kričač06Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 38 • številka 06 • oktober 2009 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

DAN 202

fotozapisfoto: Stane Sršen

kričač /oktober 09/2

Naj ostane po starem?Velikokrat smo polni besed, kadargovorimo o spremembah. Da so po-trebne, dobrodošle, nujne, in oh insploh. Da se mora naš odnos do delaspremeniti. Da sicer naredimo vse inše več v razmerah, kakršne so inpodobno. Takšne ocene po navadislišimo, ko se pogovarjamo glasno.Ko smo sami in tiho pa se zgodi ne-kaj neverjetnega. Sprememb nevtkemo, niti ne poskušamo (vsaj vvečini) vpeljati v delo, še manj o sa-

mih spremembah dejansko razmišljati. Pa naj bodo takšne, ki bi resničnoprispevale k bolj kakovostnemu izdelku ali tiste, ki bi spremenile načinein oblike našega dela.Pred nekaj dnevi sem se pogovarjal z enim izmed sodelavcev, ki muobičajno (ni še v navadi, da bi povedali na glas) vsi priznavamo velikoznanja in sposobnosti. Že ob srečanju se mi je zdelo, da je nekako po-trt in brezvoljen. Zaupal mi je nekaj svojih težav in še najbolj pozorensem bil na tiste, ki zadevajo njegovo delovno okolje. Priznal mi je, da delamanj kot zna in zmore, da ne opravlja niti tistega dela, ki naj bi izhajaloiz pogodbe o zaposlitvi, da ga njemu nerazumno nekako izključujejo izdelovnega procesa. In da je svojemu vodji to povedal precej glasno, pase ni še nič spremenilo. Pritrdil sem mu, da je takšno stanje več kot lenevšečno, da gre lahko pri takšnem odnosu tudi za tako imenovani »mo-bing«, da se bo verjetno kmalu kaj spremenilo, da bodo šefi že…Vnaprej je odkimaval z glavo, hiteč z besedami potrditi svojo negativnosliko o okolju v katerem dela. Poznam ga in vem, da ne skopari z bese-dami hvale, kadar gre za kakšen programski presežek, vem pa tudi, danjegovo oko in uho zaznata napake, ki jih običajni gledalec spregleda aliposlušalec ne sliši. In jezika ne špara. Še preden sva se pozdravila v slovoje navrgel, da v hiši zaposleni nismo pripravljeni na kakršnekoli spre-membe, da raje na svoj ustaljen, največkrat lenoben način obdelujemoustvarjene vrtičke, v katere ne spuščamo nikogar. Da pa bomo naredilivse, da do sicer potrebnih sprememb nikoli ne bi prišlo.

In črv me gloda. Ima prav?Dar ko Ko ren

uvodnik vsebina

KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: kričač@rtvslo.siOdgovorni urednik: Darko Korenuredništvo: Nataša Segulin, Tatjana Pirc, Srečko Trglec, Darja Slokan,Polonca KomarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 13.10.2009Fotografija na naslovnici: StyriaAvtor fotografije na naslovnici: Darko Koren

Pišite v Kričača!

Če imate izdelano mnenje o aktualnih zadevah, ali pabi radi s kolektivom delili ostale zanimive dogodke inspoznanja, nam pišite.Vaše prispevke bomo z veseljem objavili.

uredništvo

/oktober 09/ kričač 3

2 fotozapisDAN 202

4-5 predlog PPNPPN 2010 – čakajo zadnja usklajevanja

6-7 izobraževanjeUstvarjalci in opazovalci, predstavljam vam K5.

8 satelitTV Koper – Capodistria na satelitu

9 najboljšiAktualen, kredibilen, izviren in kakovosten – Val 202, zmagovalec raziskave »TRUSTED BRAND«Prišli - Odšli

10 -12 naša letaBoris Ljubič

13 izobraževalni program TVŠola pod fašizmom

14 radio, planinciProgram za mlade PRVEGA programaRadia Slovenija na Ptuju MURA – ZLATOSREBRNA REKAIzlet planincev RTV in Bazovice z Reke k izviru Mure

15 razvedrilo

16 raznoNov avto…In še vinska zanimivost …

Upoštevaje prejete predloge enot je najprejpotekalo usklajevanje kadrov, nato še finan-čnega dela plana 2010, je v uvodu dokumentazapisal generalni direktor Anton Guzej. Za PPETV, RC KP in RC MB sta bila izvedena že dvakroga usklajevanj. Z aktivnostmi za pripravoPPN 2010 bomo nadaljevali ter v skladu z ro-kovnikom finančni načrt pripravili do sredineoktobra 2009 ter ga posredovali v sprejemNadzornem svetu.

Pri pripravi plana 2010 smo izhajali iz na-slednjih predpostavk in znanih dejstev:• Višina RTV prispevka se v 2010 ne bo spre-

menila; povečevali bomo število zavezancev,prav tako pa je razvidna rast 2 % zaradiučinka povečanja v 2009 na celo leto 2010.

• Zaradi realizacije večjih športnih projektovnačrtujemo povečan obseg sredstev oglaše-vanja.

• Znižanje prihodkov na OZ zaradi zamika prirealizaciji najema digitalnega predvajanja sstrani komercialnih televizij.

• Planirano število zaposlenih na dan 31. 12.2009 je 1.952, kar pomeni 47 manj od sta-nja na dan 1. 1.2009.

• Upoštevaje predlog Vlade RS sindikatomjavnega sektorja in zmanjševanje števila za-poslenih v 2009 se višina obsega sredstev zaplače v 2010 ne bo spremenila (ni nagraje-vanja, regres ostaja v isti višini, ni napredo-vanj, ni odprave plačnih nesorazmerij). Topomeni, da sredstva za plače v 2010 nebomo povečevali.

• Zaradi zahtevnih programskih projektov sepovečuje obseg sredstev za športni program(Zimske olimpijske igre v Vancouvru, Sveto-vno nogometno prvenstvo v JAR) v višini 2,6mio EUR.

• V naslednjem letu bo uveden prvi tematskikanal (kultura) na TV Slovenija.

• Iz razvojnih sredstev bomo financirali pro-jekte na področju programske in kadrovskeprojekte ter posebej investicijske projekte insicer iz sredstev prodaje obveznic RS in del-nic Eutelsat Communications.Do priprave predloga PPN za leto 2010 bodo

nadaljevane aktivnosti na področju usklajeva-nja finančnega plana, produkcijskih in kadrov-skih kapacitet. Cilj je, da se z izboljševanjemdelovnih procesov stroški poslovanja na enoto

programa zmanjšajo. Začeli pa bomo tudi spostopki za pripravo plana za 2011, ki bo sku-paj s planom za 2010 pripravljen na nivojujavnega zavoda, je v uvodu predloga PPN za-pisal generalni direktor.

RADIJSKI PROGRAMI 1. RADIO SLOVENIJARadio Slovenija je kljub veliki konkurenci

komercialnih radijskih postaj, je zapisal v PPNdirektor Radia Slovenija Vinko Vasle, ne samoobdržal vodilno vlogo, ampak se delež poslu-šalcev 1. in 2. radijskega programa v zadnjemletu in pol celo povečuje. To je seveda rezultatresnih profesionalnih prizadevanj radijskih no-vinarjev in urednikov, o čemer priča tudi enaod zadnjih javnomnenjskih raziskav, ki po ve-rodostojnosti informacij uvršča Radio Slove-nija na drugo mesto v slovenskem prostoru inše tu zaostaja za prvo uvrščenim (gre za ko-mercialni TV program) le za 0,2 odstotni točki.

To pa zagotovo ustvarjalce radijskih progra-mov postavlja pred še večje izzive in naloge.Zato je prav, da opredelimo nekaj temeljnih ci-

predlog PPN

kričač /oktober 09/4

PPN 2010 – čakajo zadnja usklajevanjaPostopek priprave Programsko poslovnega načrta za leto 2010 se je začel pred poletjem znapovedjo novih oddaj in formatov, posebnih dogodkov v letu 2010 in Predlogom program-ske sheme. V juliju sta bila pripravljena okvirna napoved prihodkov in napoved finančnih okvir-jev za delo. Izdan je bil priročnik za planiranje, ki vključuje tudi rokovnik za leto 2010. Eno-tam je bil posredovan v sredini julija v njem pa so zapisana pravila, po katerih so bile enotedolžne do 22. avgusta pripraviti finančni plan, plan kadrov, investicij in nabave.

ljev Radia Slovenije tudi v prihodnjem ob-dobju oz. v letu 2010.

Cilji:• Ohranjanje sedanjega deleža poslušanosti

vseh treh nacionalnih radijskih programov,kar je mogoče doseči

• s posodobitvijo informativnih radijskih od-daj – radiofonsko in vsebinsko (poročila na1. in 2. radijskem programu)

• z doslednim vztrajanjem na še višji kakovo-sti govorne kulture (potreba po strokovnemspremljanju govora na radijskih programih,kar je tudi sklep programskega sveta)

• s povečanjem deležev glasbe na 1. (na 60odstotkov) in na 2. programu (65 odsto-tkov) v letu 2010

• z ureditvijo slišnosti 1. in 3. nacionalnega ra-dijskega programa (tuneli!)

• v sodelovanju z glasbeno produkcijo in kor-pusi pomembno prispevati k novi produkcijiresne in zabavne glasbe (koncerti, zgoščenkeitn.)

• s povečanjem deleža arhivnih snemanj vsajza 5 odstotkov v letu 2010, kar bo omogo-čila tudi nova investicija v Studio 26

• z nadaljevanjem urejanja digitalnega glasbe-nega radijskega arhiva (Mediateka) in s stro-kovno pripravo za digitalizacijo govornegadela arhiva

• z novimi radijskimi formati in• s primernejšim, bolj doslednim uvrščanjem

kulturno-umetniških dogodkov tako v in-formativne kot tudi v druge dele radijskihprogramov (poudarek na 1. in 2. programu)

TELEVIZIJSKI PROGRAMI 1. TELEVIZIJA SLOVENIJAOsnutek PPN 2010 je pripravljen na podlagi

strateških potreb TV Slovenija, ki se želi s širo-kim spektrom programov še utrditi kot najpo-membnejši slovenski medij na celotnem na-rodnem ozemlju, tudi v zamejstvu.

Predlog sicer ni optimalen. Ob razraščanjutabloidne in pogosto banalne ponudbe ko-mercialnih televizij, ki z globalizacijo pospe-šeno in uspešno pljuska v slovenski prostor, bisi na TV Slovenija želeli gledalcu ponuditi ševeč atraktivnih in hkrati kakovostnih vsebin,predvsem v osrednjih programskih pasovih, asmo, in v teh časih še dodatno, omejeni z de-narnimi sredstvi. Zato je sedanji osnutek kom-promis programskih želja in dejanskih razmer,ki so dodatnemu investiranju v program dokajnenaklonjene. Delež sredstev RTV, ki je name-njen televiziji je primerjalno še vedno dokaj ni-zek, zato želimo uveljaviti načelo oz. tendenco,da se televizijski del RTV zavoda realneje oceni.

Znatno težavo in krnjenje naših ambicij prisestavljanju plana predstavlja lansko povišanjeplač, kjer vlada samo pri RTV-ju ni izpolnila do-govora o sofinanciranju povišanja; na koncugre vse to v škodo programskega razvoja, kljubvsemu pa vsebuje načrt za prihodnje leto lepoštevilo novosti; od novih oddaj s svežimi pri-stopi do igranih projektov, kjer TV Slovenija vzadnjih letih ob pešanju Filmskega sklada re-šuje slovensko filmsko produkcijo.

Ker gledanost ni glavni imperativ javne te-levizije, čeprav je v številnih programih ob ka-kovosti zelo pomemben, je plan, podobno kotv letu 2009, naravnan na tista področja zlastikulturno umetniških, izobraževalnih ter otro-ških in mladinskih vsebin, kjer TV Slovenija iz-polnjuje primarno poslanstvo javnega medija.

Tudi letos, podobno kot v celotnem obdobjute vodstvene ekipe, predstavlja planirana sred-stva za kulturno umetniške vsebine največjidelež v finančnem razrezu. Ob zlonamernih inneresničnih navedbah glede financiranja kul-turno umetniških programov, ki so se za po-trebe političnih obračunavanj z vodstvom RTVpojavljale v nedavni medijski gonji, je ob pred-logu plana za leto 2010 potrebno izpostavitidejstvo, da že vsa leta načrtno povečujemosredstva za kulturno umetniške vsebine, tonačelo uveljavljamo tudi v programsko pro-dukcijskem načrtu za leto 2010.

Program, ki je predstavljen v nadaljevanju,sledi javnemu poslanstvu, ki ga TV Slovenija iz-vaja vsak dan v svojih programih. Sledenjejavnemu interesu pa v praksi pomeni zahtevnokrmarjenje med raznolikimi legitimnimi doje-manji, kaj naj bodo prednostne programskevsebine. S strani vplivnih interesnih skupin aliposameznikov smo zato pogosto priča eksklu-zivnem favoriziranju ožje programske zvrsti inobenem izključujočem odnosu, nerazumeva-nju in nepoznavanju druge programske po-nudbe. Rešitev iščemo v smeri programskegain nazorskega pluralizma, kar je končni cilj, kiga ni moč nikoli v celoti realizirati.

RTV Slovenija je bil zlasti v zadnjem letupogosta tarča političnih napadov in političnihmeril o naši programski uspešnosti. Političnipritiski, kot ga javni medij po prvih demokra-tičnih volitvah leta 1990 še ni bil deležen, se-veda odpira polje konfliktnemu dojemanju na-šega delovanja, ki objektivno zmanjšuje ugledzavoda predvsem pa odpira temeljna vpraša-nja o avtonomiji javnega medija in stanju de-mokracije sploh. Tako kot v letu 2009 smotudi tud plan za leto 2010 načrtovali kot av-tonomen medij, ki je zavezan javnosti in ne ti-stemu delu politike, ki za javni zavod in njenovodstvo uporablja prostaško govorico.

Programsko produkcijski načrt tako vsebujepovečan obseg vsebin znotraj uredništva kul-turno umetniškega programa (posebna od-daja o knjigi, nova oddaja za mladostnike,nova oddaja o znanosti, nova domača igranaserija), pri čemer med večjimi igranimi projektiob sedanjih predlogih ostaja vzpodbuda zaumetniški film s tematiko prelomnih let1990/91, ki ga v planu še ni.

Glede rednega programa smo nekateremanj odzivne oddaje nadomestili z novimi, kibodo bolj prilagojene sodobnemu gledalcu. Všportnem programu bomo izpeljali dva pre-sežka in sicer zimske olimpijske igre in sveto-vno prvenstvo v nogometu. V naših športnihprogramih imajo osrednje mesto slovenskišportniki in njihovi dosežki. Lokalne volitve sov naslednjem letu največji izziv informativ-nega programa, ob tem pa ostaja glavni ciljpovrniti večjo odzivnost gledalcev osrednjegadnevnika, ki bo deležen prenove in ohranitevprimata Odmevov. Razvedrilni program bo poobsegu nekoliko okrnjen, pri čemer bo ohranilvse nosilne oddaje iz večernega programskegačasa. Za jesen naslednje leto načrtujemo po-staviti prime time oddajo »Igra zvezd«, ki jeplod ustvarjalcev TV Slovenija. V letu 2010 bopriložnost za dodatno profiliranje parlamen-tarnega programa, ki bo z urejeno shemo bližegledalcem.

Okrepljeno sodelovanje s televizijskim delomnaših regionalnih centrov v Mariboru in Koprubomo v letu 2010 še nadgradili v smislu pro-dukcije programov za TVS. Oba centra zavzetosledita potrebam gledalcev in kljub omejenimsredstvom prenavljata večji del oddaj. Pri vlogikolektivnega dopisnika pa občasno prihaja donerazumnih težav, ko npr. v Kopru niso pokriliaktualnih novinarskih tem za informativniprogram, kar je v letu 2010 potrebno preseči.

In na koncu, pa ne nazadnje še bistvenanovost. Ob prihodu na digitalno oddajanje zanaslednje leto načrtujemo nov specializirandigitalni kanal, ki bo ponujal otroško mladin-ske in kulturno umetniške vsebine in bo na za-četku oddajal poskusno. Ob ugodnem razvojudogodkov mu bo sledil še športni in informa-tivni. Za dosego tega cilja bo potrebna spre-memba trenutne zakonodaje, pa tudi zagoto-vitev tehnoloških, kadrovskih in finančnihsredstev, je v predlog PPN zapisal direktor te-levizije Slovenija Jože Možina.

Seveda so v predlogu PPN opisi bolj po-drobni in jih ni moč strniti v prispevku v Kri-čaču, saj smo tokrat izpustili tako načrte regio-nalnih centrov kot tudi skupnih dejavnosti,oddajnikov in zvez in vseh drugih, ki tako alidrugače soustvarjajo podobo RTV Slovenija.

/oktober 09/ kričač 5

tekst in foto: Darko Koren

Minulih nekaj tednov, pravzaprav že kar nekaj mesecev, se ob svo-jih rednih delovnih zadolžitvah, med katere sodi tudi zasnova novih te-matskih digitalnih kanalov, ukvarjam s projektom, ki se mu uradno rečeLaboratorij za programski in programsko-tehnični razvoj ter Kreativnistudio za razvoj novih formatov in oddaj. Zapletenejšega naslova si ver-jetno skoraj ne bi mogli izmisliti, zato ga, sodelujoči v njem, ljubkovalnoimenujemo po njegovi administrativni oznaki. K5. “Če je K2 drugi naj-višji vrh na svetu, je K5 ravno tako lahko nekaj vrh-ovnega, vrh-unskega”, smo si razložili, ne da bi vedeli, da nismo daleč od resnice.

Wikipedia tej kombinaciji črke in številke sicer pripisuje različne po-mene, mnogi od njih so povezani z vojaško terminologijo, pa s sur-fersko trgovino v San Diegu in seks klubom v Pragi; K5 pa je tudi -ne boste verjeli – v resnici vrh. Sicer šele enajsti na svetu, a biti enaj-sti na svetu tudi ni od muh, kajne? Na K5, bolj znan pod imenoma Ga-šerburm ali Skriti vrh, so med prvimi seveda stopili tudi Slovenci; NejcZaplotnik je tam leta 1977 skupaj z Andrejem Štremfljem uspešnoprepezal prvenstveno smer.

Pa se spustimo z vrhov sveta v nižine, kjer je doma naš K5. Gre zaprojekt, ki je bil predlagan s strani Izobraževalnega središča in potr-jen s strani Nadzornega sveta RTV Slovenija za financiranje iz razvoj-nih sredstev. V sebi nosi neskromno željo zbuditi kreativne potencialev hiši in se na ta način oborožiti z arzenalom za težke čase, ki čakajojavno radiotelevizijski servis. Javni radioteleviziji namreč nista naklo-njeni ne evropska, ne domača politika, strokovna javnost je ob spre-membah, s katerimi se medij sooča, večinoma nemočna, družbeni

trendi pa tudi ne ravno navdušujoči in navdihujoči. Predvsem televizija trenutno doživlja dramatične spremembe, od

konvergence medijev, spremenjenih gledalskih potreb in navad, dotehnoloških inovacij. Še niti zares se nismo spopadli s HD tehnologijoin vsem, kar prinaša, že trka na vrata 3 D televizija; multimedijskegapristopa in sinergije, ki iz tega izvira, še ne znamo izkoristiti v pravimeri. Dejstvo je, da vsebinske spremembe niso nikjer sledile možno-stim, ki jih omogoča tehnologija. Tako opevana interaktivnost je tudiv najbolj razvitih okoljih zaenkrat omejena na eksperimentalne in raz-meroma redke poskuse. Največja pozornost je zato v projektu K5 na-menjena iskanju novih oblik pripovedovanja, novih formatov oddaj,ki so bližje gledalcu današnjega dne. To je še posebej pomembno, kerv zadnjih letih nismo bili najbolj uspešni pri iskanju novih program-skih oblik, tudi produkcijsko se nismo najbolje prilagodili razvoju, ševeč - v mnogih primerih ne dosegamo standardov iz preteklosti. Ato je posebna tema za v kakšno drugo zgodbo.

Minulih nekaj tednov je potrdilo, da je K5 res projekt z velikimimožnostmi in priložnostmi, pa tudi vsaj toliko pastmi in ovirami. Napapirju je pogosto vse videti enostavno, besede so modre in cilji vi-soko postavljeni. Kako jih doseči, pa je skrivnost, ki se skriva v podrob-nostih. S hudičem ali brez njega. Kako doseči vrh(unsko) ob ne naj-boljših medsebojnih odnosih, ob padanju profesionalnih standar-dov, ob finančnih in tehničnih zadregah, podcenjenosti strokovnegadela in odsotnosti pozitivno naravnanega vrednotenja. Kako presečiuravnilovko, kako poskrbeti za korektno nagrajevanje kvalitetnega dela

izobraževanje

kričač /oktober 09/6

Ustvarjalci in opazovalci,predstavljam vam K5. “Pa kaj bi ti rada, to se ja ne da, ne v tej hiši, to ja ni mogoče, ma veš kok je to za-komplicirano, pa sej smo že probal marsikaj, pa ni šlo skoz, pa šefi niso za, pa večinaljudi je nesposobnih, pa zakon nam ne dopušča, pa ministrica je proti nam, ma nismomi zreli za to, pa nimamo tehnike, si neumna, že tko mamo preveč dela, pa za takoslabo plačo, saj smo videli, kdo je zraven, to ziher ne bo nikamor pripeljal, itak je brezveze, pa zakaj bi jaz, če drugi tud ne, pa saj veš, kaj se ti je zgodilo, ko si poskušalakaj spremenit, ...”

vseh vrst in oblik, kako doseči prepoznanje ustvarjalnih presežkov vpravem pomenu besede. Kako spremeniti v zadnjem času vedno pri-sotnejšo filozofijo, da se spoznamo vsi na vse, kar je pravzapravenako, kot da se nihče zares ne spozna na nič prav posebej. Torej, kakolepo zveneče zapisane besede spremeniti v uspešno prakso?

Eden od odgovorov na zastavljena vprašanja je ravno v prepozna-vanju in spoznavanju dobrih praks. Večinoma jih najdemo v tujih lo-gih. Nekaj takih smo v okviru projekta K5 spoznavali v sredini septem-bra, ko smo gostili tri direktorje tematskih kanalov iz nizozemske, polj-ske in finske javne televizije. O vsebini kaj več kdaj v prihodnje. Visokaudeležba na seminarju, aplavzi ob koncu prezentacij in poznejši od-zivi pa so pokazali, da je zanimanje za razvoj medija veliko tudi zno-traj naše hiše. Navdušenje ob iskanju novih rešitev in idej na prakti-čnem delu izobraževanja v obliki delavnice, ki ga izpričujejo tudi fo-tografije, kaže, da se zavedamo potrebnosti sprememb, si jih želimoin smo zanje pripravljeni tudi kaj narediti.

K5 ponuja kar nekaj priložnosti za to. O konkretnih rezultatih bomoporočali sproti, že zdaj pa lahko potrdimo, da je na naslov Kreativnegastudia (ki predstavlja največji del projekta) prispelo že več kot 70 idej-nih predlogov za nove formate oziroma oddaje. Ker skušamo vzpo-staviti osnovne mehanizme za tranparentno in učinkovito delovanjev okviru projekta in postaviti razvidne kriterije za izbor idejnih pred-logov za nadaljni razvoj, se srečujemo tudi z mnogimi porodnimi krči.Osnutek Pravilnika o načinu delovanja razvojnega projekta K5 je pri-pravljen in čaka na potrditev. Največ dilem je povezanih s področji,ki doslej niso bila vrednotena (kot na primer avtorstvo oz. odkup for-mata oddaje), nemalo vprašanj pa se zastavlja tudi glede vrednote-

nja redno zaposlenih sodelavcev. Diskriminatorno bi jih bilo namrečizključiti iz projekta oziroma pričakovati, da za razliko od drugih de-lajo brez plačila. Tako ravnanje bi bilo neprofesionalno in ne bi pri-neslo želenih rezultatov.

Uspešna uresničitev ciljev projekta lahko zaradi vsega navedenegav pravem pomenu polno zaživi šele ob odločni in nedvoumni podporivodstva, pa tudi v iskanju povezav z drugimi procesi prenove, ki tre-nutno potekajo v hiši. Predpogoj, da se lepe namere in navedeni ciljilahko udejanijo v praksi, pa je tudi v tem, da kot eno od osnovnihprvin delovanja postavimo sodelovanje in ne izključevanje, kritiko inne kritikantstvo, da se zavemo dejstva, da je skrivnost uspeha le v spo-štovanju dela in časa vsakega posameznika, seveda vrednotenega napodlagi jasno postavljenih kriterijev za presojo in zavedajoč se, kaj jev interesu te hiše oziroma javne radiotelevizije nasploh.

Projekt K5 nedvomno predstavlja odlično in edinstveno priložnost

za kakovostno pripravo oddaj ob strokovni podpori internih in ekster-nih strokovnjakov. Med najpomembnejšimi cilji projekta sta namrečtudi izobraževanje in razvoj ključnih kadrov, torej prenos znanja sstrani izkušenih strokovnjakov na mlade perspektivne sodelavce, ki sopolni ustvarjalnih idej, a se pri realizaciji le-teh pogosto soočajo s šte-vilnimi preprekami velikega in pogosto rigidnega sistema. Vzposta-vitev profesionalnih standardov dela, ustreznih postopkov pri razvoju,pripravah in realizaciji različnih zvrsti oddaj, uvedbi novih formatov,definiranje principov in metode analize oddaj, kakovostnega vredno-tenja, uvajanje tehnoloških inovacij, spodbujanje ustvarjalnosti iniskanje povezav in partnerstev v slovenskem prostoru, vse to predsta-vlja velik izziv, hkrati pa tudi veliko odgovornost za vodje projektovznotraj K5. Tudi ti že skoraj leto dni, intenzivno pa v zadnjih nekaj me-secih, ob svojem rednem delu mnogo svojega prostega časa posve-čamo vzpostavitvi pogojev za uspešno delovanje v okviru projekta K5.Ob nas pa še cela kopica kolegov, ki verjamejo, da je nujno delovatiin iskati rešitve na zastavljena vprašanja.

Naj se ob koncu vrnem k uvodu mojega pisanja, ki vsebuje le ne-kaj pogosto slišanih in v tej hiši vsem dobro znanih stavkov, ki pa menikoli niso ne zadovoljili, ne prepričali. Ne pravim, da se vse da, niti,da je vse mogoče, saj so me življenjske izkušnje naučile, da so včasihokoliščine močnejše od naše volje, znanja in pripravljenosti na spre-membe. Trdim pa, da je potrebno poskusit. Nekateri bodo vednoiskali in tudi našli razloge, zakaj nečesa ne morejo (ali pa ne želijo) sto-riti. Verjamem pa, da večina v sebi skriva mnogo neizkoriščenih po-tencialov, ki bi lahko v povezavi z drugimi in ob strokovni podpori na-šli pot na plano. Zakaj že tega ne bi naredili?

Dobrodošli v (na) K5!

/oktober 09/ kričač 7

tekst: Neli Vozelj, foto: N.V. in D.K.

Predloge in pobude za nove oddaje, multimedijske projek-te ali vaše želje za sodelovanje še vedno sprejemamo nanaslovu kreativni.studio@rtvslo.si, kjer boste tudi dobilivse podatke o kriterijih za izbor idejnih predlogov v nadalj-ni razvoj ter o postopkih dela v okviru projekta K5.

V kratkem bomo vzpostavili tudi intranetno spletno stran,na kateri bodo na voljo vse informacije o poteku projekta,aktualnih oblikah izobraževanja ter povezave do gradiv inposnetkov z izobraževalnih delavnic.

Razvojni projekt K-5 vodi Janez Lombergar, sestavljajo paga naslednji med seboj vsebinsko in izvedbeno tesno pove-zani podprojekti:• Kreativni studio za razvoj avdiovizualnih vsebin in forma-

tov oddaj s posebnim poudarkom na oddajah za novetematske digitalne kanale RTV(vodja Neli Vozelj)

• Laboratorij za vsebinske programske raziskave ter razvojmetodologije posredovanja vsebin specifičnim ciljnimpublikam (vodja Martina Peštaj)

• Laboratorij za tehnično-produkcijski razvoj TV oddaj sposebnim poudarkom na produkciji HDTV (vodja Janez Strojan)

• Laboratorij za analizo in razvoj kakovosti oddaj (vodja Hanka Kastelicova)

Satelitsko oddajanje financira ItalijanskaUnija s sredstvi, ki jih italijanska državanamenja za Italijansko narodno skupnostna Hrvaškem in v Sloveniji. ItalijanskaUnija in RTV Slovenija sta podpisala pismoo namerah v katerem izražata svoj interesin namero, da bosta tudi v bodoče podpi-rala razvoj RTV programov za italijanskonarodno skupnost.

V naslednjih letih bo TV Koper-Capodistria ekskluzivno koristila televizijskisatelitski kanal 24 ur dnevno. Gre zapomemben mejnik v oddajanju italijanske-ga programa TV Koper-Capodistria, kizagotavlja pogoje za uveljavitev in razvojnjegovega informativnega in kulturnegapomena do celotne italijanske narodneskupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter dovseh gledalcev v širši regiji, v Italiji in dru-god, ki so že izrazili svojo naklonjenostprogramu koprske televizije.

Na satelitu je možno spremljati večji delprogramov TV Koper-Capodistria, pred-vsem oddaje lastne in prevzete produkcijeza katere so zagotovljene pravice za sate-litsko oddajanje. Kodirani so predvsemprenosi športnih tekmovanj in del igrane-ga programa. V oddajnem času, ko ni tele-vizijskega programa, se preko satelitapredvaja program Radia Capodistria. Greza dodatno in dopolnilno programskoponudbo, ki bo v bodoče obogatena snovimi, predvsem multimedijskimi vsebi-nami.

Antonio Rocco Pomočnik generalnega direktorja za

RA in TV za avtohtono italijanskonarodno skupnost

satelit

kričač /oktober 09/8

TV Koper – Capodistria na satelituSatelitsko oddajanje programov TV Koper-Capodistria na transponderju RTV Slove-nija (Eutelsatov satelit Hotbird, 13° vzhodno, frekvenca 12.303 MHz, vertikalna po-larizacija), se je ponovno pričelo 30. julija 2009. Prenos je na isti frekvenci kot v času,ko so se programi na satelitu eksperimentalno predvajali.

zahvala

Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izraženo podporo v časunjene bolezni ter vsem za izrečene besede tolažbe in cvetje na njeni zadnji poti.

Alenka Kovačič

Kredibilnost je ena temeljnih vrednot Vala 202 in zanjo se novi-narji in drugi ustvarjalci programskih vsebin trudijo vsak dan.Zaupanje poslušalcev ni nekaj, kar bi se dalo kupiti, zato je tudi topriznanje, ki so ga izkazali potrošniki, še ena potrditev prave pro-gramske poti. Kredibilnosti ni mogoče doseči brez življenjskosti,življenjskosti ne brez sodobnosti in sodobnosti ne brez raznovrst-nosti. Val 202 v srži oporeka pregovorom, da je molk zlato, damodri molčijo in da zagrnjeni v molk devetim odgovorijo. Val 202je raje deseti brat, rade volje je glas vpijočega v puščavi in - najra-je - dobro blago, ki se samo hvali.

Val 202 je pravzaprav tisti, ki pride na dom, v avtomobilu je našsogovornik, z glasbo nas spremlja povsod. V oddajah, kot so Vročimikrofon, Kje pa vas čevelj žuli?, Nedeljski gost, Petkova centrifu-ga in mnogih drugih, je moč zaznati podobo življenja vsakegaposameznika. V programu je pozornost namenjena velikim špor-tnim dogodkom in rekreativnim prireditvam, velikim glasbenimkoncertom in koncertom še ne uveljavljenih avtorjev, velikim poli-tičnim temam in drobnim težavam Slovencev.

Blagovno znamko Val 202 so gradili skupaj – avtorji in poslušal-ci. In kot zagotavljajo v uredništvu, bo tudi v prihodnje tako.Prostor v etru Vala 202 bodo našle mnoge vsebine, glasbeni ured-niki pa bodo iskali novo, kakovostno glasbo in pomagali dobrimdomačim avtorjem priti do poslušalcev. Čeprav je bilo pogosto sli-šati, da bo internet prevzel primat v medijskem prostoru, pa pravpraksa Vala 202 dokazuje, da so sinergijski učinki obeh medijevlahko odlični. Tako lahko vse, kar ste zamudili ali manj pozorno

poslušali, poiščete na spletni strani www.rtvslo.si/val202 in spo-znate, kako deluje podcast; tako se bo vaš radio kar najbolje prile-gal vašemu urniku.

najboljši

/oktober 09/ kričač 9

ODŠLI V SEPTEMBRU 2009PPE TV SLOVENIJADANIJEL ČAKŠ – urednik scenaristBLAŽ POTOKAR – asistent TV in filmskega snemalcaNELI MARJETA KAPUS - vodja službe II

PPE RADIO SLOVENIJAMARIJA PAPLER – tajnica v poročilihTOMAŽ SIMON – urednik oddajNASTJA CAJHEN - tuttistka

KOMERCIALNA SLUŽBAJOŽE VOLČINI - kurir

PRIŠLI V SEPTEMBRU 2009PPE RADIO SLOVENIJAIZTOK HRASTNIK – solist radijskega simfoničnega orkestraMATEJ JEVNIŠEK – glasbeni urednik voditeljANDREJA VITA MULEJ - tuttistka

VODSTVO JZ RTV SLOVENIJAELIZABETA LEBAR BALAŽIČ – strokovna sodelavka za upravno pra-vno zadeve

Aktualen, kredibilen, izviren in kakovosten – Val 202, zmagovalec raziskave »TRUSTED BRAND«

Prišli - Odšli

Drugi program Radia Slovenija, Val 202 je po podatkih NRB - Nacionalne raziskavebranosti najbolj poslušan radijski program v Sloveniji, za zmagovalca med radijskimipostajami pa so ga razglasili tudi bralci revije Reader's Digest.

Mirko Štular prevzema priznanje

Podelitve najboljšim v najlepših dvoranah

Po gimnaziji v Mariboru je Boris v Ljubljani na filozofski fakulte-ti študiral angleščino in italijanščino, jeziki so bili vedno njegovastrast, pasivno obvlada tudi nemščino in francoščino, kar mu je pripoklicu zelo koristilo. »Sprva sem pripravljal prispevke, ki niso bilipovsem športni, recimo poročanje s pohoda Ob žici okupiraneLjubljane, ko sem opravil pogovor s pionirčki iz Črnuč. To je bilsploh moj prvi prispevek na radiu, ki je bil objavljen v osrednjihporočilih ob petnajstih. Sledila so poročanja s Kmečke ohceti, ovesoljskih podvigih, spoznavanje arhivskih posnetkov. V športnemuredništvu smo tedaj vsi delali skoraj vse. Šele v naslednjih letih seje začela specializacija po panogah. Najprej sem pokrival smučar-ske teke, pozneje pa kolesarstvo, atletiko, alpsko smučanje, gimna-stiko, strelstvo. Na začetku sem spremljal manjša tekmovanja, natopa republiška, državna, evropska in svetovna prvenstva ter kotvrhunec olimpijske igre. Prehodil sem pot od pripravnika do novi-narja in urednika. Začel sem spoznavati specifiko radia, ki je v tem,da si vedno najhitrejši, torej prvi. To sem tudi skušal uveljavljati naterenu, tam lahko namreč hitro posnameš izjavo, kar pa nimaučinka, če izjave ne pošlješ pravočasno na radio in je nato tudiobjavljena. Na uvodnih olimpijskih igrah, ki sem jih spremljal, sembil v glavnem zadolžen za izjave. Spomnim se, da sem v Seulu oddvanajstih dobitnikov medalj, ki so jih prejeli jugoslovanski šport-niki, kar od devetih nosilcev dobil izjavo prvi, četudi je bila tamcelotna ekipa Jugoslovanske radiotelevizije. To so bile izjave, ekslu-zivno za Radio Ljubljana.«

Olimpijske igre - največji izziv za športnega novinarjaV sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo zelo težko priti do

največjih svetovnih športnikov. »K nam niso prihajali, mi pa nismo

naša leta

kričač /oktober 09/10

Boris LjubičBoris Ljubič izhaja iz Maribora, kamor so se starši preselili, ko je imel dve leti, rojenpa je bil v Brežicah. Že v gimnazijskih letih je pisal v razne športne časopise in revijeo športnih tekmovanjih in tekmovalcih. Na Radiu Ljubljana je bila v športnem ured-ništvu leta 1971 avdicija za mlade športne novinarje. Na njej so izbrali osem kandi-datov, ki so začeli honorarno delati.

Avdicija je vključevala preizkus od govornega znanja do prakti-čnih veščin. Potekala je v treh delih, najprej pogovor z vprašanji ozgodovini športa, nato še mikrofonski in terenski preizkus. »Leta1972 sem začel honorarno sodelovati z Radiem, novembra pa sembil že redno zaposlen. Sem zagotovo eden izmed redkih, ki je vsodelovno dobo preživel v isti delovni sobi, le pohištvo so zamenja-li«, hudomušno pripominja. Samo z Rajkom Dolinškom sva ostalaod tistih osmih sodelavcev v športnem uredništvu. Imel sem tosrečo, da je bil moj mentor Stane Urek, tedanji urednik, ki me jeusmerjal in da sem prišel v redakcijo, v kateri je bila peterica takorekoč neprekosljivih – to so bili Stane Urek, Franci Pavšer, MirkoStrehovec, Franek Trefalt in Ivo Bajec. V uredništvu smo vednoiskali nove izzive. Kot prvi smo poročali s Triglava, pa iz motorne-ga in jadralnega letala, iz balona, Rajko je celo skočil s padalom inneposredno poročal o svojih doživetjih.«

V delovni opremi v Planici leta 1983.

Čestitke športnici leta Mateji Svet leta 1988.

potovali v tujino. Na olimpijskih igrah leta 1976 v Montrealu semse pogovarjal z največjimi svetovnimi asi, med drugim z ruskimkošarkarjem Vladimirjem Tkačenkom. Moral sem stopiti na stol, sajje bil visok dvestodvajset centimetrov. Srečanja so bila tedaj šemožna, kasneje pa je vse skupaj postajalo bolj nadzorovano, zlastipo tragičnih dogodkih na olimpijadi v Muenchnu. Na igrah sonaredili dve coni, bivalno in mednarodno, v prvo ni bilo moč priti,stiki so bili mogoči le v drugi. Leta 1972 je imel Radio Ljubljanaprvič kompletno samostojno ekipo za pokrivanje vseh olimpijskihprogramov. Enako je bilo štiri leta pozneje in potem skoraj na vseholimpijskih igrah. Tako je bilo tudi v Montrealu, ki je bil moj olim-pijski krst.«

Od olimpijskih iger so Borisu ostale najbolj v spominu tiste izleta 1984 v Sarajevu, ker so bile na domačem terenu. »Vse je biloodlično organizirano, tam je bilo veliko slovenskih organizatorjevin jasno, tudi olimpijcev. Poleg Radia Ljubljana sta imela poroče-valca tudi Radio Koper in Maribor. Vzdušje je bilo res fantastično.Dobra je bila olimpijada v Sydneju leta 2000. Bila je v krasnemokolju. Avstralija mi je bila zelo všeč, pa tudi njeni ljudje. Po špor-tni plati so bile izjemne igre leta 1994 v Lillehammerju naNorveškem. Fascinantno je bilo gledati Norvežane in njihovo doje-manje športa. Cele družine so bile na prizoriščih. S seboj so prine-sle hrano, tople napitke in debela oblačila. Temperatura je bila sko-raj ves čas okoli minus dvajset stopinj. Tudi Moskva za železnozaveso je bila nekaj posebnega, pa Calgary, medtem ko mi ni ostalv najboljšem spominu Nagano. Skoraj dva tedna je bilo slabobreme. Tekme so odpadale ali bile preložene in nič se ni dogajalo.Reporter pa mora ves čas nekaj govoriti, ko poroča, vedno moraimeti pripravljenega več, kot pa pove.

»Žal mi je bilo za Matejo Svet.«Boris Ljubič je najbolj znan kot poročevalec s tekem ženskega

alpskega smučanja. V začetnih letih poročanja je bil Boris asistentFranciju Pavšerju na moških smučarskih tekmah. To je bilo v času,ko so se vzpenjali Bojan Križaj, Boris Strel, Jože Kuralt, JureFranko,Tomaž Cerkovnik in drugi. »Ker je bilo dela ogromno, mi jePavšer dejal, da bi jaz pokrival žensko alpsko smučanje. »GeneracijaMateje Svet je veliko dosegla. Žal se je Mateja po mojem mnenju

poslovila od tekmovanj mnogo prezgdaj, pri rosnih dvaindvajsetihletih, kar je tudi oznanila na našem radiu.« Moram pa reči, da semsmučarijo spremljal že prej. Kot edini slovenski novinar sem poro-čal z mladinskega evropskega prvenstva leta 1975 v Mayerhofnu vAvstriji, ko je Bojan Križaj postal mladinski evropski prvak v slalo-mu, kar je pomenilo začetek vzpona alpskega smučanja pri nas.Domala pol leta sem spremljal smučarijo, poleti pa izmenjaje atle-tiko in kolesarstvo. Na terenu sem bil tudi do sto petdeset dni naleto. Za alpsko smučanje je tedaj vladala prava evforija. S spon-zorji ni bilo težav, saj smo se z uspehi v smučariji potrjevali v teda-nji državi. Za nas radijce pa ni bilo ravno lahko, ker smo potovali sstarimi stoenkami, ki so se kvarile, a smo vseeno vedno prišli nacilj.« Nekoč je bila predvidena smučarska tekma v Nemčiji, ki je bilana hitro prestavljena v Aroso v Švici. »Popoldne, ko sem to izvedel,sem moral na hitro organizirati avto in priskrbeti denar. Z asistent-ko Janjo Erjavec sem vozil celo noč. Krenila sva ob osmi uri zvečer,po desetih urah vožnje sva prispela na cilj, ob desetih pa sem žezačel s prenosom. Tedaj je bilo vse skupaj lažje, saj smo bili mlajšiin dovolj je bilo adrenalina. Ne vem pa, če bi se to izšlo dandanes.Pozimi so bile vožnje po zaledenelih cestah težavne, ves čas je bilotreba natikati ali snemati verige, delovno orodje je bila lopata zakidanje snega.«

Ob potresu drugo rojstvo Leta 1976 je bila zaradi pomanjkanja denarja odpovedana ena

etapa dirka Alpe Jadran v Italiji. »Tedaj bi morali prespati v Huminu,dejansko pa smo bili nastanjeni v Lignanu, stopetdeset kilometrovjužneje. Šestega maja je močan potres do tal porušil hotel na vrhugriča v Huminu, kjer bi morali tisto noč prespati. Lahko rečem, dasem se tedaj drugič rodil. S kolegoma z Dnevnika, novinarjemJožetom Pogačnikom in fotoreporterjem Nacetom Biziljem smo seže ponoči odpravili v epicenter, v Buio. Po ogledu prizorišča smooddrveli proti domu, sam pa sem se z mejnega prehoda prvi javilza Radio Ljubljana in poročal o potresu. Pozneje je tja prispela našaposebna radijska ekipa.«

/oktober 09/ kričač 11

tekst: Jože Skok

3. Novinarsko prvenstvo v kolesarstvu leta 1976. Od leve StaneDroljc, Boris, Rajko Dolinšek in «trener« Franci Pavšer.

Veliko je bilo tudi letalskih prevozov. Najbolj naporna so bilapotovanja na oddaljene celine, v Azijo, Avstralijo in obe Ameriki, patudi v Evropi je bilo večkrat pestro. »Leta 1982 bi moral biti finalesvetovnega pokala v Kranjski gori, pa je odpadel in je bil presta-vljen v švicarski Laax. Smučarji so s čarterskim letom iz Borovca vBolgariji, s postankom v Ljubljani, poleteli v Švico in jaz z njimi. Kerje bila tekma na višini prek dva tisoč metrov, sem lahko poročalsamo prek navadne telefonske zveze, kabel pa so potegnili z bliž-nje žičnice. Na sneg sem položil bundo, vzel beležnico s podatki,orientacija pa mi je bil samo semafor v cilju. Ob tem se rad spom-nim Staneta Ureka, ki me je opozarjal, da je treba vedno imeti vžepu navadni svinčnik. Kajti, ko sneži ali dežuje, vlaga zbriše pisa-vo kemičnega svinčnika, ne pa navadnega.«

Veliko si je Boris med poročanjem pomagal s svojim arhivom,saj ga je ves čas dopolnjeval. »Sicer pa so mi na terenu pomagali asi-stenti. Zapisovali so si podatke o dirkah. Z Marjanom Fortinom svapred leti iz Švice poročala iz prostora, kjer so imeli sodniki merilnenaprave, ki so kazale čas voženj. Dirka je potekala za mojim hrbtom,zato sem jo lahko spremljal edinole prek časomerilcev. Tudi ob prvizmagi Mateje Svet v Visokih Tatrah sem bil vezan zgolj na semafor,zato je včasih prišlo tudi do zamude pri objavi rezultatov. Na radiupa je med poročanjem lahko sekunda pavze cela večnost.«

S smučarkami pogovori o marsičem »S smučarkami, trener-ji in drugimi spremljevalci smo se reporterji pogovarjali tudi o dru-gih stvareh, ne le o smučanju. Tako smo lažje dobili celovit vpogledv njihovo življenje. Spremljal sem pet generacij, ki so se prelivaleena v drugo. Spremljal sem tekmovalno pot številnih naših smu-čark od Mateje Svet, Veronike Šarec, Urške Horvat, Špele Pretnar,Katje Koren, Alenke Dovžan, Mojce Suhadolc, Tine Maze, v zgod-njih letih še Nuše Tome, Anje Zavadlav, Bojane Dornig, MetkeJerman, Andreje Leskovšek, s katerimi sem začel spremljati žensketekme. Ko se staraš, je generacijska razlika večja, vendar moramreči, da z nobeno generacijo nisem imel težav, da ne bi vzpostavilstika z njo. Smučarke so tudi veliko potovale in spoznavale svet, obuspehih pa so se znale tudi poveseliti. Spominjam se prve zmageMateje Svet, ki smo jo proslavili s torto v hotelski diskoteki, zapelji je Pero Lovšin. Tudi z njim sem bil večkrat skupaj na tekmah,tedaj ko je poročal za časopis Delo. Novinarji smo si namreč med-sebojno pomagali. Novinarski kolega je denimo pripeljal sogovor-nika ali smučarko v kabino, ker sem sam neposredno prenašaltekmo. Tudi Lovšin mi je večkrat pomagal, hkrati pa si je tudi zapi-sal izjavo. Z domačimi športniki smo potovali skupaj kot karavana.Bivali smo v istih hotelih, s smučarji smo imeli stalne stike, pa z nji-hovimi serviserji in spremljajočo ekipo. To je bilo zelo pomembno,saj smo tako pridobili zakulisne informacije, ki so zelo koristilenašemu delu.

Spoznavanje na videz malih športov Borisov opus je izjemen. Poročal je s sedmih letnih in sedmih

zimskih olimpijskih iger, z dvanajstih svetovnih prvenstev v alp-skem smučanju in s triindvajsetih v kolesarskih. Pokrival je števil-ne olimpijske športe. »Prav na olimpijskih igrah smo poročali ošportih, ki smo jih po krivici označevali za 'male športe'. Spoznalismo športnike, ki niso bili v medijskem soju, so pa bili povsemodprti in sproščeni. Tako mi je Samo Medved, ki je bil povsem blizumedalji, povedal marsikaj o lokostrelstvu. V pogovorih z njim sem

lažje spoznal ta šport in o njem poročal. Na petih olimpijskih igrahsem spremljal strelca Rajmonda Debevca in se z njim veliko pogo-varjal. V Lozani je Lojze Kolman na evropskem prvenstvu dobilmedaljo po dvajsetih letih suše v naši gimnastiki. Atletiko je izjem-no težko pokrivati. Veliko je številk in disciplin, ki večkrat istočasnopotekajo. Pozoren moraš biti na vse, če sam pokrivaš te dogodke.V Jugoslaviji so bili v ospredju športi, ki jih nismo poznali, na pri-mer rokoborba v prostem slogu ali pa kanu na mirnih vodah. Pavendar je tedanja država prav v teh disciplinah prejemala vrstokolajn.«

Boris Ljubič je prejel najvišje priznanje mednarodne smučar-ske zveze FIS za življenjsko delo, zlati mikrofon Mirka Strehovca terpriznanja kolesarske, smučarske in gimnastične zveze Slovenije.»Priznanja laskajo, pomenijo, da delo ni šlo v prazno. Imel semsrečo, da sem počel tisto, kar me je resnično veselilo. Če bi se šeenkrat rodil, je vprašanje, če bi dobil enako priložnost kot sem jopred skoraj štirimi desetletji na Radiu Ljubljana. Žal pa mi je, danisem dočakal novega radijskega doma. Bil sem na položitvitemeljnega kamna, ki je bil dolgo časa na ogled v radijski avli. Čebi denar, ki smo ga porabili za posodabljanje radijske hiše, name-nili za novogradnjo, bi najbrž imeli že novo palačo.

Ker sem bil v karieri veliko zdoma, mi je veliko pomagalo, da jebila žena novinarka in je to lažje razumela. Kadar pa sem bil doma,sem vedno skušal v čim večji meri svoj čas posvetiti družini. Otrokasem rad peljal po kakšni meni poznani poti, da sta si lahko ogleda-la svet. V času skorajšnje upokojitve pa mi bodo tri vnukinje zago-tovo krajšale čas.«

naša letatekst: Jože Skok

kričač /oktober 09/12

Radijski prenos z jadralnega letala v Lescah leta 1994.

SPOMIN NA ZGODOVINOKo sem prebral vse dostopne zapise in

dokumente – od »Primorskega upora faš-izmu 1920-1941« odličnih zgodovinark dr.Milice Kacin Wohinz in dr. Marte Verginellipa do osebnih zapiskov Ivana iz Prešnice,tudi vredne objave – sem med obiskih pri»navadnih« ljudeh širom Primorske, od Ko-pra do Tolmina, od Postojne do Benečije,

naletel na takšne osebnoizpovedne zgodbe,ki bi si zaslužile najmanj serijo pričevanjobdobja pod fašizmom, ko je italijanska fa-šistična država 'obsodila' slovenski narod naiztrebljenje. Tako kot nacisti Jude, Rome,

Slovane….In čeprav je kar nekaj novinar-skih kolegov in kolegic že ustvarilo doku-mentarne filme o fašizmu (D.Makuc,M.Muženič, F.Dorin, itd.), so bila pričevanjao tem, kaj se je dogajalo z otroki v vrtcih, os-novnih šolah v času fašizma na slovenskihtleh, srhljivo filmična. O tej temni strani ev-ropske zgodovine pa je bilo narejenega šepremalo – le malo pričevanj o šolskem si-stemu fašizma se je zapisalo; morda je naj-bolj slikovita zbirka pričevanj v Glasilu štu-dijskega krožka Slovenske Istre »Brazde sTrmuna«, št.10, 2005, ki ga neumorno vodimentorica gospa nadja Rojc. Naravnost mo-numentalno pa je popisano življenje slo-venskega Čedrmaca, tigrovca Antona Ru-tarja iz Čadrga, izpod peresa Mire Cencič.Seveda so o tem pisali tudi drugi – Rejčeva,Brgočeva, prikazani so predmeti in ponazo-ritve iz šole v muzejih v Novi Gorici, Kopruin Postojni, film v dokumentarni obliki pa jetokrat zaoral dokumentarno ledino, ki se bos skorajšnjih odhodom nekdanjih učenk in

učencev za vedno zarasla v pričevanjskemspominu in zgodovini.

Zato je bilo snemanje tega dokumentarcakot nekakšno ponovno vstajenje Primorske– iz pozabe in nikoli zaceljene rane. Še otrociiz Povirja so v učilnici Slovenskega šolskegamuzeja v Ljubljani, kjer smo snemali pri-zore krutega kaznovanja otrok, z nenarejenootrplostjo spremljali svoje vloge v filmu. Inko je Srečko Rože iz Lokve »oblekel«igralce/domačine v fašiste in so le-ti zako-rakali pred šolo, kjer so se igrali otroci, se jemarsikdo od vaščanov nehote zdrznil, ker jebil prizor še preveč prepričljiv….

Sam sem doživljal odkrivanje fašističnihzločinov med Primorci kot nekaj, o čemer kotKraševec nisem veliko vedel. Tudi sam sem ho-dil v osnovno šolo na Krasu, v Sežani, a kototrok, šolarček, nisem veliko slišal o fašistih.Morda so nas hoteli obvarovati hudih sanj innočne more. A vem, da je bilo še hujše….

Da je bil tak izbor vsebine za dokumenta-rec meseca Izobraževalnega programa TVSLO več kot pravilen in potreben, so mi po-trjevali številni odzivi gledalcev, kot jih v30-tih letih dela na TV SLO še nisem doživel.Mnogi prosijo ali zahtevajo, da se film pri-kaže v njihovi vasi, zaselku, kjer le imajokakšno dvoranico, zaprto dvorišče; učite-lji/-ce ga hočejo prikazati otrokom pri poukuzgodovine (a mora biti predhodno vnesen vletni načrt). Nekateri prosijo za ponovitev,da ga lahko »snamejo z ekrana« za svojo vi-deo-knjižnico.

A vse to se je dogajalo in se še dogajasamo na Primorskem, kjer nasledniki faš-izma še vedno stegujejo kremplje tja do Po-stojne, do nekdanje podarjene rapalskemeje…… Tudi takrat je bila čez mejo – Slo-venija. In danes so občutki podobni……kotda nismo še samostojni.

izobraževalni program TV

/oktober 09/ kričač 13

tekst: Jadran Sterle, foto: Jožica Zafred

Šola pod fašizmomZGODOVINA KOT SPOMINMed pripravami na snemanje dokumentarnega filma »Šola pod fašizmom« nisem še ni-koli doživel tako spontane in množične pripravljenosti ljudi – predvsem starejših, tistih ro-jenih okrog leta 1920 – da kar najbolje prispevajo k ustvarjanju dokumentarca.Seveda se je to dogajalo med primorskimi ljudmi, ki so sami doživeli genocidne strahoteitalijanskega faši zma.

»Šola pod fašizmom«dokumentarno-igrani film Scenarij Jadran SterleSnemalec Milorad ČadežMontažer Aleš DolinarRežiser Božo Grlj

Kmalu po sestopu z avtobusa v avstrijski pokrajini Lungau, napoti od parkirišča pri Arsenhütte (cca 1300m), se je v rečni strugimlade Mure zlato zasvetila ploščata skala. Od tedaj naprej so očidevetnajstih pohodnikov naših in reških planincev neprestanoiskale svetlikajoče minerale v vodi, ki ji v naši panonski Sloveniji nevidimo niti dna. Velika Mura (od izvira pa do izliva v Dravo meri465 km), ki pri nas prestopa bregove in poplavlja, v mrtvicah paskriva bogastvo živalskega in rastlinskega sveta (o tem smo sepoučili na letošnjem zimskem izletu), je v svojem rojstnem krajuživahna, bistra in dišeča reka. Na robu največjega narodnega parkav Evropi, v Visokih turah na Avstrijskem, ima svojo dolino, po kate-ri sta nas vodila Branko in Metod. Najprej med macesni in smre-kami kakšni dve in pol ure do Sticklerhütte ( 1750m), nato pa zlo-žno čez prvi na pol podrti most na Muri med pašniki, na katerih sopasli že v 11.stoletju, in po visokogorskem močvirnem svetu protiizviru Mure (1898m). Z višin drugačnih razsežnosti kot jih pozna-mo v naših Alpah, se v reko z vrhov cedi voda po skalah in v sla-povih od vsepovsod. Tu trdna skala premaguje vodo, ki podobnokot na Norveškem v visokogorju teče po površju in se ne skrije vpodzemlju tako kot v naših apnenčastih Alpah. Na poti so se nampridružili še radgonski pohodniki, in skupaj smo se »pasli« na boga-tem borovničevju. Pisano cvetje smo zamudili, tu in tam so sepozibavale modre zvončnice in rdeče zasijale jagode jerebike invišje gor v travi še brusnice. Mura izvira izpod velike skale, ki gledav dolino kot velika usta. Tam gor pod planinskimi vrhovi dvatiso-čakov, kot je na primer Weiseck (2711m) so ji nadeli ime Mura,temna, črna reka, po prvi večji vasi Muhr, skozi katero teče in knam prinaša svojo usodo. Nekoč so v njej iskali zlato, srebro inarzen, ki so ga potrebovali beneški steklarji pri izdelavi slovitega

muranskega stekla.Konec 19.stoletja so podjetje opustili, izpiranjezlata pa ostaja le še konjiček posameznikov.

Po zvezdni noči na skupnih ležiščih v prijazni koči Sticklerhütte,smo se drugo jutro vrnili do parkirišča in se od tam po učni poti vsosednji dolini spet povzpeli, tokrat do spodnjega jezeraRotgüldensee (1716m) . Učne table – samo v nemščini – so nasseznanile z rastlinjem, živalstvom in etnološkimi ter zgodovinskimipodatki o teh gorskih krajih, koča ob spodnjem jezeru pa nas jeobvarovala pred deževnim nalivom. V njej smo se tudi okrepčali. Koso megle zagrnile vodno pravljico, smo se po asfaltni cesti spusti-li v dolino k avtobusu in odpeljali proti domu.

Prvi spomini na lepa doživetja s poti so po nekaj dneh spet oži-veli ob ogledovanju Ivanovih, Dragovih in Brankovih fotografij naračunalniškem ekranu. Jasna Vidakovič

Uredništvo Programa za mlade je zadnjo septembrsko sobo-to pripravil tekmovanje v toboganskem spustu. Ptujskim osnov-nošolcem in voditeljema Špeli Šebenik in Maticu Jermanu se je pri-družil tudi najboljši slovenski boksar Dejan Zavec, ki zaradi poškod-

be ni mogel nastopiti v vlogi predtekmovalca, zato se je po tobo-ganu z mikrofonom spustila Špela. Tekmovanje smo neposrednoprenašali na PRVEM programu Radia Slovenija s tehnično podpo-ro Janeza Podlesnika. tekst in foto: Jana Bajželj

radio, planinci

kričač /oktober 09/14

Program za mlade PRVEGA programa Radia Slovenija na Ptuju

MURA – ZLATOSREBRNA REKA

Izlet planincev RTV in Bazovice z Reke k izviru Mure

Špela in mikrofon uspešno prestala toboganski spust Najboljši v toboganskem spustu z radijsko ekipo

/oktober 09/ kričač 15

Rešitev nagradne križanke ssvojim nalovom pošljite naj-kasneje do 05.11.2009 v ured-ništvo na naslov: RTV SLO,Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenciza pravilne rešitve dobijo: 1.nagrada: 3 kasete ali zgoščen-ke ZKP, 2. nagrada: 2 kaseti alizgoščenki ZKP, 3. nagrada: 1kaseta ali zgoščenka ZKP;Rešitev prejšnje križanke:MOJCA BLAŽEJ CIREJ. Tokratsmo izžrebali: 1. NAGRADA: IrisKozlovič, regionalni centerKoper, 2. NAGRADA: Mira Čer-njavski, Senčica 20c, 1215Medvode, 3. NAGRADA: SašoGuzelj, Pod vrbami 14, 1000Ljubljana

Kričač vabi vse tiste, kivas kaj zanima v zvezi zdelom in načrti RTVSlovenija, da vodstvupostavijo javno vpraša-nje in uredništvo bo priodgovornih našlo inobjavilo odgovore, vnovi rubriki,Zanima me ...Vabljeni k soustvarjanjunašega Kričača.

SLOVENSKIBIOLOG INEKOLOG

(KAZIMIR)

Ž. IME(FILM:

“SLADKA ....)

OKROGLAŠTEVILKA

KASETOFONKOVINSKITLAKOMER

VINOGRAD-NIŠKI KRAJ

NA KORČULI

SKOPUH

MANJŠAJADRNICA

PREBIVALKAPIRANA

EPOHASLAVNAPARIŠKA

UNIVERZA

POMEMBNALUKA

V LIBIJI

KRAJ NAPELJEŠCUADAM

BOHORIČ

STANEŽAGAR

RIMSKABOGINJA

JEZE

IT. ZNAMKAPRALNIHSTROJEV

ANA ERMAN

IMEPISATELJICE

FERBER

IGRA SKARTAMI

PRISTOJBINA

ZDRAVADOMAČA

JED,JEŠPRENJ

BORIS KRALJBELGIJSKIREŽISERPOPPE

REKASKOZI

MÜNCHEN

ZADNJEPREDIVO(IZ ČRKRETO)

GLAVNIŠTEVNIK

ADILF(KRAJŠE)PISATELJFLEMING

IZVRŠNIODBORORGANVIDA

NEMARNOST

NAŠA NEK-DANJA

MANEKENKA(IME IN PRI.)

SESTAVILJOŽE

PETELIN

IRSKAPEVKAPOPEVK

ORIGINALNOIME

IRSKE

AMERIŠKI VIOLINISTUKRAJINSKEGA RODU

(ISAAC)

PODJETJE, TVRDKAODMOR V VERZU NA

KONCU STOPICE

razvedrilo

Šef reče zaposlenemu, ki se je vrnil z dopusta: "V službi več ne kadimo." "Kavo pa še kuhate?" vpraša zaposleni."Tudi ne več." "Kaj pa potem delate?"je začuden.

16

raznotekst in foto: S.K.

kričač /oktober 09/

Nov avto…Na Radiu Maribor so v začetku okt-

obra 2009 tudi uradno pospremili nadelo novo terensko reportažno vozilotipa Toyota Land Cruiser - eno

pomembnejših tehnoloških pridobitevv letošnjem letu. Gre za vozilo, ki jeposebej prirejeno za oglašanja s terenasaj premore šest metrov dolgo teleskop-sko anteno, v notranjosti pa je oprem-ljeno z najsodobnejšo tehnologijo, kiomogoča vrhunsko kakovost prenosazvoka s terena. Nova mobilna tehnikaje že bila preizkušena, in sicer septem-bra, ko so za program Radia Maribor in3. program Radia Slovenija – programArs neposredno prenašali slovesnost inkoncert ob 150 letnici prenosa škofijske-ga sedeža iz Šent Andraža na Koroškemv Maribor. Poseben izziv pa novo tehno-logijo čaka v letu 2010, ko bo RadioMaribor vsak teden opravil terenskooglašanje iz enega izmed krajev naobmočju slišnosti - torej, od Koroške doPrekmurja.

In še vinska zanimivost …Leta 2005 je bila ob 60 letnici Radia

Maribor na južni strani RegionalnegaRTV-centra ob pomoči mestnega vini-čarja mag. Toneta Zafošnika slovesno

posajena vinska trta – potomka večkot 450 let stare vinske trte z maribor-skega Lenta, tiste torej, ki je kot rekor-derka vpisana tudi v Guinnesovo knjigorekordov. Letos je trta, ki v uradnihobčinskih zaznamih podarjenih trt nosizaporedno številko 60 prvič podarilatudi pridelek. Devet njenih grozdov bo,kot zatrjujejo, mogoče predelati v vino,ga ustekleničiti in kot posebej dragoce-no darilo ponuditi prihodnje leto - ob65 letnici ustanovitve Radia Maribor.