kričač02 - rtvslo.sitotalni gambit). viktorja za življenjsko delo je iz rok dragana buliča za...

kričač02Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 40 • številka 02 • marec 2011 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

fotozapisfoto: Darko Koren

kričač /marec 11/2

EMA 2011neposredno v radijski program

letošnje žirantke

v studiu 2

pred množico fotografov

v režiji kot edenpogovor z zmagovalko

uvodnik vsebina

KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: [email protected] urednik: Darko Korenuredništvo: Darja Slokan, Maja Kirar, Tatjana Pirc, Polonca Komar, Srečko Trglec inJanez LombergarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 29.3.2011 Fotografija na naslovnici: EmaAvtor fotografije na naslovnici: Darko Koren

/marec 11/ kričač 3

2 fotozapisEMA 2011

4-5 viktorjiRTV Slovenija 7 Viktorjev

6 programski svet RTVJanez Lombergar direktor Televizije Slovenija

7 nadzorni svet RTVSkrb za poslušanost in gledanost programova

8 civisŽirije za medijsko nagrado CIVIS zasedale v Ljubljani

9 seminarIMATS – London 2011

10-11 akcijeRC RTV Koper - aktivni soustvarjalec življenjana Primorskem

12-13 fotozapisPokal Vitranc, Planica

14-15 počitnikovanjeCenik počitniških kapacitet RTV Slovenijaza leto 2011

16-17 intervjuArhivsko gradivo kot terapevtski pripomoček

18-19 in memoriamStojan Požar (1926 – 2011), Zmago Ajhmajer

19 prišli odšli

20-22 naša letaRado Božičnik

23 razvedrilo

24 šport/planinciKošarkarski turnir RTV Slovenija z gostiOb Muri je vedno lepo

Spremembe na ukaz -misija nemogoče

Ali se mi le dozdeva ali pa jeokoli mene res veliko negativneenergije? Slišim informacije, kiustvarjajo neko čudno stanje,psihotično, nevzpodbudno, vkaterem je prihodnost javnegazavoda vprašljiva ... celo izEvrope se sliši glas, da so javnemedijske hiše v krizi...

Vem, da so podobne medij-ske hiše v Evropi, za razliko odnaše, najhujše že preživele. Pri

nas pa moramo, namesto tarnanja, le zbrati vse sile in moči tervsak po svojih močeh začeti obračati novo, bolj optimistično stranprihodnosti. Sem nepopravljiva optimistka in verjamem v sposob-nost zaposlenih, da to zmoremo. Plačni sistem je sicer pustil posle-dice, v odnosih in finančne, pa vendar ne tolikšnih, da bi ne znaliin zmogli več poiskati prave razvojne poti. Poti, na kateri bodozaposleni resnično naše največje bogastvo. In na tej poti poiskatiin odkriti tiste posameznike, ki onemogočajo, predvsem pa zave-stno ovirajo naš skupni razvoj. Tudi v tem je ključ dobre kadrovskepolitike, kakršno zapoveduje moderna tovrstna znanost.

V najbolj uspešnih podjetjih odkrivajo in izločajo nesramne inarogantne ljudi, še zlasti med tistimi, ki so na vodstvenih položajihin kot takšni deležni nenehne ustrežljivosti in lažnega laskanja.Raziskave kažejo, da se ljudje spreminjajo, ko pridejo na vplivenpoložaj: več govorijo, vzamejo si vse, kar jim po njihovem mnenjupripada, ne ozirajo se na želje in besede drugih… ko prilezejo napoložaj moči, postanejo slepi na to, da se vedejo kot »kreteni«, nekot sodelavci. Marsikdo vidi v sodelavcih tekmece in sovražnike into je slabo. In o takšnih ljudeh bi lahko spregovorili tudi v našemokolju.

Na ukaz pa pri teh spremembah ne gre. Zato sprejetih obvezno-sti s področja dviga organizacijske kulture, pozitivnega počutjanasploh in ugodne delovne klime ne gre izvzemati iz celovite raz-vojne podobe. Zanjo pa smo zadolženi v vodstvu, ki ima mandat zakreiranje vizije in poslanstva. In tudi na ta vprašanja mora odgo-voriti razvojna strategija RTV Slovenija, ki nastaja v teh dneh. V tejstrategiji bo zato mesto tudi za boljši sistem vodenja, sistemnapredovanja, karierni sistem, sistem motiviranja ter dober plačnisistem. Sistem razvoja kadrov bo lahko na RTV-ju učinkovit, ko bozanj skrbela prodorna in odgovorna strokovna služba s sodobnimiznanji.

Cvetka Žirovnik

RTV Slovenija, natančneje televizija, jeznova postala velika zmagovalka Viktorjev. Odmevi, Ana Tavčar, Muzikajeto, Pisma izEgipta, Dosje: Gradimo suženjstvo, SašoHribar in Boštjan Romih.

Kategorije za strokovne viktorje:Voditelj zabavne TV-oddaje:Sašo Hribar (nominirana še Peter Poles inTjaša Železnik);

Zabavna TV-oddaja:Slovenija ima talent (nominirana šeLjubezen skozi želodec in Hri-bar);

Voditelj informativne TV-oddaje:Darja Zgonc (nominirana še ManicaJanežič Ambrožič in Matjaž Tanko);

Informativna TV-oddaja:Odmevi (nominirani še oddaji 24ur inGlobus);

Obetavna medijska osebnost:Ana Tavčar (nominirana še Nuša Lesar inDomen Valič);

Otroška in mladinska TV-oddaja:Muzikajeto (nominirani še oddaji Malesive celice in Z glavo na zabavo);

Igrana TV-oddaja:Pisma iz Egipta (nominirani še oddaji Črnibratje in Moji, tvoji, najini);

Dokumentarna TV-oddaja:Dosje: Gradimo suženjstvo (nominiraniše oddaji Boris Pahor - trmasti spomin inTotalni gambit).

Viktorja za življenjsko deloje iz rok Dragana Buliča za svoje 40-letnodelo prejel igralec Janez Hočevar - Rifle.

NAGRAJENCI:Nominiranci in dobitniki v kategorijah zaviktorje popularnosti so:

Radijski voditelj:Denis Avdić, Andrej Karoli, Jure Sešek

Radijska postaja:Radio Center, Radio 1, Val 202

Televizijska osebnost:Boštjan Romih, Peter Poles, Matjaž Tanko

Televizijska oddaja:Slovenija ima talent, 24ur, Hri-bar,

Glasbeni izvajalec:Jan Plestenjak, Marko Vozelj, Tanja Žagar

Spletna stran:24ur.com, rtvslo.si, zurnal24.si.

viktorji


RTV Slovenija 7 ViktorjevV Cankarjevem domu so podelili nagrade za najbolj priljubljene in najzaslužnejše oseb-nosti na področju medijev in popularne kulture. Tradicionalno podelijo dve vrsti zlatihkipcev - strokovne, za katere je odločitev v rokah 44-članske Akademije Viktor, in vik-torje popularnosti, za katere prek glasovnic v revijah in SMS-sporočil glasujejo bralci,poslušalci in gledalci, torej ljudstvo. Glasovanje je trajalo do 1. marca, pri reviji Stop,ki bdi nad prireditvijo, so zapisali, da je bilo tudi letos glasovanje izjemno napeto.


foto: Sandi Fišer

Dragan Bulič ga je letos oddal Janezu Hočevarju

vodtsvo zadovoljno z izplenom

Sašo Hribar pravi da se bo po viktorje še vračal

muzikajeto je zakon

nova medijska osebnost Ana Tavčartudi Boštjan Romih ga ima

Lombergarja je za kandidata predlagalgeneralni direktor Marko Filli izmed štirihprijavljenih na razpis. O Lombergarju je Fillidejal, da je človek z bogatimi izkušnjami napodročju vodenja in je tudi v času, odkar jevodil Televizijo Slovenija kot vršilec dolž-nosti, pokazal dobre rezultate. Po njego-vem mnenju je Lomberga, ki je kot vršilecdolžnosti vodil Televizijo Slovenija od sep-tembra lani, tudi izreden programskiustvarjalec z občutkom za programe z vse-binskega in estetskega vidika.

Kot prioritetne naloge je Lombergar naseji med drugim izpostavil kakovost pro-gramov, izboljšanje medsebojnih odnosovzaposlenih in prenovo dnevno-informativ-nih oddaj, več pozornosti pa bo namenje-ne tudi manjšinskim programom. Po nje-govem mnenju se mora Televizija Slovenijakot javna televizija mnogo bolj zavedatisvojega poslanstva, kot se je to dogajalodoslej.

Lombergar je na seji odgovarjal na šte-vilna svetniška vprašanja in med drugimdejal, da je o gledanosti po ponovni uvrsti-tvi nekaterih oddaj na program trebapočakati nekaj časa, da se le ta dvigne.Pojasnil je, da se gledanost Dnevnika poča-si dviguje, in napovedal, da se bo poveče-vala vse hitreje. Vsebinska prenova dnevni-ka se po njegovih besedah že odvija, jesenipa bo na televizijskih ekranih moč opazititudi novo grafično podobo.

Programski svet je na seji obravnavaltudi finančno stanje zavoda, kateremu seletos zaradi zapleta okoli višine rtv-pri-spevka obeta izpad dohodka iz tega naslo-va. Svetniki so pozvali vlado, naj jih sezna-ni s svojimi ukrepi za kritje izpada, preso-jala pa se bo tudi odgovornost nadzornegasveta pri tem zapletu.

Razpravo o nastali situaciji je zahtevalopet članov programskega svetaRadiotelevizije Slovenija (RTVS) s prvopod-pisanim Matevžem Casermanom. Skupinasvetnikov namreč meni, da sta vodstvo innadzorni svet zavoda soodgovorna za pet-milijonski finančni primanjkljaj, ki je nastalzaradi luknje v pravni podlagi za izplačeva-nje in višino rtv-prispevka v januarju. Kotje navedel Peter Jančič v obrazložitvipobude, nihče iz zavoda ni reagiral inzastopal interesov zavoda, ko so v novem-bru lani iz zakona o izvrševanju proračunaRepublike Slovenije črtali določbo o višinirtv-prispevka.

Po njihovem mnenju je nadzorni svetsoodgovoren, ker je v začetku decembrapri potrjevanju finančnega načrta zavoda vceloti spregledal, da v zakonu ni več najpo-membnejšega prihodka zavoda, ki na letni

ravni znaša 80 milijonov evro. Zato je biloomenjeni zakon nemogoče pravočasnopopraviti.

Generalni direktor RTVS Marko Filli je obtem poudaril, da je RTV žrtev nekega zapo-redja dogodkov, na katerega niso moglivplivati. Zato je vodstvo zavoda tudi vloži-lo pobudo za presojo ustavnosti zakona oizvrševanju proračunov RS za leti 2011 in2012 in novele omenjenega zakona v čle-nih, ki opredeljujejo višino rtv-prispevka, vnaslednjem koraku pa zahtevalo od vlade,naj ta izpad dohodkov krije.

Temu je programski svet dal soglasje insprejel sklep, s katerim vlado pozivajo, najjih seznani z ukrepi in rešitvami kritja izpa-da dohodkov zavoda v januarju 2011 zara-di zapleta glede višine prispevka.

programski svet RTVtekst in foto: Darko Koren


Janez Lombergardirektor Televizije SlovenijaProgramski svet Radiotelevizije Slovenija je na zadnji seji dal soglasje k imenovanjuJaneza Lombergarja za direktorja Televizije Slovenija. Podporo mu je dalo 18 svetni-kov, proti imenovanju pa so bili trije člani sveta. Janez Lombergar je bil na mesto di-rektorja imenovan s 1. marcem.

Marko Filli in Janez Lombergar

V najbolj skrčeni obliki bi zapisano povzemalo, kar se je dogaja-lo, največkrat v mali sejni sobi, v četrtem nadstropju televizijskehiše na Kolodvorski. Seveda pa to ne odraža dela vseh enajstih čla-nov, ki je bilo vloženo v iskanje rešitev, ki zadevajo poslovanje hiše,nad čemer bedi NS. V ospredju njihovega dela je namreč sprejema-nje odločitev o trošenju denarja, določanje cen hišnim storitvam,odločanje o tarifah in drugih pogojih oddajanja programov, nad-ziranje poslovanja hiše nasploh in vodenja poslovnih knjig in nad-zor nad zakonitostjo dajanje soglasij k vodenju, če strnemo le naj-bolj pomembno.

Vse našteto se je namreč moralo dosledno in odločno udejanja-ti v času menjave vodstva v javnem zavodu, kar je bila svojevrstnazgodba v dosedanji hišni zgodovini in zagotovo tudi za NS obre-menjujoča delovna okoliščina, v času stavke zaposlenih v javnemsektorju, težavah in zapletih s pripravo PPN za letošnje leto, pre-

hodu iz analognega na digitalno oddajanje signala in podobno.Vseeno pa je nadzornikom uspelo sprejemati vse potrebne odloči-tve, od sprejema finančnega načrta in letnega poročila za leto2009 in na zadnji seji tudi za leto 2010, do realizacije sklepov, ki sousmerjeni v pomoč vodstvu pri izboljševanju kakovosti program-skih vsebin oziroma vsega, kar lahko prispeva k boljši poslušanostiradijskih in gledanosti televizijskih programov.

Seveda pa je bila zadnja seja NS še posebej aktualna, saj so nad-zorniki pomagali iskati rešitev v zvezi z izpadom prihodka zaradizmanjšanega prispevka RTV v februarju, kar povzroča javnemuzavodu nemalo težav pri poslovanju. Gre namreč za izpad skorajokroglih 5 mio evrov, kar naj bi izterjali od države, zagotovo pa vtem obdobju tolikšna prihodkovna vrzel narekuje skrajno raciona-lizacijo naložb in tudi bolj varčno poslovanje nasploh, k čemur seje vodstvo hiše že zavezalo.

nadzorni svet RTV


tekst in foto: Darko Koren

Skrb za poslušanostin gledanost programovNadzorni svet RTV Slovenija (NS), ki ga vodi mag. Lenart Šetinc, se je od nastopa svo-jega mandata pred dobrim letom dni do zaključka poslovnega leta 2010 sestal na 10-ih rednih sejah, eni izredni in eni korespondenčni seji. Člani so se sestajali tudi v okvirudelovnih telesih NS na skupaj 22-tih sejah. V enajstih mesecih delovanja je sprejel večkot 100 vsebinskih sklepov, od katerih je bila le realizacija treh prenesena v leto 2011.Ti sklepi so vezani na evidentiranje poslovnih sprememb v povezavi s finančnimi nalož-bami, načrt koriščenja sredstev iz kupnine delnic in obveznic v lasti RTV SLO v obdobju2011-2014 in strategijo razvoja RTV Slovenija 2011-2014. To je med drugim zapisanov poročilu o delu, ki ga je NS posredoval v parlamentarni pregled in potrditev.

Nagrade Civis podeljujejo že dve deset-letji in veljajo za najbolj prestižne napodročju tematskih avdiovizualnih dosež-kov v Evropi. Nagrajujejo vse žanrskezvrsti, ki prikazujejo probleme in dosežkena področju integracije tujcev v Evropi,življenje manjšin, uveljavljanje človekovihpravic, sožitja in čezmejnega sodelovanja.Na natečaj za nagrade Civis se letno prija-vi do 700 audiovizualnih izdelkov.

Civis je medijski konzorcij v katerega sovključene vidne članice Evropske radiotele-vizijske zveze (EBU), zlasti z nemškegagovornega področja, pa tudi druge, ki seposebej zanimajo za vprašanja integracijein manjšin, med njimi tudi RadiotelevizijaSlovenija.

Pred dvema letoma, ob predsedovanjuSlovenije Evropski uniji, je Ljubljana žegostila Civisovo prireditev Evropski forumin slovesno podelitev Civisovih nagrad, kiso jo neposredno prenašali v več državah.Letošnja prireditev in podelitev nagrad vLjubljani izbranim nagrajencem bo 26.maja v Berlinu.

Člani žirij, ki so zasedali v Ljubljani sougledni ustvarjalci, uredniki in medijskiizvedenci iz vse Evrope. Med najbolj znani-mi, ki vodijo zasedanje letošnjih žirij jeznameniti nemški TV avtor in voditelj FrankElstner, ugledna igralca Suzanne vonBordody in Miroslav Nemec, direktor radiaBR dr. Johannes Grotzky. Člani žirije pa soznani in uspešni radijski in televizijskimoderatorji, direktorji in glavni uredniki izNemčije, Švice, Avstrije, Velike Britanije,Italije in Slovenije. Žirije bodo ob pomočidirektorja Civisa Michaela Radixa in njego-vih strokovnih sodelavcev zasedale v pro-storih Slovenske akademije znanosti inumetnosti v Ljubljani.

RTV Slovenija je za letošnjo medijskonagrado CIVIS prijavila dva prispevka:Gradimo suženjstvo Jelene Aščić in doku-mentarno oddajo Slovene’s:Slovenci MajeSenekovič.

civistekst in foto: Darko Koren


Žirije za medijsko nagradoCIVIS zasedale v LjubljaniRadiotelevizija Slovenija je februarja in marca gostila pet mednarodnih žirij s skupaj70 člani, ki so izbirali najboljše programske stvaritve radia, televizije in spletnih stranis tematiko integracije in sožitja v letu 2010.

ocenjevalce del sta obiskala tudi Miha Lampreht in Suzana Vidas Karoli

žiranti ocenjevalci radijskih programskih presežkov

International make-up artist trade show je največje svetovnosrečanje maskerjev, umetnikov prodajalcev in navdušencev. Naseminarju so predstavljane make up prednosti iz mode in filma.Vključno z nagrajenci (Oscar, Bafta in Saturn) pa zagotavljajoizobraževanje in demonstracije na IMATS. Vrhunec seminarja jepredstavitev novih izdelkov in prodaja le teh.

Na seminarju so bili zbrani najboljši svetovni mojstri s področjamaske. Na prizoriščih so se odvijale predstavitve »air brush« teh-nike, novih materialov. Poudarek je bil na HD tehnologiji. Tako kotpri tehnologiji, je tudi na področju maske viden napredek pri mate-rialu in znanju, ki ga moramo obnavljati oziroma pridobivati.

seminar


tekst in foto: Vida Levičar

IMATS – London 2011V začetku letošnjega leta je bil v Londonu make up seminar - International make-upartist trade show, ki sta se ga udeležili Vida Levičar in Marija Kermelj iz Oddelka obli-kovanja maske.

Osebnost Primorske 2010 je pod skupniimenovalec človečnost in pogum postaviladvanajst finalistov, mesečnih zmagoval-cev, po izboru poslušalcev Radia Koper inbralcev Primorskih novic. Letos smo naslovesni podelitvi v Avditoriju Portorož let-nemu zmagovalcu podelili nagrado zlatojabolko, delo akademskega kiparjaBoštjana Drinovca. Največ glasov so našiposlušalci in bralci Primorskih novic name-nili gasilcu Petru Ventinu, ki je v katastro-falnih poplavah lanskega septembra s šte-vilnimi drugimi gasilci, pomagal reševatiživljenja in premoženje prizadetih. Posebejse nam je vtisnil v spomin med reševanjemdveh italijanskih državljanov, ki jima jederoča reka Dragonja odnesla avto in stasplezala na drevo, in življenja gospe, ki jebila v viharni noči ujeta v vinogradu.Poklicni gasilec Gasilske brigade Koper je včustvenem govoru ob prejetju zlategajabolka svojo nagrado posvetil vsem svo-jim stanovskim kolegom, ki tudi v najhuj-ših primerih vselej nesebično pomagajo.

Slavnostno podelitev, ki jo je neposred-no prenašal slovenski program RadiaKoper, so programsko obogatili TinkaraKovač, Obalni komorni orkester in igralecGojmir Lešnjak Gojc, vse niti pa je izvrstnopovezala novinarka in izkušena voditeljicaprireditve Nataša Benčič.

Letošnja akcija glasovanja za mesečnefinaliste je v polnem teku in prihodnje leto,bomo v januarju razglasili že sedmoOsebnost Primorske.

15. marca pa smo v novogoriški Perlisklenili že štirinajsto skupno akcijo RadiaKoper, TV Koper in Primorskih novic . Greza izbor najuspešnejših gospodarskihdružb, zasebnikov in vodilnih osebnostiprimorskega gospodarstva, ki ga medijaopravljata na osnovi realnih kazalcevgospodarske uspešnosti, končni izbor paopravi komisija, sestavljena iz novinarjev

akcije


RC RTV Koper - aktivni soustvarjalecživljenja na PrimorskemOsebnost Primorske in Gospodarstvenik Primorske, ki ju že vrsto let v zglednem so-delovanju organizirata Radio Koper in časopisna hiša Primorske novice, sodita med naj-pomembnejše dogodke v regiji.

Osebnost Primorske 2010 Peter Ventin z zlatim jabolkom (foto: Zdravko Primožič)

Osebnost Primorske 2010; voditeljica Nataša Benčič z mesečnima nagrajencema za sep-tember in oktober: gasilcem Petrom Ventinom in logopedinjo Katjo Bucik


tekst: Maja Kirar

uredništev za gospodarstvo. Letošnjinagrajenci so recesijskemu obdobju nav-kljub, ne le ohranili optimizem, ampak gatudi nadgradili z dejanskimi rezulatati. Najmed njimi izpostavimo direktorico tovarnedvigal iz Ilirske Bistrice,Ano Sedej, ki meddrugimi osvaja tudi rusko tržišče, v njiho-vem dvigalu pa se prevaža celo angleškakraljica. Med petimi nagrajenimi primor-skimi gospodarstveniki je tudi Evgen Kete,direktor tekstilne tovarne Okroglica.

Njihove avtomobilske podloge so vgrajeneže v vsak sedmi v Evropi izdelan avtomo-bil. O tem, kako pomembna je združitevraziskovalnega dela in gospodarstva papriča nagrada Primorski um, ki smo jo letospodelili šestič. Prejela sta jo dr. DarkoDarovec, direktor Znanstveno raziskoval-nega središča Univerze na Primorskem instrokovnjak na področju sinhrotronskihmerilnih naprav dr. Iztok Arčon z Univerzev Novi Gorici.

Po slovesni podelitvi nagrad, ki jo je ime-nitno povezovala naša koprska televizijkaKarin Sabadin, smo z zanimanje prisluhniliše strokovnemu omizju. Voditeljici IngridKašca Bucik in Sonja Ribolica sta pripraviliokroglo mizo z ministrico za gospodarstvoDarjo Radič, ministrom za družino insocialne zadeve dr. Ivanom Svetlikom inministrom za zunanje zadeve SamuelomŽbogarjem.

Osebnost Primorske, mesečni nagrajenci z voditeljico Natašo Benčič in Gojmir Lešnjak Gojc v vlogi gasilca Vinka (foto Zdravko Primožič)

Dobitniki priznanj »Gospdoarstvenik Primorske 2010« z minstri: Darjo Radič, dr. IvanomSvetlikom in Samuelom Žbogarjem

Gospodarstvenik Primorske: voditeljicaKarin Sabadin in predsednik Uprave HIT-aDrago Podobnik (foto: Leo Caharija)

fotozapis


Pokal Vitrancv reporterski kabini tv Slovenijanovi Asker pod Vitrancem

vse pod budnimi očesi kamer

v reporterski kabini radia slovenija

pozdravi z višine leteča radijska reporterka Anja


foto: Darko Koren

Planica

TV ekipa na preži

dve legendi; Jože Šlibar in Dare Milič povsem na vrhu

Andrej Stare v elementu

vsak na svoji mizi

Zaposleni na RTV Slovenija, upokojenci, njihovi družinski člani in prijatelji imajo mož-nost počitnikovanja v naslednjih počitniških zmogljivostih:

• Počitniška hiša v Fiesi ki se nahaja v manjšem zaščitenem zaliv, med Piranom in Strunjanom. Na voljo so 3 in 4 posteljne sobe zuporabo opremljene kuhinje.

• PTuristično naselje Medini, ki se nahaja v južnem delu otoka Visa v zaselku Milna, leži ob lepem zalivu. Namestitev je paviljonskegatipa s centralno restavracijo. Bungalovi so opremljeni 3+1 posteljami, skromno kopalnico z WCjem in hladilniki. Bungalovi stojijo podborovimi drevesi. Storitev v naselju je polpenzionska.

• PBivalni hišici AC Melany se nahajata v avtokampu-Melany v Istrski vasi Lovrečica. Lovrečica je majhno naselje in pristanišče, ki ležimed Novigradom in Umagom. Dve bivalni hišici sta opremljenih s 4+1 ležiščem, kopalnico in WCjem.

• PRTV Dom v Planici se nahaja v neposredni bližini smučarske skakalnice v ledeniški dolini v severozahodnem delu Julijskih Alp. V domuso 2 in 3 posteljne sobe.

• PLesena počitniška hišica Čatež se nahaja v naravnem zdraviliškem in športno rekreacijskem središču Terme Čatež, ki ležijo na des-nem bregu reke Save ob avtocesti Ljubljana - Zagreb. Hišica ima 4 + 2 ležišči, opremljeno kuhinjo, kopalnico z WCjem. V ceni je vklju-čenih 5 dnevnih kart za bazene.

Prijava za počitnikovanjePrijavo na počitnikovanje nam pošljete na izpolnjenem obrazcu, ki ga dobite v Kadrovski službi ali pa v Outlook – Public Folders – All

Public Folders – počitniški domovi-prijavnice, ali na moj RTV -prosti čas - počitniške kapacitete - prijavnica za letovanje. Izpolnjene pri-jave pošljite v Kadrovsko službo za ga. Mija Munda tel 43-76, Email: [email protected], Tavčarjeva 17 Ljubljana , najkasneje do19.4.2011. Več informacij glede počitniških zmogljivosti imate na moj RTV, prosti čas, počitniške kapacitete.

Pogoji za počitnikovanjePri razpisu za prijave na počitnikovanje v počitniških enotah imajo prednost zaposleni. V primeru, da se za isti termin in isto lokacijo

prijavi več zaposlenih, točkujemo prijavnice skladno s pravili Pravilnika o koriščenju počitniških kapacitet.Le prijave za letovanje na Visu bo Kadrovska služba posredovala turistični agenciji Relax, ki bo v našem imenu opravljala rezervacije in

plačila. Relax bo našim letovalcem obračunal letovanje po sprejetem RTV ceniku. Pri prijavi boste lahko koristili Relaxove plačilne pogo-je in avtobusni prevoz. Plačila počitniških destinacij, Fisa, Čatež in Lovrečica pa je možno na največ 6 obrokov.

Cenik počitnikovanjaOb posameznih lokacijah so navedene cene letovanja.

ČATEŠKE TOPLICE

V počitniški hišici so štiri ležišča in pomožno ležišče za dve osebi. Cena vključuje najem počitniške hiše in pet kopalniških kart na dan.Posteljnine ni, po letovanju pa mora najemnik počitniško hišico počistiti. Posteljnino in končno čiščenje se lahko naroči na recepciji, zdoplačilom.

Brunarica je obnovljena in opremljena s klima napravo.* prednost pri rezervaciji;** cene za praznike in počitnice bodo objavljene posebej.

počitnikovanje


Cenik počitniških kapacitet RTV Slovenija za leto 2011

število dni bivanja

Najem * brunarice/teden od nedelje do

nedelje-7 dni7 dni 280 €

(40€ na dan)329€

(47€ na dan)455€

(65€ na dan)301€

(43€ na dan)

Najem med tednom, od nedelje do petka-5 dni

5 dni225 €

(45€ na dan)250€

(50€ na dan)350€

(70€ na dan)240€

(48€ na dan)

konec tedna-vikend, od petka do nedelje-2 dni

2 dni 120 € (60€ na dan)

140€ (70€ na dan)

160€ (80€ na dan)

130€ (65€ na dan)

CENIK 2011JANUAR-APRIL**

NOVEMBER-DECEMBER**

JUNIJ, SEPTEMBER

JULIJ-AVGUSTMAJ**,

OKTOBER**


FIESA

Počitniške zmogljivosti doma v Fiesi so: dve triposteljne in štiri štiriposteljne sobe.Štiriposteljne sobe so opremljene s klimatskimi napravami. V vseh sobah so televizijski sprejemniki skupaj z DVD enotami.Posteljnina je vključena v ceno in jo dobite v domu. Navedene cene so v evrih in veljajo za najem sobe, turistična taksa pa se obračuna ob izdani napotnici v JZ RTV SLO.

VIS

Počitniške zmogljivosti v počitniškem naselju Milna so: 18 bivalnih hišic s tremi posteljami in enim pomožnim ležiščem, ter ena soba vVili Ani s tremi posteljami.

Navedene cene so za polpenzionsko storitev. Otroci od 0 do 4 let brez uporabe postelje in krožnika letujejo brezplačno, otrok do 12. letapa po ceniku. Turistična taksa je vključena v ceno. Doplačilo za polni penzion je 5 evrov po osebi.

BIVALNE HIŠICE AC Melany-LOVREČICA

Počitniške zmogljivosti v AC Melany so: dve bivalni hišici s kapaciteto štirih postelj in enega pomožnega ležišča. Navedene cene so v evrih in veljajo za najem bivalne hišice na dan. V ceno je všteta posteljnina (1 x tedensko), elektrika, voda, parkirni prostor in končno čiščenje. Turistična taksa se plača na recepciji.

PLANICA

Zmogljivost JZ RTV SLO doma Planica je: dom sprejme 52 oseb. V domu je 23 sob s kapaciteto od dveh do štirih ležišč.Dom nudi nočitve z zajtrkom, polpenzione ali pa polne penzione. Otroci do 4. leta brez lastne hrane in ležišča pa letujejo brezplačno.

Otroci od 4. do 12. leta imajo 25% popust na zgornjo ceno. Turistično takso se plača v domu Planica. Zgoraj neveden so cene z vključenim 25% popustom in veljajo samo za zaposlene v JZ RTV

SLO in njihove ožje sorodnike. Cene so enake tudi za dom na Tromeji.Prijavo na počitnikovanje nam pošljete na izpolnjenem obrazcu, najkasneje do 19.4.2011,Na naslov Kadrovska služba, Tavčarjeva 17, Ljubljana ali na Email: [email protected]

Tri-posteljna soba / nočitev 23 € 28 € 36 €

Štiri-posteljna soba / nočitev 28 € 38 € 48 €

CENIK 2011 8.7. – 19.8. 17.6. – 24.6. 26.8. – 16.9.

24.6. – 8.7. 19.8. – 26.8.

Odrasli / dan 18,50 € 21,00 € 27,00 € 29,50 €

Otroci / dan 9,25 € 10,50 € 13,50 € 14,50 €

CENIK 201120.4. – 8.6. 14.9. – 5.10.

8.6. – 22.6. 31.8. – 14.9.

22.6. – 6.7. 17.8. – 31.8. 6.7. – 17.8.

Najem enote / dnevno 40 € 50 € 55 €

CENIK 201111.6. – 25.6. 10.9. – 15.10.

25.6. – 30.7. 13.8. - 10.8. 30.7. – 13.8.

CENIK 2011 16.4. - 11.6. 27.8. - 15.10.

Časovni zakup cca 50 dni 470 € 470 €

Nočitev z zajtrkom 21 €Polpenzion 25 €Polnipenzion 31 €

CENIK 2011 ODRASLI

Od kod ideja, da bi z arhivi pomagalibolnikom?

»Ideja ni moja. V tujini s pomočjo digita-liziranega arhivskega gradiva že kar nekajčasa pomagajo starostnikom, ki so imajotežave z demenco. Terapija pomaga pri nji-hovem ponovnem vključevanju v družbo. Vnekaterih domovih za starostnike sonamestili posebno pohištvo z monitorji,okrog katerega se zbirajo varovancidomov. To druženje omogoča varovancemlažje ponovno socialno vključevanje.«

Kaj je pravzaprav starostna demenca? »Demenca je bolezen, povezana z mot-

njami spomina, ki se sčasoma slabša; bole-zen torej napreduje, duševne zmožnostibolnika pa se zmanjšujejo. Pri bolnikih jenavadno najbolj opazno slabšanje spominaoziroma nastajanje spominskih lukenj, bol-niki pa imajo lahko tudi težave z govorom,razumevanjem in presojo. Te težave soposledica zmedenosti zaradi poslabšanjazaznavanja kraja in časa. Človekova spos-obnost za opravljanje vsakodnevnih opra-

vil se izrazito zmanjša, demenca zato pri-zadene osebnost, razpoloženje in vedenjeosebe. Oseba, prizadeta z demenco setežko vključuje v okolje in se sčasoma izskupnosti vedno bolj umika. Najpogostejšavzroka demence sta Alzheimerjeva bolezenin možganska kap.

Evropsko poročilo o Alzheimerjevi bole-zni pravi, da živi v Evropi skoraj šest milijo-nov ljudi med štiridesetim in osemdesetimletom starosti, ki so oboleli zaParkinsonovo boleznijo ali demenco.

intervju


Arhivsko gradivokot terapevtski pripomočekV Evropski uniji so razvili nekaj uspešnih terapij za lajšanje posledic demence in Alz-heimerjeve bolezni. Med terapijami, ki uporabljajo dosežke visoke tehnologije, najdemotudi terapije, ki uporabljajo digitalizirano arhivsko gradivo. Za letošnje mednarodno po-svetovanje arhivskih delavcev v Radencih je vodja Dokumentacije Televizije SlovenijaAleksander Lavrenčič pripravil predavanje z naslovom »Alternativne možnosti uporabearhivskega gradiva – terapija za pomoč starostnikom«, kar smo izkoristili za pogovor.

Znanstveniki pričakujejo, da se bo s stara-njem prebivalstva to število v naslednjihštiridesetih letih povzpelo na deset milijo-nov obolelih.«

Ali je demenca ozdravljiva?» Le nekatera stanja. Medtem ko je veči-

na bolezni, ki se izražajo s simptomidemence, napredujočih, so nekatera stanjaozdravljiva. Nekaterim ljudem s simptomidemence torej lahko delno ali celo popol-noma odpravimo simptome, če smo odkri-li ozdravljiv vzrok zanje. Najpogostejšapotencialno ozdravljiva vzroka za demencosta depresija in neugodno medsebojnodelovanje med zdravili.«

Kako se zdravniki lotevanja zdravljenja?»Zelo različno. Pri zdravljenju demence

velikokrat pomagajo tudi sodobne elek-tronske naprave, ki jih razvijajo v posamez-nih projektih. V projektu Rosetta so seosredotočili na razvoj »inteligentnega oko-lja«, ki pomaga pacientom pri njihovemvsakdanjem življenju. Izpopolnjeni sistemza zgodnje zaznavanje zazna nepravilnespremembe pri obnašanju pacientov insproža alarm za posredovanje. Drugisistem, “Short Term Monitoring”, ki so garazvili na Nizozemskem, tudi pomaga lju-dem z demenco pri njihovih vsakdanjihopravilih. “Touch screen” pomaga z alar-mom, ki se sproži, ko mora bolnik zaužitiobrok. Pričakujemo lahko, da bodo zdrav-stvene in oskrbovalne ustanove uporablja-le moderno tehnologijo pri svojem delu,saj bodo tako omogočile bolnikom boljsamostojno življenje, hkrati pa znižalestroške svojega delovanja. Tehnologijapomaga tudi pri pomoči bolnikom spomočjo uporabe avdiovizualnega gradiva– fotografije, slike, filmi in podobno.«

Preprosto povedano: pregledovanje sta-rih slik naj bi bilo uporabno v medicini?

»Zabava in koristnost. Eden izmed nači-nov, kjer lahko zabavo pri iskanju starihposnetkov povežemo z uporabnostjo, jetudi možnost, da si starostniki ogledajoposnetke iz svoje mladosti ali drugih obdo-bij, ki so jih doživeli.«

V svojem predavanju omenjate tudi po-jem »Miza, pripovedovalka zgodb« ozi-roma »Storytable«, ki pa je pri nas po-vsem neznan…

»Storytable« je kos pohištva, ki je posebej

oblikovan tako, da ga uporablja od ene došest oseb. »Miza, pripovedovalka zgodb«,kot bi lahko omenjeni kos pohištva nekoli-ko nerodno prevedli v slovenski jezik, je poobliki in delovanju prilagojena starejšimosebam. Delo z njo je preprosto, saj stapotrebna le dva gumba, da si starostnikiogledajo različne vsebine, fotografije,pesmi, glasbo in filmske posnetke od dvaj-setih do osemdesetih let dvajsetega stole-tja. Posebna oblikovanost pohištva omo-goča ogled v skupini, hkrati pa miza, pripo-vedovalka zgodb, s svojim videzom, ki boljspominja na starejši tip televizorja, ne pov-zroča strahu pred sodobnimi računalniki. »

Bolniki vstopajo v interakcijo?»Starostniki lahko komentirajo zgodbe

ali pa zgodbe prebudijo spomine, kar vodiv živahne pogovore okrog mize, pripove-dovalke zgodb. Pogovore lahko vodijo aliusmerjajo strokovno usposobljene osebeali pa oskrbovanci domov sami. Miza, pri-povedovalka zgodb, zbližuje ljudi in zmanj-ša socialno izoliranost ter z zabavnim urje-njem vpliva na izboljšanje spomina.«

Naprava torej zaustavlja napredovanjedemence?

»Tudi tako bi lahko temu rekli. Vendar panaj opozorim, da pri tem ne gre zgolj zagradivo iz arhivov. Dodatne možnosti vidi-mo v povezavi s spletom, ki omogoča pri-dobivanje novega gradiva oziroma posre-dovanje gradiva novim uporabnikom.Interaktivna uporaba omogoča komentar-je, posredovanje zgodb drugim »omizjem«in vzpostavljanje nove socialne mreže.Starejši ljudje so zakladnice izkušenj, infor-macij in zgodb, ki so se včasih prenašaleustno. Danes pa jim tehnologija omogoča,da to vedenje delijo tudi z drugimi.«

Velik poudarek dajete digitaliziranju ar-hivskega gradiva…

»Znanstveniki govorijo o treh stopnjahdigitalizacije. V začetku je šlo samo zadostopnost. Ko zgolj dostopnost ni bila večdovolj, smo se zavedli kriterijev, ki sopomembni za izbiro vsebine in za organi-zacijo digitalnega procesa. Tretja stopnjapa se razvija sedaj: najbolj pomembna pridigitalizaciji je pomoč uporabnikom.«

Kriteriji pa so različni.»Vsekakor. Tudi iskanje profilov uporab-

nikov je zelo pomembno, zato so bile izve-

dene raziskave o zahtevah uporabnikov inoblikovani ustrezni vmesniki. Gradivo naspletu raziskujejo različne skupine ljudi zrazličnimi kulturnimi cilji in različnimistopnjami zahtevnosti. Mnogo uporabni-kov je na spletu predvsem zaradi zabave.Pri raziskavah o ciljnih skupinah so sepojavila posamezna presenečenja; avdiovi-zualno gradivo se je izkazalo kot zelo kori-stno pri učenju tujih jezikov, saj so uporab-niki z ogledom pridobili nazorne prikazerazličnih govornih položajev, mimikegovorcev in široko paleto različnih narečijin naglasov.«

Torej lahko govorimo o uporabnosti ar-hiva pri spominski terapiji?

»Seveda. Ta je zelo velika. Spominskaterapija zahteva redna srečanja. Izkušnjepri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo indemenco kažejo, da se z uporabo spomin-ske terapije upočasni degradacija spomina,bolniki se lažje spopadejo z depresijo, ki jeposledica samo izključevanja iz družbezaradi bolezni, uspešna terapija pa omogo-ča njihovo ponovno vključevanje v družbo.Terapevti uporabljajo različno gradivo (odpredmetov, fotografij do glasbenih posne-tkov), vendar je uporaba televizijskih pos-netkov zaenkrat še omejena, kljub dejstvu,da je televizija predstavljala pomembnovlogo v prostem času od šestdesetih letnaprej.«

Toda dostop do televizijskega gradiva ješe vedno v marsičem omejen.

»Tako je. Za je eden od ciljev projektaEUscreen omogočiti uporabnikom dostopdo gradiva za različne namene. Če hočemoto doseči, pa ni dovolj samo, da gradivoponudimo na ogled, ampak ga moramoopremiti tudi z ustreznimi podatki in zago-toviti primerna orodja, ki omogočajo iska-nje po vsebini in ogled posnetkov.Televizijsko gradivo bo znanstvenikom vpomoč tudi pri raziskavah procesov stara-nja, saj lahko posamezne televizijske zvez-de in nastopajoče v oddajah spremljamoskozi dolga obdobja. Na ta način lahkoraziskovalci pridobijo dragocene podatkein EUscreen se lahko izkaže kot velika zbir-ka podatkov za zdravstveno stroko, ki nisodostopni nikjer drugje.«


tekst: C.G.,foto: Milena Rupar

Vez Stojana Požarjaz Radiem Maribor jebila močna in nepre-cenljiva že prej, predenje leta 1978 kot pod-predsednik tedanjemestne socialističnezeveze delovnih ljudipostal njegov direktorin glavni urednik.

Druga polovicasedemdesetih let je kli-cala po preseganjuobstoječih okvirov terpo kakovostnem pre-skoku radijskega dela.

Za uresničitev takih načrtov je bil najbolj primeren družboslovec, kise je dodobra preizkusil z vodenjem mestne skupščine, tankočut-nost za to občutljivo področje pa si pridobil tudi s sodelovanjem vuredniškem odboru mariborske literarne revije Dialogi.

Pred radijsko vodstveno ekipo Stojana Požarja se je tedaj posta-vila zahtevna naloga širitve in tehnične posodobitve radia, ki je vstarem emstnem jedru na Koroški cesti 19 vztrajal vse od koncadruge svetovne vojne. Ideja o izgradnji radiotelevizijskega centraje bila tedaj stara že več kot poldrugo desetletje vendar se ni pre-maknila dlje od idejnega načrta. Marca 1979 se je na svoji prvi sejisestal gradbeni odbor, to je bil pomemben korak na poti uresniče-

vanja izgradnje regionalnega centra tedaj še ljubljanske radiotele-vizije. Najprej je bilo treba doseči, da se je del zbranega prispevkav višni treh odstotkov namensko usmeril v realizacijo mariborske-ga projekta. Šlo je za zahtevno nalogo ob kateri so prišle do izrazaPožarjeve sposobnosti prepričevanja in uveljavljanja moči tehtnihargumentov.

Danes lahko zanesljivo rečemo, da je bil projekt RTV centra podPekrsko gorco največji vložek v elektronski medij po tistem, ko jemariborski mestni svet pod vodstvom župana dr. Alojzija Juvanaleta 1938 na Teznem odkupil zemljišče za izgradnjo relejne posta-je Radia Ljubljana, s katero so želeli omogočiti nemoten sprejemtedaj edinega slovenskega radijskega signala v občutljivem obmej-nem območju.

Kljub zapletom so ob koncu leta 1985 odprli RTV center podPekrsko gorco. Stojan Požar je tako radio kot televizijo Mariborpopeljal čez Dravo, v okolje bistveno boljših delovnih pogojev innovih možnosti. Malce pred svojim šestdesetim rojstnim dnem seje upokojil in s sklenjeno investicijo z današnjega zornega kotavredno okoli 5 milijonov evrov dopolnil aktivno delovno obdobje.

Z velikim veseljem se je vračal pod Pekrsko gorco, redkeje kotobiskovalec radia, pogosteje kot sprehajalec tod mimo, vedno pa ječutil z nekdanjimi sodelavci in okoljem v katerem je nadvse uspe-šno dopolnil svoje ustvarjalno človeško poslanstvo.

Stane Kocutar

in memoriam


Stojan Požar (1926 – 2011)

Radijski voditelj,napovedovalec, pove-zovalec številnih jav-nih prireditev ZmagoAjhmajer je dolgadesetletja skorajdapoosebljal RadioMaribor.

Rodil se je v Mari -boru leta 1955 in delotroštva preživel vKersnikovi ulici 5, vsoseščini olimpionikaLeona Štuklja. In če somu sojenice kaj polo-žile v zibko, potem je

bila to zanesljivo prerokba popolnega radijstva ter intenzivnegaa žal ne preveč dolgega življenja. Zmago je zrasel v novinarja,moderatorja, napovedovalca – skratka v živo legendo RadiaMaribor. Bil pa je še več – leteči reporter, propagandist, allroun-der, rocker in samouk v katerem je prepoznal izrazit radijskitalent tedanji urednik Roman Lobnik, častitljiv gospod, na neknačin njegov radijski oče, Zmago pa v tej relaciji precej vdan,čeprav ne ravno nenaporen radijski sin.

Tak kot je bil ni mogel biti prav nič drugega kot radijec, bil jeljubljenec mikrofona, človek, ki je predenj zaradi talenta in dano-sti stopil sproščeno in samozavestno kot malokdo. Čeprav se jenjegova radijska zgodba uradno začela 21. decembra 1979, ko seje na Radiu Maribor formalno, redno zaposlil, pa se je zanj radij-ski čas začel veliko prej. Slabe tri mesece po 18. rojstnem dnevuje v oddaji Reportaža dneva objavil enega prvih, če ne morda karprvi reportažni zapis z naslovom: Kam po osnovni šoli ? Bilo je

Zmago Ajhmajer

ODŠLI V FEBRUARJU 2011

PPE TV SLOVENIJAMOJCA JELNIKAR – oblikovalka maske

PPE RADIO SLOVENIJAFRANC PODOBNIK – novinar specialist

TEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRINGBOJAN BOŠTJANČIČ – projektni inženir

PRIŠLI V FEBRUARJU 2011

PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIATOMAŽ CINDRIĆ – oblikovalec zvoka TV/RA produkcije

OE ODDAJNIKI IN ZVEZEHERMINA HASIĆ – razvojna inženirka

PODROČJE ZA TRŽENJE IN ODNOSE Z JAVNOSTJOANA MEDVED – strokovna sodelavka za odnose z javnostjo

ODŠLI V MARCU 2011

PPE TV SLOVENIJAROBERT TÖRNAR - oblikovalec zvoka TV/RA produkcije

PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIAELENA GANDUSIO - tajnica režije

TEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRINGMILAN ŽELJKO MILOVAC – inženir projektantJURIJ VRHOVNIK - inženir strojni energetik

PRIŠLI V MARCU 2011

PPE RADIO SLOVENIJADRAGO BALAŽIČ - odgovorni urednik programa

PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIABLAŽ MALJEVEC - glasbeni urednik

EKONOMIKA POSLOVANJAKAROLINA LOGAR - referentka za obračun RTV prispevka

prišli odšli

8. junija 1973. Nato je šlo strmo navzgor. V svet radijske sloven-ščine ga je, kot je s ponosom in hvaležnostjo poudarjal, uvajalatedaj prva dama napovedovalstva Milica Katalinič. Bil je redak-tor oddaje Mladi – mladim, pobudnik in voditelj oddajeMariborski bruc, ki je beležila utrip življenja med študenti in vslovenski medijski prostor pospremila legendarno skupinoi LačniFranz z Zoranom Predinom. V tistem času je v oddaji Študij inglasba nastajal tudi radijski mini študentski krimič v katerem jena Zmagovo pobudo kot inšpektor Najlok Holmič nastopalrosno mladi Vlado Novak, ob njem pa kot sekretarka LeopoldinaAnica Veble.

Radio ga je prevzel do te mere, da je postal nekakšen epicen-ter njegovega življenja, vse je od tam izhajalo in vse mu je vra-čal.

Ko se večina poslovi od bolj dinamičnega radijskega ustvarja-nja je Zmago z veseljem stopil celo na televizijo. Nikoli ni poza-bila prve lokalne televizije RTM, petelina ki je prezgodaj pel, kas-neje je navduševal, ko je pred kamero mariborčanom ponujaljurja za dober vic.

Zmagovega radijskega, televizijskega in sploh javnega dela nimogoče površno zaobjeti. Še lani ob tem času je napovedovalknjigo spominov o tem. Bila bi zanimiva in svojevrsten pregleddružabnega življenja v Mariboru v sedemdesetih in osemdesetih.Žal je ne bo. Še dolgo pa bo ostala legenda o Zmagu Ajhmajerju,zapriseženem radijcu čigar beseda »čuj, to si pa dobro naredil« jebila mlajšim vredna več kot honorar za opravljeno delo.

Z zimo je prišla novica o globoki komi in o tem, da je Zmagože bolj na oni kot na tej strani življenjske črte, toda kanček upa-nja je še vedno ostajal in oklepali smo se ga kot se oklepamodobrega prijatelja v želji, da nas ne bi zapustil. On pa je počasiodhajal vedoč, da življenje kot mu ga je za konec izrisala usodapač ni življenje, sploh ne zanj, večnega iskalca in zapisovalca nje-govih najbolj živih, srčnih in sončnih plati.

Zahvala

Ob prezgodnji izgubi moža, očeta in dedija, Antona Rožmanca,upokojenega tehničnega vodjo na RTV Slovenija, se iskrenozahvaljujem vsem njegovim prijateljem in sodelavcem za izreče-no sožalje in sočustvovanje. Vsem, ki so ga pospremili na zadnjipoti ter darovali cvetje in sveče se v imenu družine zahvaljujem

Žena Olga

Zahvala

Ob izgubi očeta se zahvaljujem vsem, ki ste sočustvovali zmenoj in mi pomagali.

Sandra Brankovič Brecl


Z rodnega Kozjanskega, kjer je obiskoval osnovno šolo na Bučahin v Kozjem, ga je pot zanesla na celjsko gimnazijo. »Ker sem biledini sin v družini, me je oče, ko sem jamral, kako je težko in koli-ko zahtevajo profesorji, zmeraj potolažil: ‘Ne sekiraj se sinko, saj jedoma dela dovolj in boš za kmeta dosti pameten’. Toda vrnitve ni,sem si dejal, uspešno prebrodil lepa gimnazijska leta in se podal naštudij v Ljubljano.«

Na RTV Ljubljana prišel zelo zgodaj »Moral sem začeti čim prej delati, da sem si zagotovil denar za

preživetje v Ljubljani. Od štetja prometa in še kakšnih podobnihpriložnostnih del prek študentskega servisa ni bilo dovolj denarja,doma na Kozjanskem pa so tudi težko shajali. Za plačilo bivanja vdomu, skripte in druge študijske potrebščine je pač bil potrebendenar. Krompir, meso in tovrstne dobrote s Kozjanskega pa so biletudi čislane med kolegi v študentskem domu.«

Po prvi praksi na Radiu je naslednje leto odšel na Televizijo, kjerso že delali Drago in Otmar Pečko, Matjaž Tanko in še nekaterikolegi s faksa in prijatelji. »Seveda se je tudi tu začelo s trganjemTanjugovih vesti s teleprinterja in prirejanjem agencijskih novic,torej s celodnevnimi dežurstvi v dnevno informativnem programu.Turnusno delo mi je ustrezalo, saj je ostalo še dovolj časa za študijin druge dejavnosti. Takratna, žal že dolgo pokojna urednikaDnevnika Jani Rojina in Bogdan Fajon, me nista pustila pri miru insta tečnarila, da je treba poleg spremljanja dogajanja na trgu,

mimogrede še danes mi je tržnica ena od najljubših ljubljanskihdestinacij, začeti delati še kaj bolj resnega.«

Večinoma je urednikoval»To vsekakor drži, saj sem kaj hitro postal ‘starejši’ novinar, ki je

moral poskrbeti za vse agencijske domače novice iz Slovenije inJugoslavije za oba televizijska dnevnika in za popoldansko infor-mativno oddajo, ki se je takrat imenovala TV obzornik. Prav taoddaja, pravzaprav vsebine o življenju tako imenovanih navadnihljudi in njihovih vsakodnevnih problemih, s katerimi se spopadajov svojem okolju, so me že takrat privlačile bolj kot blišč in bedasvetovnega dogajanja.«

Po nekaj letih dela v desku so Radu odgovorni predlagali, da bipostal turnusni urednik. »Desk je moral takrat, bistveno drugače pani niti danes, poskrbeti za nemoteno pripravo dnevno informativ-nih oddaj. Nad tem nisem bil posebej navdušen, saj sem se bal, dabi tako kot nekateri moji kolegi, zanemaril študij in se zaposlil. Topa bi bržčas pomenilo ‘adijo pravočasna diploma’. Takrat diplomapač ni bila nujna za zaposlitev. Tako sem se raje odločil, da bomnamenil več pozornosti pravemu novinarstvu in pristal v notranje-političnem, natančneje v gospodarskem uredništvu. V tej redakcijisem se v nekaj letih res veliko naučil. Spremljal sem dogajanje v

gospodarstvu, v državnih telesih in ustanovah, kot tudi na terenu,kajti takrat je bila dopisniška mreža po Sloveniji še v povojih. Toleto in pol mi bo ostalo v izredno lepem spominu, saj sem kot mladnovinar dobil priložnost pripraviti tudi daljše oddaje in analitične

naša leta


Rado BožičnikRada je zanesla življenjska pot na RTV Ljubljana leto 1969, ko je kot študent prvega

letnika novinarstva na FSPN opravljal obvezno poletno prakso na Radiu Ljubljana. Prveizkušnje so bile več kot zanimive, saj je bilo treba že po enem tednu samostojno pri-praviti jutranja poročila. »Dežurni urednik jih je seveda pregledal in dejal, da niti nitako slabo, da pa jih bo treba pripraviti bolj skrbno in priti pač nekoliko prej na delo,kar pa je bilo za študentski živelj kar težko. Toda šola je bila več kot dobra, zato šedanes postavljam radio v sam medijski vrh«, se spominja Rado.

Na Silvestrovo leta 1973- Angelca Dečman, Rado, Nataša Dolenc,strojepiska Angelca, Matjaž Tanko, Jože Cegnar in Jernej Pikl.

Po napornem dnevu v avli RTV leta 2002. Rado, Boštjan Kogovšek,Katja Ivanušič in Andrej Pečko.

teme. Uspel sem diplomirati, nato pa v ‘vojsko’, kjer nisem izgubilstika z novinarstvom, saj sem pripravljal televizijske prispevke izvojaškega življenja. V glavnem sem se trudil, da ne bi bili prevečagitpropovski, toda časi so bili takrat pač bistveno drugačni, tako,da je bilo kar precej razprav, kaj objaviti malo drugače. Po enolet-nem služenju vojaškega roka sem se vrnil med novinarje, nato pakmalu nazaj v dnevno informativno uredništvo.«

Skoraj desetletje je delal kot turnusni urednik in nato urednikDnevnika. »To so bili lepi časi, saj je bilo zelo živahno. Uredniki soimeli veliko zaupanja v mlade moči in užitek je bilo delati s ‘špiker-skimi’ legendami kot so bili Nataša Dolenc, Ajda Kalan, Jernej Piklin novinarji - Janez Čuček, Drago Košmrlj, Janez Stanič, DarkoMarin, Aleks Štakul in Tomaž Terček. Naj omenim le nekatere, najmi drugi ne zamerijo, saj bi bilo preveč naštevanja. Tudi ko sempostal urednik dopisništev, sem sočasno urejal TV dnevnik inOdmeve. Tako zahtevne oddaje so velik izziv, ki se mu je težkoupreti, če ima novinar željo, motiv in pogum delati na tako zahtev-

nih projektih. To je bilo zelo pestro, pa tudi zabavno obdobje, saj seje spletlo veliko zgodb in anekdot.«

Rojstvo Bangladeša »Takrat smo dali kultnemu lokalčku nasproti Televizije ime

Bangladeš. Ker je bil najbližji, smo vanj zahajali kar pogosto nakakšno osvežilo in okrepčilo. Ko pridemo neko dopoldne v bife, soimeli vse poplavljeno, ker je počila vodovodna cev. Nekdo vzklikne:‘Saj to je tako kot v Bangladešu, kjer so bile takrat katastrofalnepoplave, in ime se je kaj hitro prijelo in je takšno še danes.«

V uredništvo dopisništev ga je zaneslo sredi osemdesetih let.Urednik je bil Tomaž Terček, razvejana dopisniška mreža poSloveniji pa je bila domala že povsem oblikovana. »Da bi bilo boljepokrito tudi dogajanje v ljubljanski regiji, je bilo ustanovljeno lju-bljansko uredništvo, popoldansko oddajo o dogajanju po Slovenijipa so vodile mlade perspektivne novinarke. Že takrat se je vodstvoRTV Slovenija zavedalo pomena, ki ga mora javni servis namenjatilokalnim in regionalnim informacijam. Urednik uredništva sempostal leta 1988 in ga vodil dve desetletji. Menda sem bil urednikz najdaljšim stažem na RTV-eju. Legenda dopisniških snemalcev,moj prijatelj Tine Golob, me je vselej zbadal, do bom dosmrtniurednik dopisništva, pa se je uštel.«

Rado ni bil nikoli klasični dopisnik, ki poroča iz svojega mesta inregije, je pa spremljal dogajanje na ljubljanskem območju in pri-

pravljal reportaže z nekaterih večjih prireditev in analitične pri-spevke za informativno oddajo Žarišče, ki je bila nekakšna pred-hodnica današnjih Odmevov.

»Kar se mene tiče, je biti urednik dopisništev najlepši poklic nasvetu. Kaj je lepšega za novinarja kot da biva in čuti z ljudmi,posluša njihove težave, ki jih pestijo iz dneva v dan in jim lahkocelo pomaga. Ni mi bilo večje nagrade kot številni odzivi ljudi, kijim s poročanjem pomagamo premagovati stiske. Nešteto je pri-merov, ko gledalci telefonirajo v uredništvo in prosijo za nasloveljudi, ki jim je pogorela hiša, ali jim jo je odnesel plaz, so bili popla-vljeni ali so ostali kako drugače nesrečni, da bi jim pomagali. Ja, toso stvari, ki zadenejo in ti vlivajo zadovoljstvo, da smo vendarlenaredili nekaj koristnega. Seveda pa je to le delček vsega, kar jetreba vsak dan postoriti. Treba je organizirati delo vseh dopisnikovin poskrbeti, da je dogajanje po Sloveniji primerno pokrito v vsehdnevno informativnih oddajah. Še posebej pa sem ponosen naSlovensko kroniko, ki si je kljub zgodnjemu terminu izborila zavid-ljivo gledanost, saj jo povprečno vsak dan med tednom spremljaokrog sto deset tisoč Slovencev. Ja, pa delati z tako dobro ekipodopisnikov je bil res pravi užitek.«

Dopisniki na nogah tudi 24 ur na dan »Tako kot dopisnik je tudi urednik dopisništva v ‘službi‘ tako

rekoč štiriindvajset ur na dan. Vedno mora biti, ne glede na petekali svetek, ponoči ali podnevi, na voljo za obojestransko obvešča-nje in dogovarjanje, česa in kako se lotiti in organizirati delo. To ješe posebej pomembno ob nenapovedanih dogodkih kot so potresi,poplave, neurja, prometne nesreče in podobne nezgode. Ne bompozabil noči, ko me je ob približno ob pol treh zjutraj poklicalaMojca Dumančič. Obvestila me je, da se je zgodilo, česar so se vLogu pod Mangartom že dolgo bali. S pobočja Mangarta se je vsulkatastrofalni plaz, ki je porušil več hiš in terjal človeška življenja.Takoj smo stopili v akcijo, da smo že zjutraj pripravili posebnaporočila. Tako je bilo tudi ob poplavah, potresih in drugih hujšihnesrečah. Pa slovenske osamosvojitvene vojne ne smemo pozabiti,saj smo bili v središču vojnega dogajanja. V izjemno težavnih raz-merah, ko so bile informacijske in prometne povezave otežene alipovsem prekinjene, smo opravili veliko delo in prikazali slovenskijavnosti, kaj se je dogajalo na terenu.«

Za radio zadošča posnetek govora, za televizijo nujna slika»Radio je najhitrejši in prvi poročevalec, televizije pa brez slike


V svoji pisarni leta 2008.

Rado, Ibrica Dervišič in Miro Štebe leta 2008.

pravzaprav ni. Zato je treba narediti vse, da dobi gledalec čim prejposnetke z dogodka. Včasih je bilo veliko težje zagotoviti čimprejšnjosliko, saj je bilo treba film pripeljati v Ljubljano, ga razviti in zlepiti.Slikovne zveze so bile le z Mariborom in Koprom. Danes je drugače,saj je tehnologija izjemno napredovala in se je mogoče na dogodekodzvati zelo hitro. Informatika je prinesla pravo revolucijo. Nič več

filma, nič več kaset, snemanje na disk in pošiljanje po internetu, to jedanašnja realnost, z malim ‘reportažcem’ pa se je itak mogoče vklju-čevati v oddaje domala od povsod in v slehernem trenutku. Vse tozahteva veliko nenehnega izobraževanja in usposabljanja dopisniškihnovinarjev in snemalcev, sicer te čas kaj hitro povozi.«

Z dopisniki je treba veliko komunicirati »Dogovarjati se je treba o delu in se pogovarjati, kako smo opra-

vili zastavljene naloge, da ne bomo ponavljali istih napak inpomanjkljivosti. Seveda pa smo samo ljudje, ki nismo nezmotljiviin delamo napake pri odločitvah kot pri izvedbi nalog. Vendar sevelja nenehno truditi, da bi bilo napak in napakic čim manj. Edenmoji prvih mentorjev Jani Rojina je velikokrat dejal, da ti na napa-kah rado spodrsne, včasih že na napakicah.« Z Ibrico Derivišičemsta bila delovno povezana. »Ja, Ibrica je posebna zgodba. Oba svaprišla na televizijo isti dan, prvega avgusta 1970. Najini delovnipoti sta bili dolga leta precej prepleteni. Še zlasti, ko sva se obaznašla v uredništvu dopisništev. Bila sva, lahko rečem, zanimiv inkar uspešen tandem, saj sva se kot urednik in redaktor dobrodopolnjevala. Tako dobro sva se poznala, da včasih ni bilo treba nitipovedati, kaj kdo misli in kako bo ukrepal.«

Tudi drugih sodelavcev ni bilo malo. »Samo v dopisniškem ured-ništvu sem stalno sodeloval s približno štiridesetimi dopisniki insnemalci na terenu, da ne omenjam še vseh, s katerimi sem sode-loval v uredništvih v Ljubljani. Kaj naj rečem o njih? Kapo dol! Zvsemi sem imel navzlic raznim konfliktom, ki jih prinaša delo, odli-čne odnose. Z nikomer se nisem razšel skregan, to pa predvsemzato, ker sem uspel vsem dopovedati, da je moje geslo: ‘služba jeslužba, družba je družba, klobase pa so klobase’.«

Anekdot je bilo precej »Najbolj se še danes nasmejem kakšnim dogodivščinam iz ‘mla-

dega’ obdobja, ko so si starejši kolegi znali privoščiti na računmlajših sodelavcev. Nekoč sem šel na teren v ribniški Riko z legen-do slovenske televizije Bogdanom Plešo. Po snemanju nas je direk-

tor povabil na kosilo v bližnjo Sodražico, kar je bilo takrat povsemobičajno. Z nami je bil tudi tonski snemalec Ljubo, ki se mu jemudilo nazaj v Ljubljano, ker je imel naslednji dan zagovor diplo-me. Čas kosila se je hudo zavlekel, tako, da je Ljubo začel moledo-vati, naj vendarle odidemo: ‘Tovariš Pleša, prosim vas, da gremo,da se še malo pripravim na diplomo’, je tarnal, toda Bogdan se nidal motiti: ‘Daj no daj, Ljubo, ne tečnari, če se nisi do zdaj pripra-vil, se tudi nocoj ne boš! Če boš padel, boš pač inženir malo poz-neje!’ No, Ljubo je kljub temu uspešno diplomiral.«

Za dopisnike je v zadnjem času kar dobro poskrbljeno. »Vsaj karse kamer in računalniške opreme tiče, pa tudi vozni park se poča-si obnavlja. Delovni pogoji pa so težavni, teren pač zahteva svoje.Vse to narekuje nenehno obnavljanje in posodabljanje delovnihsredstev in opreme, s čimer se izboljšujejo tudi pogoji dela.Novinarjev za dopisnike ni težko pridobiti, težko pa je pridobitidobrega dopisnika ali dopisnico. Zato po navadi pritegnemo mladediplomirane novinarje, ki jim nato nudimo ustrezno izpopolnjeva-nje in usposabljanje za televizijski medij.«

Sprotno nabiranja moči »Uredniško delo je kar zahtevno in naporno. Treba je biti v dobri

fizični in psihični kondiciji, kar pa je zaradi specifike dela inpomanjkanja časa zelo težko. Ne vem, če mi je vedno uspevalo,toda, kolikor se je pač dalo, sem nabiral novih moči s kolesarje-njem, tenisom, pešačenjem iz službe. Veliko energije in adrenalinami je dajalo samo delo in odlični sodelavci. Gotovo je šport ena odmojih velikih ljubezni. Ko sem se odločal za novinarski poklic, semmislil, da bom športni novinar pri časopisu, pa je potem nanesločisto drugače. Pa nič ne de, zdaj se mi zdi, da je bilo tako celo bolje.

Na RTV-eju je športno društvo zelo aktivno in organizira večrekreacijskih možnosti, od bowlinga do smučanja in drugih špor-tnih iger. Po pogodbi pripada novinarjem tudi pet dni rekreativne-ga dopusta, ki ga lahko izkoristi vsak po svoje.«

Letos je Rado Božičnik vstopil v upokojenski stan, kaj pa sodelo-vanje z RTV? »Znan rek pravi: ‘Nikoli ne reci nikoli’, in tega se bomdržal tudi jaz. Če bo priložnost, se bom rad odzval, če bo potrebaali obojestranski interes. Za zdaj se bom najprej posvetil stvarem,ki sem jih predvsem zaradi pomanjkanja časa preveč zanemarjal.Zdaj so na vrsti tenis, kolesarjenje, avtodom, kakšno križarjenje indobra knjiga.«

tekst: Jože Skok


Brigita Jeretina in Rado leta 2002.

Z zimskega dneva ‘Informativcev’ na Soriški planini - Suzana Kozel,Rado in Živa Rogelj

Rešitev nagradne križanke ssvojim nalovom pošljite naj-kasneje do 20.4.2011 v uredni-štvo na naslov: RTV SLO,Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenciza pravilne rešitve dobijo: 1.nagrada: 3 kasete ali zgoščen-ke ZKP, 2. nagrada: 2 kaseti alizgoščenki ZKP, 3. nagrada: 1kaseta ali zgoščenka ZKP;Rešitev prejšnje križanke:SIMONA ŽITNIK. Tokrat smoizžrebali: 1. NAGRADA: MajaMožina, Zidani most 8, 8210Trebnje, 2. NAGRADA: SlavicaPodlogar, Planina pod Golico3G, 4270 Jesenice 3. NAGRA-DA: Ani Koprivec - SD,Komenskega 7, 1000 Ljubljana.

NAGRAJUJEZKP RTV SLOwww.rtvslo.si/zkpprodaja/

Kričač vabi vse tiste, kivas kaj zanima v zvezi zdelom in načrti RTVSlovenija, da vodstvupostavijo javno vpraša-nje in uredništvo bo priodgovornih našlo inobjavilo odgovore, vnovi rubriki,Zanima me ...Vabljeni k soustvarjanjunašega Kričača.

razvedrilo


GRŠKIMITOLOŠKIVELIKAN

BRIGAPLOŠČA IZ

VEČ SLOJEVSNOVI

PISEC POS-MEHLJIVIHTEKSTOV

SLAVNI ITAL.ŽENSKAR IN

PISEC

PASTIR VFILMU

“GOSPODARPRSTANOV”

PONAZORITEVKRIST. ROJ-

STVA ZABOŽIČ

KRAJ OBSLOVENSKI

OBALI

NAGN-JENOSTTERENA

ALPSKACVETICA

KANADSKISMUČAR(DANIEL)

PREVOZNOSREDSTVO

SESTAVILJOŽE

PETELIN

--- KVARTA,KVINTA, SEK-

STA ---

POMLADNIMESECPOLJSKI

VLAČILEC

IGRALKASKRBINŠEK

DELRUDNIKA

JOKIN ----

RUSKISKLADATELJ(IZ ROVKA)

DRŽAVNABLAGAJNA

OTO TURKNAŠ OPERNI

TENORIST(ERVIN)

VENOTAUFERPRALNO

SREDSTVO

ZNANIHRVAŠKIBOKSAR(MATE)

KITAJSKIDIKTATOR

BOKSARSKOBORIŠČE

TONEKRALJ

JOŽEGALE

ČRKI MEDJ IN M

ZLOG VIMENU

KATARINA

GRŠKAČRKA

GLASBENIKSOSS

AMERIŠKIDIRIGENT(DAVID)

OISATELJICAVAŠTEAKO

TIHOST, NEZ-GOVORNOST

100 M2DRUGI PRI-IMEK OSEBE

NA SLIKI

RIMSKADVOJKA

OSEBANA SLIKI

AZRA in ŠAJRA sta obpokopu letošnjega Pustanapovedali prijazno prihod-nost naši hiši. Nekateri posa-mezniki pa se bodo moralimalce zamisliti, saj jim pri-hodnosti niti tako priznaninapovedovalki nista uspelinapovedati ali pa sta jo izprevidnosti raje zamolčali.


šport/planinci

Košarkarski turnir RTV Slovenija z gosti

V soboto, 19. 2. 2011, je v neposredni bližini RTV Slovenija pote-kal košarkarski turnir, posvečen spominu na našega prijatelja insodelavca Gregorja Hočevarja. V športni dvorani Centra Ledinaso se tokrat med seboj pomerile ekipe TV Slovenija (program inprodukcija), MMC in povabljena ekipa HRT, vsi skupaj pa so bili žekmalu po prvem sodnikovem žvižgu enotni, da s turnirjem alidvema na leto nadaljujemo tudi v prihodnje.

Z letošnjo izvedbo smo ponovno pogreli zamisel, da naj tuditovrstna druženja pomagajo pri medsebojnem sodelovanju. Ne leznotraj našega zavoda, temveč tudi na področju izmenjevanjaizkušenj z nam bližnjim HRT. Kot vselej, so tudi tokrat prišli zekipo, ki je bila kadrovsko pokrita na vseh položajih Tudi s tistiminajvišjimi, centrskimi, na katerih v amaterski košarki pravilomazeva praznina. Ali vsaj pol metra prenizki nadebudneži. Tokrat jimje na papirju najvišjo oviro predstavljal MMC-jev dolski hrustRobert Kaurin, ki pa zaradi poškodbe ni zmogel prikazati vsehsvojih veščin. Med strelci moštva MMC, ki je medse sprejel tudinekdanje sodelavce Teleteksta in RTV Slovenija, je tako končalskupaj z Jakom Hemlerjem na 2. mestu (13 točk v dveh tekmah),največ med njimi pa jih je zbral Žiga Korelec (26). Kaurin je sicer zzadetim prostim metom uspešno odprl prvo turnirsko tekmo medMMC in HRT, žal pa kmalu skupaj s soigralci podlegel peklenske-mu ritmu, ki so ga narekovali Hrvati. Po prvih dvajsetih minutahje MMC zaostajal za 7 točk, na koncu pa so eni drugim čestitali prirezultatu 44:30 za HRT. Aura njihovega najstrelca je na poti nazajv Zagreb sijala okoli Blageca, ki je dosegel 19 točk.

Sledil je intraderbi med MMC (rahlo utrujeni) in TV SLO. Pozačetnem otipavanju in vodstvu slednjih, je hitro prišlo dopovratnega pritiska s strani MMC in po 40 minutah je slavilaekipa TV SLO v postavi: Čot, Čater, Janič, Luzar, Pöschl, Trdan,Nežmah in Klavčič, z rezultatom 47:39.

Sledila je odločilna tekma med HRT (spočiti, a rahlo ohlajeni) inTV SLO (edini, očitno, kondicijsko dovolj pripravljeni za dve tekmi).Morda je odločilo prav to dejstvo, saj so imeli doslej gostje, glede

na izkušnje iz dosedanjih merjenj moči, prednost. Povabljenaekipa namreč na turnir vedno pride z najboljšo postavo iz razli-čnih enot, medtem ko gostitelj nastopa z več ekipami in razdro-bljenim kadrom. Kmalu se je izkazalo, da je bil tokratni strah neu-pravičen, in moštvo TV SLO začetnega vodstva, ki je kmalu prera-slo do visokih 20 točk ni več spustilo iz rok. Na koncu je na sema-forju kazalo 58:44. Najboljša strelca pri zmagovalcih sta bilaPöschl (39 točk) in Trdan (25).

Sledila je še revijalna tekma med združenimi silami RTVSlovenija in HRT, zmaga pa je tudi v tem primeru ostala doma.Sončni žarki, ki so sredi februarskega popoldneva v prostornodvorano metali snope svetlobe in sence, so vse tekmovalcepospremili v bližnji lokal, kjer je dogodku sledil primeren konec.Oziroma veliko bolj pravilno: primeren prehod v nove epizode podRTV koši.

Za prisotnost na turnirju se najlepše zahvaljujemo MarjetiHočevar, za organizacijo pa članom Športnega društva RTVSlovenija in generalnemu direktorju RTV Slovenija mag. MarkuFiliju.

Ob Muri je vedno lepoPohod ob Muri ob svetovnem dnevu varstva

mokrišč je za nas planince, več kot desetletje, že tradi-cionalen , vsako leto pa ga prireja druga država vkateri tudi domuje Mura. V vasi Križovec, ki leži ob mejiSlovenije s Hrvaško, so naše planince med številnimiavstrijci in tudi madžari, letos sprejeli hrvaški gostite-lji. Okrog 700 pohodnikov je prehodilo več kot desetkilometrov dolgo pot ob kateri so videli številne rečnerokave, mokrišča in seveda vse tisto, kar krasi porečjeMure v zimskem času.

Polni lepih vtisov smo se vrnili domov, zadovoljni,da smo preživeli zimsko nedeljo v prijetni družbi in vnaravi, spoznali še en kotiček naše sosede in mordapripomogli k čimprejšnji vključitvi poplavnih gozdovin mokrišč ob Muri v konvencijo Ramsar.

Simona Leitgeb in Aleksandra Iglič-Šef

kričač02 - rtvslo.sitotalni gambit). viktorja za življenjsko delo je iz rok dragana buliča za...

Documents