je ZKP RTV Slovenija znova dokazala, kako pomemben je njen prispevek k na-stajanju, ohranjanju in promociji slovenske glasbene dediščine ter k spodbujanju na-stanka in bogatenja radijskega glasbenega arhiva.

simfoniki RTV SlovenijaChopinovo leto

Ob 200. obletnici rojstva poljskega skladatelja FriderikaChopina je RTV Slovenija Chopinovo leto 2010 obeležilakonec februarja s 5. abonmajskim koncertom Simfoničnegaorkestra RTV Slovenija. Z izvedbo Chopinovega drugega kla-virskega koncerta z orkestrom pa se je predstavil zmagovalectekmovanja Radi imamo Chopina Miha Haas. Vodja OEGlasbeni programi in glasbena produkcija RTV Slovenija BorisRener je v družbi poljskega veleposlanika v Ljubljani PoitraKaszuba, direktorice Narodne galerije Barbare Jaki in članamednarodne komisije pri tekmovanju Radi imamo ChopinaŽige Staniča ob tej priložnosti novinarje seznanil z aktivnost-mi ob Chopinovem letu. Predstavili so potek in zmagovalcaomenjenega tekmovanja v okviru ljubljanske Akademije zaglasbo in koncertni program ob slovesnem začetkuChopinovega leta.

V uredništvu za resno glasbo in balet Televizije Slovenija so seodločili, da s studijsko oddajo predstavijo vlogo žensk v jazzovskiglasbi. Vloga ženske v jazzu je bila v preteklosti zapostavljena, zatoso ustvarili oddajo, v kateri so imele glavno 'besedo' ženske. Ksodelovanju so povabili Big band RTV Slovenija ter štiri vrhunskeslovenske pevke: Alenko Godec, Nušo Derendo, Kristino Oberžan in

Nino Strnad, na spored pa uvrstili najbolj priljubljene jazzovskestandarde (Over The Rainbow, Misty, That' Live, Cheek to cheek, Teafor two…). Idejna zasnova in urednik oddaje Daniel Celarec, scena-rist Marko Vezovišek, režiser Samo Milavec, voditelj SebastianCavazza, dirigent Lojze Krajnčan.

tekst: D.C. ,foto: S.STV projekti


Dan žena v jazz klubu, damejazza v gosteh pri Big bandu RTVSlovenija in Sebastianu Cavazzi

…nobena pot ni ravna,nobena pot ni revna,a vsaka je zahtevna,in tvoja je ena sama – Glavna

Tone Pavček – Drobtinice

… e il mio cammino alla scoperta delcomplesso e allo stesso tempo affascinan-te mondo della Radio ebbe inizio nellaseconda met degli anni cinquanta alorch ,con molta umilt bussai al massiccio por-tone del vetusto Palazzo Tarsia, gi sede diRadio Capodistria, consapevole din onavere in tasca il prezioso »pezzo di carta«che, non tutto, mas piana la strada intutti i sensi. In prav zato me je čakalo trdodelo, ki sem se ga lotila z vso resnostjo inupanjem. La gavetta e'stata dura. La vogliatenace di imparare, di apprendere ilmestiere di annunsiatore in tutte le suesfumature, non venne mai meno grazie, esoprattutto, all' appoggio dei miei cari.

Leta 2001 je nastopil trenutek slovesa. Spolno torbo svojih knjig, vse življenje mojihzvestih spremljevalk, sem se po tridesetihletih poslovila od »svojega« mikrofona,svojih kolegov, svojih zvestih poslušalcevbrez meja, svojega Radia Koper. Bilo je zeloboleče, … a sem se uspela zadržati in senisem nikoli obrnila nazaj. Uspela sem pre-magati željo, da bi se sem in tja, oglasila.Ostali so le spomini …

Rosa, la mia cara collega e amica hapromosso un' idea accolta e realizzata dalgruppo speaker's unito. A fine dicembre mie' pervenuto un precioso plico postale. Latestimonianza dei miei colleghi, inclusa lagiovane generazione, che hanno volutocosi' esprimere l' apprezzamento per il miopercorso professionale e umano. Non sonouna persona speciale, ne' mi sono mai rite-nuta tale. Sono una persona comune, conpregi e difetti.

Radijka po duši in prepričanju, kajti bitiradijec je nekaj posebnega. In Radio in TVKoper Capodistria imata v svoji srediniljudi, ki se zavedajo svojega poslanstva.Samo s človeškim, kreativnim, profesional-nim pristopom, si lahko kredibilen in pri-dobiš zaupanje, ki je imperativ za medij-skega ustvarjalca.

Dovolite mi, da se prisrčno zahvalimvsem, ki so pristopili k pobudi mojih kole-

gov napovedovalcev RTV KoperCapodistria… Un GRAZIE di cuore a RosaLojk Francesconi, Microfono di cristallo2003, a Mariella Zanco e a DeanRogoznica, le Voci, a me particolarmentecare, di RC, al signor Antonio Rocco, alsignor Roberto Apollonio, iskrena hvalakolegici Ljudmili Strgar, legendama DevaniJovan Lakovič in Silviji Mozetič, JasniRodošek, Danieli Sorgo, Franku Hmeljaku,Nevi Zajc, un affettuoso grazie alla giorna-lista Lionella Pausin Acquavita, come purealla cara Amina Dudine, Presidente dellaComunita' italiana Dante Alighieri di Isolaper la fiducia che mi dimostra ad ognipasso.

Un doveroso e particolarmente sentitoGRAZIE al giovane collega Robi Mozetičche, con il valido apporto della speakerMojca Klarič /prisrčna hvala!/ ha provve-duto alla realizzacione dell' iniziativa, rac-cogliendo testimonianze e ben 130 firmeda parte dei colleghi del Centro regionale.In allegato alla mappa, due cd … Che emo-zione rivedere la mia immagine e riudire lamia voce a distanza di 40 anni!? Quest'attenzione particolare ha per me un valoreinestimabile che va' ben oltre ai riconosci-menti ufficiali.

Vorrei stringere la vostra mano e, guar-dandoci negli occhi dirvi semplicementeGRAZIE! HVALA! Vsem skupaj in vsakemuposebej … I migliori anni della mia vita liho condivisi con Radio Capodistria, che asuo tempo…«mi ha dato tanto«…oggi, gra-zie a Voi tutti, «Di piu'!«

Maria Pfeiffer

ODŠLI V JANUARJU 2010

PPE TV SLOVENIJAGREGOR JAGODIČ – novinar specialistTATJANA KOŠČAK – organizatorka izvedbeBORIS REMŠKAR – operativni inženirMLADEN STIPANOVIČ – urednik oddaj

PRIŠLI V JANUARJU 2010

PPE REGIONALNI RTV CENTERMARIBORPETER VARGA – novinar poročevalec

PPE MULTIMEDIJSKI CENTERALEŠ ŽUŽEK – turnusni urednik

ODŠLI V FEBRUARJU 2010

PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIALJUBA MIKOLIČ – poslovna sekretarkaZDENKO ŠEBALJ – tehnični dokumentalist

EKONOMIKA POSLOVANJAIRMA GUBANEC – pomočnica generalnegadirektorjaNINA BITENC – strokovna sodelavka zaupravno pravne zadeve

PRIŠLI V FEBRUARJU 2010

PPE RADIO SLOVENIJABRINA KAFOL –solistka radijskega simfoni-čnega orkestra

pisma bralcev


Prišli - Odšli

Spoštovani sodelavke in sodelavci!

Na RTV Slovenija že 48 let deluje Blagajna vzajemne pomoči (BVP) -ČEBELICA,oblika denarne samopomoči med zaposlenimi. Mesečna članarina znaša 5 evrov,po sedmih letih pa dobijo člani izplačan privarčevani znesek. Koristijo lahko tudiugodna kratkoročna posojila z nizko 1 – odstotno obrestno mero, ki ga lahkoodplačajo v šestih mesečnih obrokih. Novim članom pripada posojilo po šestihmesecih članstva. Vpisnine ni! Za podrobnosti se obrnite na vodjo Čebelice, gospoJudito Trtnik, interni telefon 44 – 85, vsak delovni dan med 10. in 12 uro.Marsikateri dosedanji član Čebelice(BVP) je ob nepredvidenih dogodkih na taknačin razrešil trenutno finančno stisko. Vabimo vse redno zaposlene, da se včlani-jo v Blagajno vzajemne pomoči. Sedež Čebelice je od sredine lanskega oktobra naKomenskega 7 – klet (bivši SZDL).

Na razstavnih prostorih sta lahko tudi naša sodelavca spoznalanove maskerske materiale, saj so se udeležencem seminarja pred-stavili vodilni svetovni proizvajalci kozmetike za beauty make-upkot za specialne efekte. Od predstavljenih zastopnikov jih pri naspoznamo le peščico, sta ugotavljala Vida in Anže ter kljub le dvo-dnevnemu seminarju spoznala, kako pomembno je spremljanjetovrstnih svetovnih prireditev in navezovanje kontaktov s proizva-jalci materialov, ki se danes uporabljajo v kreiranju mask, kar jemarsikdaj pravo umetniško delo.

v korak z maskami


tekst in foto: Vida Levičar

IMATS – London 2010Konec januarja je bil v Londonu seminar IMATS 2010 (International make-up artisttrade show), ki sta se ga udeležila dva naša kreatorja maske Anže Košir in Vida Levi-čar. Na seminarju so se tudi letos, v Londonu že devetič, zbrali najboljši svetovni moj-stri s področja oblikovanja maske. Udeleženci so na dveh prizoriščih tudi tokrat pred-stavljali nove tehnike, materiale, in različne maskerske šole in se pogovarjali z vodil-nimi ustvarjalci, dobitniki Oskarjev s področja oblikovanja maske.

Utihnil je življenjski glas naše kolegicenapovedovalke - voditeljice Ivi Korošec.Tisti radijski glas, ki je v drugi poloviciprejšnjega stoletja kar 35 let toplo in pri-jetno pripovedoval o marsičem in marsikaj.S privlačno melodijo glasu in s sproščenimnačinom interpretacije je znala takó prite-gniti poslušalce, da so ob njenem žlahtnempripovedovanju poslušali morda celó zanjemanj zanimiva besedila. S tem svojim

darom je bila tudi odlična vzgojiteljicamladih radijskih govorcev – napovedoval-cev in novinarjev, s široko razgledanostjoin ljubeznijo do medija pa iznajdljiva vodi-teljica številnih oddaj.

Prvi dve leti enega večjih skupnih glas-benih projektov pomembnejših zahodno-evropskih radijskih postaj in ljubljanskegaradia z naslovom »Glasba ne pozna meja«(to je bilo pred skoraj pol stoletja), je slo-

venski del iz našega studia vodila prav IviKorošec in suvereno kramljala s sovoditeljiv Nemčiji, Avstriji, Angliji, Švici, Franciji inItaliji. Med drugim je bila vrsto let tudidobrodošla gostiteljica na Valu 202. Njenidomiselni, iskrivi in duhoviti pogovori sposlušalci pa so navduševali tudi nas,njene kolegice in kolege.

Pavle Jakopič


in memoriam

Ivi Korošec(1937 – 2010)

“Hodimo po obali življenja in puščamosledi. Zagrne jih val, pa jih več ni.”

Spoštovani, to so verzi iz pesniške zbirkez naslovom “Misli vasujejo” naše pokojnekolegice Anice. Valovi življenja morda reszakrijejo sledi, a valovi spomina jih prina-šajo na plan. Na plan prinašajo skoraj tridesetletja radijskega življenja z Anico,cenjeno kolegico, ki je, zgodovinarka ingeografka po izobrazbi (zelo rada je tudipotovala), v naše vrste pripotovala leta1968 in po končanem izobraževanju terpripravah za napovedovalski poklic rekla:“To delo je moja ljubezen na prvi pogled; nise ji moč upreti.”

In ko je trema izginila, ko se ni večukvarjala z naglasi, pa s širinami in ožina-

mi vokalov, se je posvetila interpretaciji.“To je zame poseben užitek,” je rada pove-dala. “Če dobim v roke dobro besedilo, semi zdi, kot da sem dobila nagrado.”

Vsa odrekanja, ki jih zahteva napovedo-valski poklic, sta odtehtala ljubezen do lepebesede in stik s poslušalci. Ko je Anica šekot deklič radijske Četrkove večere poslu-šala pod oknom hiše, kjer so edini v sose-ščini imeli radijski sprejemnik, seveda nitipomislila ni, da bo, čez leta, tudi ona samas temi oddajami prinašala veselje v prene-katero slovensko hišo. V treh desetletjih jebilo veliko takšnih oddaj - z njenim kultivi-ranim glasom, iskrivostmi in prijaznimibesedami – vse do dneva, ko se je poslovi-la od radijskih mikrofonov.

Še vedno pa je imela rada lepe besede, a

ne več tistih izpod tujih peres, pač paverze, ki so se iz njenih lastnih misli zlaga-li v pesmi; v zbirki z naslovom “Misli vasu-jejo” so izšle pred dvema letoma. “To knji-go sem si podarila za 66-i rojstni dan,” jepovedala na predstavitvi in priznala, da jeprve stihe napisala že v gimnaziji, potempa je vse do upokojitve njena lirična pesni-ška duša molčala.

“Vsako jutro mi pade nov dan v naročje.Z upanjem na rami odhajam v neznano.”To so Tvoji verzi, spoštovana Anica, in

kjerkoli boš, valovi ne bodo zagrnili Tvojihsledi in Tvoji stihi, polni metafor in lepihmisli, bodo še marsikdaj povasovali pri nas,pri Tvojih radijskih kolegicah in kolegih.

Pavle Jakopič

Anica Gladek Jezeršek(1942 – 2010)

ZAHVALAZahvaljujem se vsem, ki ste nama z Laro stali ob strani ob

nedoumljivi izgubi najinega in tudi vašega Mladena. Še posebejbi se rada zahvalila sodelavcem in prijateljem iz informativnegaprograma Televizije Slovenija ter službe za odnose z javnostjo,novinarskemu sindikatu in vodstvu RTV Slovenija za vso pomoč.Hvala vsem, ki boste Mladena ohranili v mislih in v srcu.

Aleksandra Dežman

ZAHVALAVsem sodelavkam in sodelavcem Založbe kaset in plošč ter pri-

jateljem se iskreno zahvaljujem za vse izrečene besede podpore insožalja ob slovesu mojega očeta Jožefa. Hvala vam tudi za darova-no cvetje in sveče.

Jože Gostiša

Konec marca je bila na 1. programu Televizije Slovenija na spo-redu že 500. oddaja Prvi in drugi z voditeljico Bernardo Žarn, ki jeoddajo vodila kar 499-krat. Enkrat samkrat je njeno odsotnostzakrivila nesreča, nadomestila pa jo je kolegica Eva Škufca. Od leta2003 je Bernarda Žarn tudi urednica oddaje.

Poletja so bila ponavadi drugačna, sproščena, nostalgična,tematska. Posebne tematske oddaje, televizijski feljtoni o televizij-cih in fenomenih televizije, so poimenovali Spominčice, Oči nostal-gije, V kadru, TV smo ljudje, Gledamo naprej ipd.

Od leta 2007 pa v uredništvu pripravljajo tudi vsakodnevnenapovedi programa. Oddajo seveda soustvarja veliko število dra-gocenih, marljivih, radovednih in iznajdljivih sodelavcev, in kot steslišali v 500. oddaji, si skupaj želijo ustvariti še najmanj 500 oddaj.

Ime Prvi in drugi so si ustvarjalci oddaje nadeli zato, ker sta bilanaša prvi in drugi program prvi in drugi v slovenskem televizijskemprostoru. In čeprav se je tema pridružil še tretji, kmalu pa verjetnoše kakšen digitalen, so zaradi tradicije ohranili to ime.

iz TV programov


500. oddaja Prvi in drugi!V zakulisje ustvarjanja programov Televizije Slovenija lahko naši gledalci redko po-gledajo v živo. Jim pa to že več kot deset let prikazuje oddaja Prvi in drugi, ki televi-zijske obraze osvetljuje še z drugimi in drugačnimi lučmi.

Ekipa Prvi in drugi

Voditeljica in urednica oddaje Prvi in drugi Bernarda Žarn

Ni bilo lahko zbrati sodelavcev RTV centra Maribor, ki so laninašteli trideset let zvestobe javnemu zavodu. Tako strumno sopred fotografski aparat stopili: Vlado Krejač, Ludvik Šušlek, ZmagoAjhmajer, Dejan Guzelj in Davorin Zemljič. Žal na fotografiji manj-

ka legenda mariborskega Radia Stanko Mauher, ki je kljub trideset-letnim izkušnjam moral na izobraževanje. Očitno imajo fantje ševelike načrte! Čestitamo.

V mali dvorani Hale Tivoli je februarja letos pred tisoč in pol gle-dalci potekal koncert z naslovom “Še pomnite, prijatelji?”. Na njemso se v petih urah predstavili številni najpomembnejši izvajalcislovenske glasbene pop in rock scene 60-ih in 70-ih letih prejšnje-ga stoletja, nekateri med njimi pa so se zbrali posebej za ta dogo-

dek po dvajsetih in več letih. Idejni oče projekta je bil urednikoddaje ŠTOS Dragan Bulič, ki je lani praznovala 30 letnico. Koncertv Tivoliju je posnel tudi Radio Slovenija.

Jože Skok

jubileji


Mariborski 30 –letniki

Še pomnite prijatelji

Dragan Bulič pred plakatom koncerta Še pomnite prijatelji.Dragan z Danilom Kocjančičem, avtorjem številnih glasbenihuspešnic.

Rešitev nagradne križanke ssvojim nalovom pošljite naj-kasneje do 15.04.2010 v ured-ništvo na naslov: RTV SLO,Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenciza pravilne rešitve dobijo: 1.nagrada: 3 kasete ali zgoščen-ke ZKP, 2. nagrada: 2 kaseti alizgoščenki ZKP, 3. nagrada: 1kaseta ali zgoščenka ZKP;Rešitev prejšnje križanke:MOJCA BLAŽEJ. Tokrat smoizžrebali: 1. NAGRADA: VidŽeleznik, Metleče 4,3325 Šoštanj, 2. NAGRADA:Marko Rus, Reg. TV centerKoper-Capodistria, 3. NAGRA-DA: Vlasta Reisner, Peričeva 10,1000 Ljubljana

NAGRAJUJEZKP RTV SLOwww.rtvslo.si/zkpprodaja/

Kričač vabi vse tiste, kivas kaj zanima v zvezi zdelom in načrti RTVSlovenija, da vodstvupostavijo javno vpraša-nje in uredništvo bo priodgovornih našlo inobjavilo odgovore, vnovi rubriki,Zanima me ...Vabljeni k soustvarjanjunašega Kričača.

RUDNINAKALCIJEVGLINENEC

NAŠ SLIKARODLIČEN

RISAR

NEKROZA NALICU ALI

SPOLOVILU

ON IN_ _ _

TIRAN,OBLASTNIK

MANJŠI ČOKZA SEKANJE

DRV

NEOBLAČN-OST,

VEDROST

ČEŠKISKALDATELJ

DVORAK

PREMICA,PRAVOKOT-

NICA VGEOMETRIJI

POPOLNA,GLOBOKANEZAVEST

DOLINA PODJULIJCI

KRAJ PODŠMAR. GORO

NIZOZEMSKAROKOMETNIKLUB IZ SL.

GRADCA

RASTLINA IZDALJNIHDEŽEL

MORSKARIBA

PREBIVALECISTRE

VRSTAKLEŠČ

FR. BOJNOLETALO IZ 2.SVET. VOJNE

SELENPREBIVALEC

SOČE

AFRIŠKIVOJAK V

ČASUKOLONIJ

SRBSKAPLANINA

Z RUDNIKOMPREMOGA

FR. ZAČETNIKREALJANST-VA (IZ LEAR)

REČ,PREDMET

DRAGOKRALJ

PREDUJEM

BRAT IFI-GENIJE VGR. MITUDECILITER

PREBIVALKAVELIKE

AMERIŠKEDRŽAVE

ŠVICARSKIPRAKANTON

SREBRNOBELA KOV-

INA (LA)

RDEČAPOLJSKACVETICA

SESTAVILJOŽE

PETELINNIKELJ RIHARD

JAKOPIČ

razvedrilo


SODELAVEC RTVNA SLIKI

NAŠ ALPINIST IN GORSKIREŠEVALEC, PREDSEDNIK

PZS (FRANCI)

NAJVIŠJI VRH VPOSAVSKEM HRIBOVJU

(1220 M)

ŠOLSKIJanezek pripoveduje očetu, da bo teden dni moral ostati doma po naročilu učiteljice, češ, ker ima sestra prašičjo gripo."Ta je pa dobra", pravi oče. "Pa si učiteljici pojasnil, da sestra že 9 let živi v Mehiki?"

NAGAJIVJanezek pride v trgovino in vpraša, če imajo 100 kg kruha in prodajalka pove, da nimajo. Naslednji dan spet pride invpraša, če imajo 100 kg kruha in spet pove, da nimajo. Potem pove prodajalka šefu, da nekdo vsak dan sprašuje po100 kg kruha in ga kupijo.Ko pride janezek in vpraša, če imajo 100 kg kruha mu povejo, da ga imajo. Janezek pa: "Samo povedati sem vam

hotel, da ga boste bolj težko prodali."

32

rekreacijatekst in foto: Darko Koren

kričač /marec 10/

SCIJ v MarokuLetošnje, že 56. svetovno srečanje novinarjev,

je bilo prvič na afriški celini, v Maroku, kjer sonovinarji izvedli tudi tudi prvo tekmovanje vteku na smučeh na tem kontinentu nasploh.Oukaimeden, najvišje afriško smučišče v pogor-ju Atlasa, je gostil okrog 200 novinarjev iz 33–tih držav, med njimi pa tudi devetčlansko slo-vensko zastopstvo. Iz RTV-ja sta nas zastopalaIngrid Kašca Bucik in Vlado Krejač, tudi tokrat paso bili poleg smučanja in druženja v ospredjupogovori o novinarskem delu in težavah s kate-rimi se srečuje novinarska srenja pri temeljnemposlanstvu, obveščanju javnosti

Novinarji smučarji v Maroku

Adventure kick pod Mont BlancomAdventure kick na Radiu Slovenia international

je akcija, ki vsak mesec poskrbi za nepozabno doži-vetje udeležencev, hkrati pa prispeva tudi k temu,da bi se posamezniki različnih športnih in drugihpodvigov lotili pripravljeni in s pomočjo strokov-njakov poskrbeli za varnost.Radio Si je pet nagra-jencev konec februarja popeljali na izjemno zimskopustolovščino v francoski Chamonix, priljubljenicilj turnih smučarjev, freeriderjev in borderjev podMont Blancom. Z nami so bili tudi izkušeni gorskivodniki združenja Alpguide (Aco Pepevnik, MilanRomih in Dani Tič), ki so jih uvedli v skrivnosti smu-čanja po neurejenih terenih in popeljali po števil-nih progah pod mogočnimi stenami Druja, GrandJorasses, Grand Charmoza in drugih.

Radio Si V Alpah na vrhu

Novinarji na Voglu in PokljukiVeč kot stotnijo slovenskih novinarjev pa so

teden dni gostili bohinjci na Voglu. Državno novi-narsko smučarsko srečanje je vsako leto priložnostza spoznavanje in pogovarjanje o poklicnih uspe-hih in težavah, hkrati pa tudi tekmovanje v smuča-nju in teku na smučeh. Radijci in televizijci se garadi udeležujemo kljub dejstvu, da je vse težjeusklajevati delovne obveznosti in rekreativnioddih. Še zlasti mladim novinarjem, ki jim urednikina pleča nalagajo vedno več obveznosti. Društvonovinarjev smučarjev SCIJ je imelo na Voglu tudivolilno skupščino in za predsednika ponovno izvo-lilo našega sodelavca Vlada Krejača. Obljubili so šebolj pestro novinarsko športno dejavnost v prihod-nje in napovedali večjo skrb za vključevanje mladihnovinarskih peres v odlično druščino. Vogel...takole je startala legendarna radijska dopisnica Aljana

kričač - rtvslo.si · pečat. igor prah je eden tistih ko-legov, soustvarjalcev in ustvarjalcev...

Documents