E(j Kaj dela Zveza Zveza ni samo delovna skupnost pri

PS ZLOS, ki je odgovorna za uresniči­tev sprejetih dogovorov na ravni repu­blike, temveč so to tudi strokovne komisije pri PS ZLOS, ki so odgovor­ne za globalno politiko razvoja stro­kovnosti v panogi letalskega športa. Strokovne komisije !xl tista samo­upravna veja naše organiziranosti, ki morajo iz vseh te lja, pripomb in pred­logov včlanjenih organizacij izdelati najbolj ustrezno sintezo predloga za PS ZLOS. To ni lahka naloga, zlasti zaradi drobnjakarskih in samovoljnih tetenj posameznikov ali posameznih delov samoupravnega mehanizma v ZLOS, ki so prisotne tudi v komisijah.

Morda ni odveč, da ponovno obeloda­nim, katere . komisije so po statutu ZLOS predvidene, katere so aktivne in katere ne, ter kdo imenuje predsedni­ke teh komisij.

V 28. členu statuta so navedene strokovne komisije PS ZLOS za vo­denje in usklajevanje skupnih zadev na področju letalske dejavnosti Stalne komisije predsedstva so:

- komisija za letalsko modelarstvo, - komisija za jadralno letenje, - komisija za motorno letenje, - komisija za padalstvo, - tehnična komisija, - komisija za prosto letenje, - propagandna komisija, - športna komisija in - komisija za amatersko gradnjo

letal.

Predsednike teh komisij imenuje in razrešUje predsedstvo na osnovi 22. člena statuta. Po istem členu lahko imenuje tudi začasne komisije. Tako smo se dogovorili in tako piše v statutu. Po sklepu PS ZLOS od 4. 4. 1981 pa so v javni razpravi pripombe in predlogi na sedanji statut. To po­meni, da imamo mot nost menjati in dopolniti vse tisto, kar je praksa zani­kala ali obratno.

Glede aktivnosti posameznih komi­sij pa tole: vse komisije se redno sestajajo vsaj dvakrat letno in so dokaj aktivne, razen propagandne, športne in komisije za amatersko gradnjo letal Komisija za prosto letenje pa je bila imenovana šele letos.

l . oktobra 1981 je bil sestanek vseh predsednikov strokovnih komisij. Ob­ravnavali so analize dosedanjega dela in programske zasnove za leto 1982. Sestanka so se udeletili le predsednik jadralne komisije, komisije za prosto letenje, podpredsednik tehnične ko­misije in predsednik modelarske komi­sije. Na tem sestanku smo se med drugim dogovorili, da morajo vse ko­misije predlagati kandidate za pred­sednike komisij, ker sedanjim poteče mandat v letu 1982.

Ne pozabite na dogovorjene obve­znosti!

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

naslovna

str. 10

str. 14

str. 26

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

~e'LIJ OKTOBER 81* LETO XI. ST. 10 Lepi dnevi gredo h koncu in z njimi naša sezona! Obračunali smo točke, štarte, skoke, ure in kilometre, opravili z večino tekmovani, in tudi v KRILIH smo jih opisali - kolikor je bilo v naši moči. Manjka le še poročilo z državnega jadralne­ga prvenstva .. . Jadralcem v tolažbo pa predstavljamo danes na naslovni strani velemojstra Georga Leeja iz Velike Britanije, trikratnega svetovnega prvaka, in z majčkeno zamudo pišemo tudi o šampionatu v Paderbornu. - Zlasti pa opozar­jamo na razgovor slovenskih letalcev s predsednikom republiškega izvršnega sveta Janezom Zemljaričem, ki ga objavljamo na naslednjih šestih straneh.

Predsednik Zemljarič:"Tudi v bodoče neg ujte lastni

delovni prispevek!"

Borovo nepozaben gostitelj 4.letalska balkaniada je bila v Turčiji

Leški padalci tekmovali v Celovcu

3.pokal "Branko Ivanuš"

Zmago Jeršan - akrobat 81 Na zahodu nič novega?

Kaj potrebuje jadralec od meteorologa

Zmaji tudi z Gorjancev

12.000 ton tovora z B 737 C

Iz domače zgodovine

Ali jo kdaj zapojete? Zvezno tekmovanje"Stajerski pokal"

"Dolenjski pokal" 1981

4

10

14

20

2 1

24

26 30

31

32 35

36 38

38

Kert,. Izdaja Zveza letalskih organ izacij Slovenije v Ljubljan i, Lepi pot 6 • Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta • Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljene za naskJvno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 d in za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno leterje. raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji· Uredn ~ki odbor. Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tine Brudar, Tone Čer in, Jurij Franko, Dominik Gregl, Lučka Hočevar, Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgov()f"oi lJrednik), Jože Perhavc, Srečo Petric in Ciril Trček· Naslov uredn~tva : Marjan Moškon, pohn i predal 33, 68001 Novo me-sto· _Pr-ispevki za naslednjo številko morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih d iapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami * Naslov uprave: Zveza letal9kih-organizacij Slovenije, Lepi pot 6, pahni predal 496, 61001 WUBLJANA, telefon (061)-21-918, tekoči račun pri Z LOS, štev. 50101-678-51077. Spremembo na.lova sporočite upravi revije ter ob.lezno napišite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno * Letna naročnina 150 din, cena posamezne številke 20 din * Lektoriranje rokopisov, oblikovanje, grafična priprava in tisk: Dolenjsk i informativn i in tiskarski center, Novo mesto

Slovenski letalci smo že navajeni, da redno seznanjamo z našimi uspehi in težavami najvišje družbenopolitične dejavnike v Sloveniji. Tako smo 2. oktobra letos pripravili razgovor s predsednikom re­publiškega izvršnega sveta Janezom Zemljaričem in z odgovornima članoma IS, republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo Martinom Koširjem in predsednikom republiškega komiteja za promet in zveze Andrejem Grahorjem. Razgovora so se udeležili tudi komandant RSTO general major Miha PetriČ, predsednik izvršnega odbora Telesnokulturne skupnosti Slovenije Rajko Sugman in predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Ljubo Jasnič. Med letal· ci iz skoraj vseh slovenskih klubov in VP 2050 sta bila predsednik LZJ Stane Menegalija in v. d. predsednika ZLOS Alojz Gojčič, slo­vensko proizvodnjo jadralnih letal pa je zastopal glavni direktor be­gunjske tovarne Elan Dolfe Vojsk.

Tovariša predsednika Zemljariča je s splošnim položajem v slovenskem športnem letalstvu naprej seznanil v. d. predsednika Goj čič. Povedal Je, da imamo na 14 športnih letališčih 81 jadralnih in 7I motornih letal ter 440 padal. Za jadralstvo, padalstvo, zma­jarstvo in motorno letenje imamo 150 UČiteljev. Flota letal je zadovoljiva, pač pa so padalci skoraj bosi, saj nimamo niti uporabnih letal, niti leta­la za skakanje padalcev. Brez upora­bnih padal so ostali tudi jadralci. V naše vrste smo letos sprejeli še zma­jarje, čeprav vsi predpisi o njihovem pravnem položajU še niso urejeni.

Obnašamo se skrajno stabiliza­cijsko, dejavnost obsega samo enostav­no reprodukcijo, kjer se še bolj trudi­mo za boljšo kakovost. Za okrog 9.000 motornih in 9.000 jadraInih ur, za 8.000 padalskih skokov in 16.000 prepeljanih turistov potrebujemo okrog 3.000 ton goriva v vrednosti okrog 200.000 dolarjev. Težave ima­mo predvsem z uvozom tnodelarskega materiala, rezervnih delov za letala in padal. Za vse to bi letno potrebovali nekaj manj kot 400 .000 dolarjev -brez tega dejavnosti ne moremo obdr­žati na sedanji ravni. S tem vred stane naše redno delo na leto okrog 50 milijonov dinarjev in daje polovico vseh športnih uspehov v Jugoslaviji.

Ob 4O-letnici jugoslovanskega le­talstva predlagamo skupaj z vojaškim letalstvom prihodnje leto na Brniku prireditev, ki naj bi bila prikaz sposo­bnosti jugoslovanskega letalstva. Pri· čakujemo podporo in sodelovanje vseh prizadetih jugoslovanskih dejav­nikov.

Sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc je govoril o pogodbenem sodelovanju z obrambnimi silami. Šola in trenaža v naših organizacijah sta za ljudsko ob­rambo najcenejša oblika usposoblja­nja, zato si prizadevamo, da bi se obseg teh nalog povečal, da bi po­godbene stranke upoštevale tržne za­konitosti , in da bi skupaj reševali uvoz goriva.

Marjan Moškon iz Novega mesta je opisal, kako se slovenske letalske orga­nizacije vzdržujejo, zlasti pod kako težkimi materialnimi pogoji si pridobi­vajo pravico za svoje športno udejstvo­vanje. Tej tlaki ne najdemo primere v slovenski telesni kulturi , kaj šele v jugoslovanski. MislimO, da bi moralo biti razmerje pri gmotnemu vzdrže­vanju dejavnosti tako: sami smo pri­pravljeni zaslužiti 30 odstotkov potre­bnega denarja, obramba in izobraže­vanje naj bi prispevala vsak po 15 odstotkov, telesna kultura pa 40 od­stotkov, saj smo prepričani, da zmore le malokatera druga športna ali te­hnična dejavnost tako družbeno na­ložbo tako visoko oplemenititi z la­stnim delom in visokim strokovnim znanjem.

Predsednik modelarske komisije PS ZLOS Janez Grošelj je povedal, da razvijamo modelarstvo na treh te­meljih: množičnosti, tekmovanjih in obrambi. Če uvoz potrebnih ma-

"e,t" 6

Alojz Gojčič, vrši­lec dolžnosti pred­sednika PS ZLOS, je vodil skupino, ki je pripravila raz­govor s predsedni­kom IS

terialov ne bo mogoč, bi morali začeti z domačo prOizvodnjo, za kar pa do zdaj nismo mogli najti razumevanja. Težave imamo ··tudi z vzgojiteljskim kadrom, saj modelarSki inštruktorji še sedaj nimajo statusa;ki jim gre.

O zmajarjih je govoril Jure Franko iz Škofje Loke. Zvezni organi niso naklonjeni tej panogi, tako da so za njihovo dejavnost največja ovira pred­pisi. V Sloveniji je okrog 250 zma­jarjev, ki imajo 150 zmajev. Vzdržuje­jo se takorekoč samo iz lastnega žepa. Pripravljajo izdajo učbenika, kar bi izboljšalo varnost. Uspešno so sodelo­vali na svetovnem in evropskem prven­stvu, po jugoslovanskem državnem prvenstvu pa zasedajo Slovenci prvih 30 mest.

Črt Rojnik iz Celja je poročal o slovenSkih jadralcih, ki so prav tako v vrhu jugoslovanske lestvice te panoge. Svetovnega prvenstva smo se zadnjič udeležili leta 1976, zaradi česar ne vemo, kaj pomenimo v svetu, niti, kje

KAJ DELAMO

smo med sosedi. Na Balkaniadah osva­jamo običajno prva in druga mesta, večina zlatih C značk s tremi diamanti je slovenskih. Zadnja leta letimo na domačih letalih, pesti pa nas uvoz radijskih postaj, vitel in padal . V 10 letih smo podvojili število jadralnih UČiteljev s 44 na 86, ti so skoraj vsi amaterji: Nimamo dovolj poklicnih UČiteljev niti trenerjev.

Teodor Belec iz Ljubljane je poročal o prizadevanjih za gradnjo ljubljanSke­ga športnega letališča, saj zdaj skoraj tretjina Slovencev nima možnosti zga­njati tega športa. Po preučitvi 13 ali 14 lokaCij se je končno odprla mo­žnost za gradnjo na Barju pri Kozlarje­vi gošči. Inšpektor zveznega komiteja je bil nad terenom navdušen in raču­najo, da bi bilo letališče lahko usposo­bljeno do leta 1984.

Marko Medved iz LC Maribor je predstavil zagato z letalci invalidi iz dijaških in študentskih vrst, ki nimajo

STEVILO JADRALNIH LETAL V LZJ - 1980

TIP ZLOS VSV VSS ZSH VSM VSCr, VSK VS BiH VSJ

Blanik 28 12 8 2 2 7 65

Pilatus 13 10 2 26

Jantar 9 1 10

Cirus St. 12 6 1 ? s 35

Cirus-17 3 3 ? 2 11

Muha 100 1

Astir CS 1

Libela 3 3

rebus 1

Trener 1 15

DG 100 6 3 1 10

Delfin 10

Libis

Meteor

roka

Pirat

Moskito

Cirus HS

SKUPAJ 82 22 22 30 13 2 2 198

KAJ DELAMO

Pri zadnjem skoku med pripravami za balkaniado se je strga­lo platno na padalu Darka Svetine_ Padalo ima več kot 1000 skokov in je popolnoma dotrajano. Tekmovalci so ga za silo sami zakrpali, naslednji dan pa je Darko odpotoval z njim v Ankaro. Ali res nimamo toliko denarja, da bi padalci državne reprezentance tekmovali vsaj z varnimi padali? (Foto: Leon Mesarič)

ustreznega zavarovanja. Zdaj jim mo­rajo klubi plačevati rento.

Predsednik IZJ Stane Menegalija je povedal, da je polovica naše dejavnosti športne, polovica pa šolske . Glede na to so v drugih republikah ustrezno rešili prispevek družbe za redno delo, samo v Sloveniji ne moremo najti pravega razumevanja. Najvišja stopnja letalskega izobraževanja sicer poteka pri fakulteti za strojništvo v LjulJljani in v strokovnem centru Inex Adrie -vse drugo pa opravijo naše letalske šole brez primerne družbene podpore.

Zvezni družbeni dogovor za vzdrže­vanje temeljne letalske dejavnosti po klubih je ugasnil, proizvodnja letal in padal se je zaradi zavlačevanja podra­žila, sklad je opešal. Spodbuditi mora­mo obnovitev tega dogovora, sicer bomo še bolj odvisni od uvoza.

Letalska zveza Jugoslavije podpira prireditev ob 40-letnici jugoslovanske­ga letalstva v Sloveniji in predlaga naj jo takoj začnemo pripravljati.

Mednarodnih tekem se ne udeležu­jemo, kadar je prisotna Južna Mrika.

Dopolnil ga je Alojz GOjčič, ki je opozoriI-, da naš položaj v večih pogle­dih še vedno ni pravno urejen, zlasti glede padalskih predpisov o varnosti in podaljševanju dovoljenj, pa tudi za urejanje športnih letališč nimamo za­kona.

General major Miha Petrič je govo­ril o usposabljanju naših pilotov in padalcev za teritorialno obrambo in o njihovi opremljenosti ter nanizal neka­tere težave, katerih rešitev je trenutno prav tako odvisna od uvoza.

Glavni direktor Elana Dolfe Vojsk je seznanil navzoče s prizadevanji in uspehi domače proizvodnje jadralnih letal. Uspešno izvažajo, pripravljajo pa tudi nov dvosed in razširitev proizvo­dnih prostorov. Čeprav morajo ves material uvoziti, vložijo v izdelavo toliko svojega dela, da lahko vsako tretje letalo ostane na domačem trži­šču. Na mesec narede 3 letala, proiz­vodnja je prodana že za celo leto 1982. Vlagajo samo lasten denar.

Predsednik izvršnega odbora repu­bliške TKS Rajko Šugman je predla­gal, da bi se čez pol leta spet dobili in pregledali, kaj smo od današnjih dogo­vorov uresničili. Ljudska tehnika je ostala izven družbenega financiranja, zato tudi letalstva ne bodo mogli reševati na ravni republike, podprli pa bi družbeni dogovor za materialno osnovo, kamor bi lahko namenili de­nar iz športne stave. To so edina sredstva za naložbe, sicer pa bi se morali klubi sporazumeti z gospodar­stvom v svojih regijah.

Misli, da je 19. enota Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske od­nose s tujino razumela potrebe le­talce. v, toda denarja je premalo, tudi če bl vsega dali samo letalcem. Morali bi se vključiti vsaj v dve taki enoti -nekaj bi dobili iz športa, nekaj pa morda iz obrambe.

Glede invalidskega zavarovanja vrhunskih športnikov so dali pobudo skupnosti in upajo, da bo do konca leta to urejeno . Prav tako moramo do konca leta urediti status vrhunskih športnikov letalcev, ki do zdaj niso imeli takih ugodnosti, kot drugi, če­prav jih ne bi mogli enačiti na primer s Križajem ali Petričem .

In končno je Šugman povedal, da se jugoslovanski športniki lahko udele­žujejo mednarodnih prireditev, na ka­terih nastopajo tekmovalci iz Južne Afrike. Ne ve za noben sklep ali resolucijo,ki bi to prepovedovala. Izjema so samo neposredni . dvoboji med Jugoslavijo in Južno Afriko.

Predsednik republiškega kumiteja za promet in zveze Andrej Grahor se je zavzel za pravno ureditev naših vprašanj, tako glede lokacije letališč, kot tudi krajev, kjer bodo lahko leteli zmajarji. Nad Brnikom seveda ne bo­do mogli! Prireditev ob 40-letnici na­šega letalstva pa je uresničljiva samo, če bomo stroške lahko razdelili med vse zainteresirane dejavnike iz cele države.

Jože Grah iz Slovenjgradca je opo­zoril, da .Športno letalstvo lahko prina­ša tudi devizni dohodek, saj smo s turisti včasih zaslužili po nekaj sto tisoč mark. Pritegniti bi bilo treba KOMPAS in druge, saj gre končno za obogatitev turistične ponudbe.

Republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir je govoril o pomenu letalskih organizacij v okviru splošnih prizadevanj za usposabljanje splošne ljudske in teritoriitIne obram-

KAJDELAMQ be, o sistemu zaščite proti toči v okviri civilne zaščite, o varstvu pred gozdnimi požari in drugih nalogah v gozdarstvu in kmetijstvu.

Predsednik IS tovariš Zemljarič je povzel razpravo.s trditvijo, da predsta­vljajo letalske organizacije s svojo de­javnostjo pomembno družbeno in gmotno silo na Slovenskem. To nas zavezuje, da jim posvečamo ustrezno pozornost, še zlasti zaradi velikega pomena za ljudsko obrambo in zaradi velike pripravljenosti, da z lastnim delom ohranjajo dejavnost na tako visoki ravni,jo razvijajO in širijo. Velik pomen dajemo tudi združevanju, po­vezovanju ljudi in njihovi sprostitvi. Tako opravljajo letalci družbeno ko­ristne naloge in zaslužijo posebno priznanje, ker toliko gradijO na delov­nem prispevku svojega članstva. To negovanje lastnega dela je treba razvi­jati tudi v bodoče in ga še krepiti. Potem je nadaljeval:

"Zbrali smo se v najneugodnejšem trenutku za gmotno pomoč. še leto ali dve bomo občutili izredno hude pritiSKe na zmanjšanje skupne porabe - račune moramo plačevati za de­setletje nazaj! Ne bomo samo dve ali tri leta zategovali pas - za zmeraj se

KAJ DELAMO

,

"~'LA 9

moramo naučiti bolje delati. To torej ni kampanja, ampak trajna usmeritev, če hočemo doseči višjo kakovost na­šega obnašanja in večjo proizvodnost. Potem bo več možnosti tudi za vašo organizacijo! "

Govoril je tudi o perečih stro­kovnih zadevah. Predvsem je treba spraviti na čisto predpise o varnosti. Cesar ni mogoče v doglednem času urediti v jugoslovanskem merilu, lah­ko uredim o vsaj v Sloveniji, še zlasti, če se tukaj odvija polovica jugoslovan­ske športne dejavnosti, zračni promet pa ie precej gostejši, kot nad Kosovim ali Crno goro.

Predsednik IS podpira akcijo za pokrivanje rizikov zaradi invalidnosti, saj prizadete skupnosti ne morejo mimo poslanstva letalske organizacije.

Glede uvoza smo v največji zagati, čeprav vidimo prve znake, da so se začele stvari spreminjati. Zato lahko pričakujemo samo najnujnejše , zlasti pa naj razmišljamo, kje lahko sami prispevamo k deviznemu prilivu. To­variš Zemljarič je naklonjen družbene­mu dogovoru za materialne osnove dejavnosti, čeprav so trenutno možno­sti manjše, kot bi želeli. Za možnosti uvoza bi se morali dogovarjati tudi v regij ah in se nasloni ti na uspehe v zadnjem času, saj so plod odp-ovedo­vanja in velike prizadevnosti. Ce smo plačali letala za Inex Adrio in kupili nekaj helikopterjev, bi bilo kratkovi­dno pustiti športne letalce ob strani -morali bi jim pravzaprav posvetiti še več pozornosti, ker najbolj iskreno razvijajo letalsko kulturo .

Po predsednikovih besedah lahko upamo v prihodnjem letu vsaj na uvoz najnujnejših količin goriva in letala an-2 za padalce. Glede radijskih zvez in padal pa bi se lahko bolj potrudili doma, saj bi jih morali znati sami narediti. Enako velja tudi za gradnjo jadralnih letal, zato so Elanovi uspehi toliko bolj vredni pozornosti.

Prireditvi ob 40-letnici jugoslovan­skega letalstva slovenski izvršni svet ne bo nasprotoval pod pogojem, če bodo gmotni zahtevki do družbe v skladu z našimi stvarnimi razmerami, če prire­ditev ne bo zastavljena preveč ambi­ciozno in zlasti, če bo pravočasno in razumno načrtovana.

MARJAN MOŠKON

Nijazu Deliču je pokal maršala Tita izročil narodni heroj Pero Car

Borovo, nepozaben gostitelj

24. jugoslovanski aerorally bo vsem ostal v spominu! Gostom, organizatorjem, tekmovalcem in številnim gledalcem. Da je bilo vse tako, kot treba, je poskrbelo celo vreme. V petih dneh nepozabnega nastopa najboljših motornih pilotov Jugoslavije se ni zgodila niti najmanjša nezgoda.

b 24. JAR se bo še govorilo, da je bil uspešen pove tudi predlog pred­stavnika Letalske zveze Jugoslavije, po katerem bi se podobna prireditev lah­ko odVijala v Borovu že prihodnje leto. Odlični gostitelji, izvrstni organi­zatorji 24. JAR, pa tudi izredno velika podpora predstavnikov vojnega le­talstva govore za to, da bi dali vse za ponovno srečanje teh vrlih športnikov in ljudi.

Prvega dne, 18. avgusta, je bil v prihodu najboljši in najiznajdljivejši Mijo Ban iz Osijeka. Nijaz Delič je bil ob "stotko" pri pristajanju, Kukavica je bil slabši, toda on je šele zadnje dni prišel med tekmovalce JAR in prej ni

imel priložnosti tekmovati s svojimi tovariši profesionalci, letalci, upravni­ki letalskih šol ... Vtis bo popravil pozneje.

Druga etapa je potekala v sodelova­nju s teritorialno obrambo. Čeprav je bil Ivangrajčan Vuko Zečevič prvič v tem kraju, je zlahka ,,ravozljal" cilje na tleh, zmagal in sprejel zaslužene čestitke za zmago v etapi ,,zmaj 81 ".

Tretja etapa je bila polna različnih nalog, posadke so letele v smeri Teme­rina, Rumenke, Bele crkve ... Spet so v rokah kopilotov razprostrti zemljevi­di in vrstijo se skupne naloge v prepo­znavanju zgodovinskih krajev, spome­nikov in drugih podrobnosti iz NOB.

MOTORNO LETENJE

To je "Zvezda" - etapa izkušenega Do!?rice Božiča iz Beograda.

Cetrta etapa - "Bratstvo in eno­tnost" , za katero so rekli, da je bila najtežja in hkrati odločujoča , je prine­sla največ točk Borovčanu Deliču in njegovemu kopilotu Lugonji. Sndniki so postavili več kot 20 raznovrstnih nalog, katere je bilo treba rešiti na minuto, sekundo natančno, zato si tavanja ni bilo mogoče privoščiti.

Največja privlačnost tekmovanja so bile discipline v katerih sta prihajala do izraza "specialnost" pa tudi trenu­tno razpoloženje. Najboljši so se raz­vrstili takole :

iZVIDOV ANJE: l . Božič - Pantelič (Beograd) 2. Delič - Lugonja (Borovo ) 3. Kukavica - Prokič (Borovo)

NATANČNO PRISTAJANJE: 1. Verbančič - Pučko (Maribor) 2. Trifunovič - Strugar (Zagreb) 3. Kolarič - Pišek (ptuj)

ICert,4 11

ČASOVNA TOČNOST: l. Ban - Tominac (Osijek) 2. Trifunovič - Strugar (Zagreb) 3. Delič - Lugonja (Borovq)

TERITORIALNA OBRAMBA : l. Zečevič - Mihajlovič (Ivangrad) 2. Korda - Dimič (Zemun) 3. Kolarič - Pišek (pluj)

Vse do "zadnjega metra" ni bilo znano kdo bo zmagovalec 24. JAR. Ker je bil do zadnje etape v vodstvu Trifunovič iz Zagreba in imel pred drugoplasiranim Banom 10 točk več, in skoraj 60 točk več od Deliča , ki je bil v prvi deseterici, bi se moral zgodoti pravi čudež, da bi se vrstni r~d spremenil.

Toda izkušeni Trifunovič je, očitno ubremenjen z vodstvom, tedaj napra­vil nekoliko napak, Nijaz Delič z Miroslavom Lugonjem pa skoraj ne­zmotljivo izpolnjeval zadnje naloge in v "SVOji disciplini" osvojil skoraj maksimalno število točk!

V imenu gostitelja je udeležence ob otvoritvi pozdravil predsednik Organizacijskega komiteja 24. JAR Nikola Kovačevič

Zbor tekmovalcev na 24. JAR

V petek zvečer je bila v vukovar- Vsem se niso izpolnile vroče želje, skem hotelu "Dunav" skupna analiza čeprav so bili tudi starejši in izkušnejši ,zadnje etape. Tekmovalci so kar sami piloti med favoriti. Toda v končni seštevali točke. Najprej branje imen: razvrstitvi, lahko rečemo, da je precej Drešaj iz Prištine je zadnji, pa vendar logike. Počasi se prebijejo najbolj na­mu tovariši iskreno čestitajo. Brez darjeni in podatek, da so bili kopiloti izkušenj in z malo leti ne more kar mladinci, mlajši od 27 let, govori naenkrat več. Potem pa po vrsti. . . dovolj. Med njimi bomo prihodnja

Najuspešnejši v skupni uvrstitvi po- leta morali iskati "prava" imena za sameznikov v boju za prehodni pokal zmagovalce tega pomembnega tekmo­Maršala Tita, Nijaz Delič, član aero- vanja. kluba Borovo je prehitel drugoplasira- Tako je bilo tudi prejšnja leta, od nega Svetomira Trifunoviča samo za 2 1954, ko je bil prvič uveden pokal točki! Tretji je trikratni osvajalec po- maršala Tita, ali celo kakšno leto pre; kala Mijo Ban iz aerokluba Osijek. V J

dvorani zagrmi ploskanje, Trifunovič od tistih tekmovanj na državnem med prvimi pristopi in športno čestita prvenstvu v Rumi, oziroma Vršcu. Deliču. Res da povprašuje tekmovalno Na svečanem zapiranju tekmovanja, komisijo za neke podrobnosti, recimo v soboto dopoldne, je prisotne najprej glede preletanja določenih krajev na pozdravil predsednik izvršnega odbora področju Bosne in nuštarske železni- JAR Nikola Kovačevič. Končne rezul­ške postaje . .. Toda dvoma ne more tate in razvrstitev trideseterice je pre­biti, najbolje govorijo fotografije in bral glavni sodnik Dragomir Uršič. V opravljene naloge med poslednjo eta- imenu Poveljstva vojaškega letalstva in po, ki je bila, kot smo že rekli - protizračne obrmbe je tekmovalcem odločilna~ Tako bo Trifunovič že tre- čestital general major letalstva Zdrav­tjič v boju za ta pokal - drugi, Deliču ko Lončar . S priložnostnimi besedami pa se bo prvič nasmehnila sreča, da bo v imenu kolektiva "Borovo" in pre bi­prejel Titov pokal. valcev Borova in Vukovarja je prisotne

MOTORNO LETENJE pozdravil predsednik delavskega sveta Jure Kasalo.

Predsednik organizacijskega odbora Pero Car, član Predsedstva SR Hrvat­ske, narodni heroj in ugledni revolu­cionar, je s toplimi besedami govoril o uspešnosti tega tekmovanja, prizade­vanju, disciplini in znanju motornih pilotov. Predvsem, je poudaril tovariš Car, je tudi to tekmovanje na svoj način doprineslo k utrjevanju tova­rištva, bratstva in enotnosti med špor­tnimi piloti iz vseh krajev socialistične Jugoslavije. Zahvalil se je tudi za velik delež, ki ga je k vsemu temu dal kolektiv "Borova" in Aeroklub s svoji­mi številnimi aktivisti.

Vrstile so se nagrade zmagovalcem v posameznih disciplinah in etapah. Nagrade so dali: Poveljstvo VL in PZO, JAT, Letalska zveza Jugoslavije, Kombinat "B0roVO", "Vuteks", PIK Vukovar, "Iteks" ...

Najsvečanejši trenutek je bil izroči­tev prehodnega pokala maršala Tita zmagovalcu 24. JAR Nijazu Delicu. Prisrčne čestitke tovariša Carja, De­licevih tovarišev Trifunovica, Bana, pripadnikov letalstva, predstavnikov družbenopo1itičnega življenja, Ljud­ske tehnike in številnih občanov, ki so prisostvovali zaključnemu ceremonia­lu.

Vreme se je smehljalo, da je bil tudi letalski miting nepozaben. Tako v trenutkih mojstrskega letenja velikega zračnega akrobata Svetomira Trifuno­vica, v času skupinskih letov v razli­čnih razporeditvah, v odličnih skokih

'''~'LI' 13 subotiških in borovskih padalcev, v letih močnega helikopterja in vedno zagllanih vojnih pilotov na migih.

Na robu letališča, pozneje pa tudi okrog letal in njihovih posadk se je zgrnilo več kot 5.000 gledalcev, ki so potem navdušeni in razpoloženi odha­jali domov.

Za uspeh 24. JAR bi bilo mnogim treba reči: hvala! Predvsem najodgo­vornejšim organizatorjem pod vod­stvom polkovnika letalstva Petra Ste­pančiča, sekretarja Letalske zveze Ju­goslavije, tekmovalnim komisijam pod vodstvom glavnega sodnika Drago­mirja Vršica in tehnični službi pod vodstvom polkovnika Dragiše Petrovi­ca.

Nijaz Delic je po svojem velikem uspehu v razgovoru za tednik BORO­VO med drugim tudi rekel:

"Deset let že tekmujem na JAR, vedno sem želel, da bi bil vsaj med prvo trojko, a bil sem med deseterico. Letos sem prislužil Fizir kup, in glej, zdaj, doma, največ, kar letalec lahko doseže, pokal, ki nosi ime maršala Tita. Presrečen sem, čeprav vem, da bi se še nekaj tovarišev lahko dokopalo do tega uspeha."

BOŽIDAR MARKOVIC v tedniku BOROVO,

(povzetek M. Moškon)

Z I~ve: Simič, Božič, Krejič, Intihar, Šmid, Pirc, Pogačar, Marzidanšek, Frank, sedijo: Miloševič, lUČIČ, Naumovič; Iztok Jug in Svetina (Foto: l. Mesarič)

4. letalska balkaniada je bila v Turčiji Septembra letos so se naši športniki udeležili tudi 4. letalske Bal­

kaniade v Turčiji. Za glasilo, kot so KRILA, ki ne zmore honorirati prispevkov, je pač težko dobiti poročila s tako pomembne prire­ditve, kaj šele fotografije in reportažne zapise! Ne vemo niti, koliko je šlo tja tekmovalcev, niti koliko spremljevalcev, potni stroški v dolarjih pa bi menda lahko pokrili celotno izhajanje revije KRILA! Kar objavljamo, je plod požrtvovalnih prizadevanj naših vrlih sode­lavcev Leona Mesariča z Lesc in Gustava Ajdiča iz LjUbljane. Kot lahko sklepamo iz teh poročil, so nastopali tekmovalci iz petih držav: Turčije, Romunije, Bolgarije, GrČije in Jugoslavije, vendar so se v vseh disciplinah pomerile samo Turčija, Romunija in Jugoslavija.

Naši padalci v Ankari Ko so bile končane priprave kandi­

datov za državno reprezentanco v Lescah in je bila določena petčlanska ekipa za zastopanje Jugoslavije na balkanskem prvenstvu v Turčiji, smo bili veseli, da imamo izredno mlado

rezprezentanco, obenem pa nas je bilo kar malo strah, kaj bodo zmogli leški mladinci na tako odgovornem tekmo­vanju. Na Balkanu gre vedno za pre­stiž in za dragocene kolajne. Bolgari in Romuni so bili za naše tekmovalce vedno nepremagljivi nasprotniki, Tur­ki pa so nam bili ponavadi enakovre­dni.

BALKANlADA

Trener in selektor je v reprezentan­co na osnovi rezultatov na pripravah določil štiri mladince, člane Alpskega letalskega centra iz Lesc: Dušana Inti­harja, Romana Božiča, Darka Svetino in Iztoka Juga, ter izkušenega Ljubišo Naumoviča, ki naj bi bil duhovni vodja mlajšim in bi skrbel tudi za moralo, borbenost in umirjenost celo­tne ekipe. Zaradi slabšega rezultata na zadnji pregledni tekmi je Benjamin Šmid ostal doma.

Za padalce se je balkansko prven­stvo pričelo precej neprijetno že kar v Beogradu. Da bi prihranili nekaj de­narja, je Letalska zveza Jugoslavije odločila, da bodo padalci in modelarji potovali v Ankaro z avtobusom. Poto­vanje je po različnih perepetijah traja­lo kar tri dni. Vsi so bili že krepko utrujeni in nekateri tudi že z rahlimi živcL Že naslednji dan pa so morali pričeti s tekmovanji.

Prva disciplina so bili skoki na cilj z višine tisoč metrov. Vsi štirje mladi leški mladinci so dobro začeli, pred­vsem, ker so bili zaradi dobre fIzične kondicije hitro pri močeh. Slabše se je

"JefL415

godilo Naumoviču, ki se ni znal zbra­ti . Po tretjem skoku so mu popustili živci in v četrti seriji ni hotel več na start. Izvedel je še en skok v peti seriji nato pa odnehal in ni hotel več skakati do konca prvenstva. Svoje mlade tovariše je pustil na cedilu, čeprav bi jim moral biti vzor. Sami so morali nositi breme tekme brez petega rezervnega tekmovalca. Fantje se niso zmedli in so pokazali visoko moralo in borbenost in brez petega tekmovalca nadaljevali z odličnimi skoki.

Po osmih serijah skokov je Darko Svetina delil z Bolgarom Mihalkovom drugo mesto, ker pa v padalstvu mest ne delijo, sta morala oba opraviti še deveti skok v katerem je bil Bolgar boljši, Darku pa je treba čestitati tudi za bronasto kolajno.!.. saj je skakal z najslab šim padalom. ze na pripravah v Lescah se mu je močno raztrgalo in kar sam ga je za silo zakrpal. Padala naših tekmovalcev so bila prava žalost v primerjavi s padali Bolgarov, Romu­nov in Turkov. Vsi so opremljeni z Ilajsodobnejšimi ameriškimi padali tipa FOJL, ki izredno natančno držijo

Funkcionarji letalskih zvez Turčije, Jugoslavije, Bolgarije, Grčije in Romunije ter častni gostje na otvoritvi balkaniade v Ankari (Foto: B. Markotie)

ICe'L416

smer pri planiranjU, kar je pomembno v termičnem vremenu, kakršno je bilo na letališču v Ankari. To je najbolj okusil Iztok Jug, ko je skakal v najbolj termičnem času in se mu je padalo pozibavalo, umiriti pa ga ni mogel in je v dveh skokih zgrešil cilj za 70 in 90 centimetrov. Novo ameriško padalo ima nove izredno učinkovite stabiliza­torje in dodatne odprtine med ko­morami. Te omogočajo , da se zrak med komorami preliva in močno sta­bilizira obliko profila padala. To pa je osnovni pogoj za enakomerno drsenje proti ciljU. Jugoslovanska padala že šest let niso doživela nobene kvali­tetne spremembe, ves svet pa skače z daleč boljšimi padali.

V skokih na cilj je bil dober tudi Dušan Intihar s četrtim mestom. Bo­žič je imel v sedmem skoku podobne težave kot Jug in je bil samo osmi.

Pravo presenečenje pa so naši mladi tekmovalci pripravili v skupinskih sko­kih. Naumovičeva odsotnost jih ni spravila s tira in povsem mirno so opravili svojo nalogo v štirih serijah skokov. Rezultat 1,02 metra jim je zadostoval za prvo mesto pred Bolga­ri, ki so Zaostali Za našimi samo za en

Clanice državne reprezentance za balkaniado na pripravah v Lescah od 17. do 27. avgusta (Foto: Leon Mesarič)

BALKAN lADA

centimeter . Ta zlata kolajna je za leške mladince prav gotovo najdrago­cenejša, saj so devetnajstletniki prema­gali rutinirane in poprečno sedem let starejše bolgarske tekmovalce .

Slabši so bili naši mladi padalCi v disciplini figurativnih skokov. Bolgari so bili tu razred zase in so osvojili vse tri kolajne. Najboljši med našimi je bil Iztok Jug na sedmem mestu, vendar z zaostankom kar za sekundo in pol za zmagovalcem. To pa predstavlja že kar precejšnjo kvalitetno razliko . Za vadbo te discipline imajo Bolgari naj so­dobnejše tehnične priprave, tudi ma­gnetoskop, ki omogoča' natančno ana­lizo vsakega skoka. Skrajni čas je, da tudi naši padalci dobijo te pripomo­čke, kar pa je spet odvisno od dobre volje Letalske zveze, ki svoje naloge za razvoj tega športa slabo opravlja.

V figurativnih skokih je bil najslabši Darko Svetina na trinajstem mestu. Močno se mu je poznalo, da leto dni ni treniral. Intihar in Božič sta se uvrstila na osmo in deseto mesto. Uvrstitve so pomešali z romunskimi tekmovalci in si pri tem pridobili rahlo prednost v zbiru skupnih točk.

V končni generalni razvrstitvi po vseh treh disciplinah so bili Bolgari prvi, naši pa so se uvrstili na odlično drugo mesto in povsem opravičili za­upanje . Dokazali so tudi, da je vreClno investirati v !tako ekipo, problem je samo v tem, da je v naši družbi premalo posluha za ta šport, ker so profesionalni športi bolj zanimivi. Pa­dalci pa so si morali zaslužiti svoj nastop v reprezentanci z velikim števi­lom delovnih ur pri fizičnem delu v proizvodni delavnici in v železarni na Jesenicah. Ob doseženih uspehih jim tega zagotovo ni žal.

ReČi je treba tudi nekaj o dekletih. Vedno so potiskane ob stran . Na pripravah v Lesceh so bile izredno marljive in zagrizene pri delu. Na balkaniado so bile poslane predvsem kot jugoslovansko zastopstvo, brez posebnih upov na uspeh, vendar je njihova vztrajnost in velika borbenost , kakršna je manjkala Naumoviču, dose­gla več kot smo lahko pričakovali. V disciplini skokov na cilj je Svetlana Simič osvojila srebrno kolajno, liljana Milosavljevič pa je bila četrta. Vekip­nih skokih na cilj so Jugoslovanke

BALKAN lADA

Ljubiša Naumovic si gasi žejo med napornim treningom v Lescah (Foto: Leon Mesarič)

zmagale pred razočaranimi Bolgarka­mi. V figurativnih skokih pa so tako kot fantje močno zaostale za Bolgar­kami in Romunkami, le Slavici Lu­šič-Koprivici je uspela uvrstitev na šesto mesto . Tudi v generalni razvrsti­tvi je bila Lučičeva s petim mestom najboljša Jugoslovanka.

REZULTATI:

SKoki na cilj - 8 skokov (30 tekmovalcev) - posamezno: 1. Stamu JaHev 0,11 m, 2. Najden Mihalkov 0,20 (oba BoL), 3. Darko Svetina (Jug.), 4. Dušan intihar 0,28, 8. Ro­man Božič 1,19, 13. Iztok Jug 1,96, 25 . Ljubiša Naurnovič 20,28 (štirje skoki z maksimalnimi kazenskimi to­čkami, ker ni skakal) vsi Jugoslavija.

ŽENSKE: 1. Veselina Karakasova (Bol) 0,76, 2. Svetlana Simič (Jug) 0,89, 3. Emilija Dimitrova (Bol) 0,94, 4. Ljiljana Miloševič 2,88, 8. Lučič Slavica - Koprivica 6,07, 14. Ana Jurica (vse Jug) 15,28.

Figurativni skoki - 4 skoki (30): 1. Najden Mihalkov 7,27, 2. Gorgi Ninov 7,39 , 3. Stamu Janev (vsi Bol) 7,60, 7. Iztok Jug 8,60,8. Dušan Intihar 9,10, 10. Roman Božič 9,57, 13. Darko Svetina (vsi Jug) 10,25 . ..

ŽENSKE: 1. Emilija Dimitrova 9,06, 2. Tinka Dineva 9,20, 3. Vesili-

reeIL417

na Karakasova (vse Bol) 9,29, 6. Lučič Slavica - Koprivica 9,85, 12. Ana Jurica 13,34, 13. Ljiljana Miloše­vič 13,45, 14. Svetlana Simič (vse Jug) 14,01.

SKupinski skoki na cilj: l . Jugosla­vija 1,02 m, 2. Bolgarija 1,03, 3. Turčija 1,66, 4. Romunija 3.32, 5. TurČija II. 6. GrČija.

ŽENSKE: 1. Jugoslavija 1,72, 2. Bolgarija 2,34, 3. Romunija 4,39.

GENERALNA RAZVRSTITEV -posamezno - moški (30): 1. Najden Mihalkov, 2. Stamu Janev, 3-4. Ivan Dimitrov in Metodi Metodiev (vsi BoL), 5. Dušan Intihar (Jug), 6. Gorgi Ninov (Bol), 7. Roman BožiČ, 8. Darko Svetina, 9. Iztok Jug, 25. LjU­biša Naurnovič (vsi Jug.).

ŽENSKE (17) : 1-2. Emilija Dimi­trova in Veselinova Karakasova, 3. Tinka Dineva, 4 . Jordanka Simionova (vse Bol), 5. Koprivica - Lučič Slavi­ca, 9. Ljiljana Miloševič, 11 . Svetlana SimiČ, 14. Ana Jurica (vse Jug.)

Ekipe - moški: 1. Bolgarija, 2. Jugoslavija, 3. Turčija 1,4. Romunija, 5. TurČija II., 6. GrČija.

Ženske: 1. Bolgarija, 2. Jugoslavija, 3. Romunija, 4 . TurČija .

LEON MESARIČ

Motornjaki dvakrat drugi Motorni piloti so na Balkaniadi v

TurČiji nastopili v aerorallyju, v akro­bacijah in v Ataturk Cupu.

V aerorallyju je sodelovalo 13 ekip - 6 iz Turčije, 4 iz Romunije in 3 iz Jugoslavije.

Uvrstitev ekip: 1. TurČija 4. M. Ban - S. Trifunovič 5. N. Delič - Ivo Čavar 6. D. Hojnik - M. Škrlec

točk 4959 4577 4417 3863

Teamska uvrstitev (po 3 najboljše ekipe): 1. TurČija točk 13.680 2. Jugoslavija 12.862 3. Romunija 11.389

V akrobacijah je nastopilo 12 pilo­tov, naši so se uvrstili takole:

Znani ob\'ezni program: 1. Romunija (letalo Z 50 L) 4106,1

Trener Srečo Medven pregleduje padalo Ljiljani Miloševič pred zadnjim skokom na pripravah v Lescah (Foto: L. Mesarič)

Prosti program: 1. Romun.!ia (letalo · Z 50 L) 4. Matija Skrlec (Z 526 F) 5. Svetomir Trifunovič 7. Jože Slana

6043,6 5540,3 5376,0 4875,2

Svetlana Simič (leva) je osvojila srebrno kolajno v skokih v cilj, Ljiljana Miloševič pa je bila odlična četrta (Foto: L. Mesarič) .

5. Svetomir Trifunovič (Z 526 F)

6. Jože Sl~na (Z 526 F) 7. Matija Skrlec (Z 526 F)

Neznani obvezni program:

3181,0 2984,9 2914,0

1. Romunija (letalo (Z 50 L) 2917,2

4. Jože Slana 5. Matija Škrlec 6. Svetomir Trifunovič

Uvrstitev po treh disciplinah:

2598,5 2594,0 2591,0

1. Romunija 13.045,9 točke 5. S. T!ifunovič 11.151,8 6. M. Skrlec 11.048,3 7. J. Slana 10.458,6

Ekipna uvrstitev (po trije najboljši tekmovalci): . 1. Romunija(leta1o Zlin 50 L) 36.994,9 2. Jugoslavija (Zlin 526 F) 32.657,7 3. Turčija (Pitts) 13.709,2

V pokalnem tekmovanju za Ataturk Cup je sodelovalo 15 pilotov. Uvrstitve: 1. Romunija (brez negativnih točk)

2115,1 točke 6. Jože Sl~a (brez negat. točk)l885,3 9. Matija Skrlec (240 negat. točk)

1659,3 14. Svetomir Trifunovič (1200 neg. tOČk) 672,5

BALKANlADA

Modelarji dvakrat zmagovalci, trikrat tretji

Modelarji so tekmovali v Ankari od 16. do 28. septembra. Jugoslovanske barve so zastopali tudi Slovenci Stojan Kranjc iz Novega mesta, Oton Velun­šek iz Ptuja, Martin K.lančišar iz DLT EMO Celje in Janko Mandelc iz Sevni­ce. Drugi jugoslovanski letalski in ra­ketni modelarji so bili še iz Zrenjani­na, Novega Sada, Vareša, Zagreba (Trešnjevka), Niša in Splita.

V kategoriji FIA je nastopilo 9 tekmovalcev iz treh držav. Uvrstitve: 5. Stojan Kranjc točke 1203 6. Radoje Blagojevič 1158 8. Miloš Raletič 1014

Ekipa Jugoslavije je zasedla 3. me­sto z 89,2 % osvojenih možnih točk.

V Aategoriji F2A so sodelovale tri države. Uvrstitve : l. Oton Velunšek 251,7 km/h 2. Ivica Kajič 246,6 3. Marijan Ivan ček 238,4

Ekipa Jugoslavije je zasedla 1. me­sto s 736,7 km/h.

V kategoriji F3Bso sodelovale štiri države. Uvrstitve: 1. Martin K.lančišar 3772 2. Marko Kralj 3748

4. Josip Tomlinovič 3039 Ekipa Jugoslavije je zasedla l. me­

sto z 10.559 točkami. V kategoriji S6A v raketnem mode­

larstvu so nastopile tri države. Uvrsti­tve: 4. Janko Mandelc 360 + 154 7. Stankovič Slobodan 240 8. Albert Dragičevič 159

Ekipa Jugoslavije je zasedla 3. me­sto s 759 točkami ali 70,2 odstotka možnih točk .

V Kategoriji S4D v raketnem mode­larstvu so sodelovale štiri države. Uvr­stitve: 2. Slobodan Stankovič 893 9. Janko Mandelc 364 10. Albert Dragičevič 150

Ekipa Jugoslavije je zasedla 3. me­sto s 1407 točkami ali 52,1 odstotka možnih točk .

Kaj pa jadralci? Poročila o uspehu jadralnih letal­

cev, v Turčijo so šli menda iz Celja, nismo mogli dobiti niti v Beogradu. Slišali smo, da so se tam doli nekaj sprli, in da uradni rezultati sploh niso bili razglašeni.

Po raznih virih zbrala G. A. in M. M.

Jugoslovanska reprezentanca, ki je osvojila 23 medalj, v mimohodu ob zaključku balkaniade v Ankari (Foto: B. Markotie)

K2fL420 PAD~LSTVO

/

"-

Leški padalci tekmovali v Celovcu

Frank, ki SO se uvrstili med prvih dvajset. Konkurenca je bila zares kva­litetna. To pove že rezultat - 0,86

Leški padalci so se od 18. do 20. septembra udeležili N. mednarodnega prvenstva Avstrije v skokih na cilj za ekipe in posameznike. Tekmovanje je motilo slabo vreme. Nastopilo je 20 ekip s po tremi tekmovalci - skupno 60 posamezhikov iz ZR Nemčije, Av­strije, Madžarske in Jugoslavije. Padal- I

ci ALC iz Lesc so sestavili tri dobre ekipe, ki so se v kvalitetni konkurenci kar dobro uvrstile.

l metra za tekmovalca na tridesetem l mestu. Slabši kot je bil sposoben

skakati še pred dvema mesecema pa je bil Matjaž Lazar, letošnji mladinski clržavi prvak v skokih na cilj. Zbral je kar 1,67 metra in se uvrstil šele na 34.

Zmagali so Madžari s svojo naj­boljšo državno ekipo, pred nemškimi padalci OPEL TEAM in Avstrijci. Prva ekipa ALC je bila šesta, druga ekipa sedma, tretja pa se je uvrstila na deveto mesto.

Med posamezniki je zmagal član avstrijske ekipe Manfred Polak. Te­kmovalec prve leške ekipe Janez Šafa­rič, letošnji državni prvak, je bil soli­den z uvrstitvijo na 4. mesto s 14 centimetri iz osmih skokov. V pred zadnjem skoku je zadel na pet centi­metrov, kar je bil njegov najslabši rezultat. Ce bi doskočil na dva centi­metra, bi bil lahko zmagovalec.

Tudi ostali leški padalci so dobro skakali, posebno še Hrast, Šmid in

'\

~e'L4 ~ eno leto zastonj?

~ ~~~~

I ~4WH-~ • ./

mesto. Poznalo se muje, da skoraj dva meseca ni treniral. Najmlajši član, sedemnajstletni Bogdan Jug je močno zgrešil v drugem skoku, doskočil na 1,71 metra in se uvrstil na 44. mesto.

Glavni vzrok za posamezne slabše skoke mlajših in manj izkušenih te­kmovalcev je bilo precej neugodno vreme. Bilo je povsem mirno, brez vetra, občasno pa so se pojavljali termični sunki, ki so padalca pri približevanju k ciljni točki povsem iztirili. Za obvladanje padala v takih zračnih struj anj ih pa je potrebno že veliko znanja in izkušenj in še boljša padala kot jih imajo leški padalci. Po novih pravilih ima ciljna točka samo pet centimetrov v premeru, zato so že majhne napake usodne.

REZULTATI: Skoki na cilj z višine 1000 m - 8 skokov: posamezno (60): 1. Manfred Polak (HSV Celovec) 0,11 m, 2. - 3. Roland Rettenbacher (HSV Salzburg) in Hannes Pirin~r (OPEL TEAM) 0,12 m, 4. JANEZ SAFARIC (ALC 1) 0,14 m, 16. Branko Hrast 0,36, 18. Benjamin Šmid 0,37, 19. Dušan Frank 0,38, 28. Branko Mirt 0,69, 33. Ivan Volarič 1,49, 34. Ma­tjaž Lazar 1 ,67, 40. J anez Pfajfar 2,14,44. Bogdan Jug 2,38 (vsi ALC -Jugosl.)

EKipe (20): 1. Madžarska 0,69, 2. OPEL TEAM 0,87, 3. STMK 1 1,00, 6. Jugoslavija I (ALC) 2,41, 7. Jugo­slavija II (ALC) 2,89, 9. Jugoslavija III (ALC) 4,32, ...

LEON MESARIC

/'

Na zmagovalnem odru so se vrstile ekipe najboljših (Foto: S. Bizilj)

3. pokal "Branko Ivanuš" Mednarodnega tekmovanja (v kole­

darju F Al) športnih motornih pilotov za pokal "Branko Ivanuš", ki je bilo letos že tretjič v Portorožu, se je

udeležilo 57 ekip. Ekipo sta sestavljala pilot in pomočnik - navigator. Ude­ležba iz tujine je bila proti pričako­vanju in obljubam manjša, domačih tekmovalcev pa je bilo več, še posebej iz ZLOS. Udeležbo in prihod na te­kmovanje pa je pokvarilo tudi ne­vihtno vreme na dan doleta, 28. avgu­sta, saj iz tujine niso prileteli vsi tekmovalci. Nekaj jih je prišlo šele naslednji dan med potekom tekmova­nja ali po končanem tekmovanju (5 letal iz Avstrije in ZR Nemčije) .

Kako raste udeležba na tem pokalu kažejo naslednji podatki;

država

Avstrija Italija ZR Nemčija Švedska Jugoslavija skupaj

število 1978 13 11 3

15 42

Vreme §e na portoroški platformi ni bilo kot se spodobi, kaj šele v zraku . .. (Foto: S. Bizilj)

Tekmovalni del za pokal "B. Iva­nuš" se ne razlikuje od drugih tekmo­vanj motornih pilotov na rallyju. Di­scipline so: točnost pristajanja, časov­na točnost preleta linije in naviga­cijske naloge. Že prvi dan, t. j. na dan prihoda na tekmovanje, se je ocenjeva­la točnost pristajanja. Maksimalno šte­vilo (50 točk) za pristajanje sta dobili le dve domači ekipi: Verbančič-Pu­čko (Maribor) in Medved (S. Gradec).

Naslednji dan, po svečani otvoritvi tekmovanja (tekmovanje je otvoril predsednik organizacijskega odbora pokala tov. Alojz Cegler), je bila z vsemi tekmovalci izvršena priprava (briefing) za tekmovanje. Zaradi razli­čnih tipov letal in njihovih hitrosti so bile ekipe razdeljene v štiri skupine s tekmovalnimi hitrostmi 130, 150, 170 in 200 km/h. Znotraj posameznih hitrostnih skupin pa so tekmovalci žrebali vrstni red vzletanja. Prva je odletela na tekmovalno ruto najhitrej­ša skupina.

Tekmovalni let je vodil od Portoro­ža med naslednjimi naselji - obratni­mi točkami: Piran - Koper - Boljun - GraČišče - Kanfanar - Vrsar -Novigrad - Buje - Umag - letališče .

Dolžina leta je bila 161 km. Med potjo so morali tekmovalci opraviti vrsto navigacijskih in "izvidniških" nalog. Pri doletu so morali opraviti še časovno točnost preleta linije in to­čnost pristajanja. Od vzletanja prve posadke do pristanka zadnje je tekmo­vanje trajalo 4 ure. Vsa vzletanja in pristajanja je vodila letališka kontrola tekoče, čeprav so vmes še vzletala ali pristajala športna letala izven tekmo­valnega programa.

Po tekmovalnem pravilniku so bile z medaljami in pokali nagrajene ekipe v disciplinah in v končnem plasmanu. Na prva tri mesta so se uvrstile po disciplinah naslednje posadke:

Točuost pristajanja: Najvišje-možno število točk 100. 1. Vogrin Ivan-Pfeifer Vlado, M.

Sobota, 80 točk 2. Verbančič Oto-Pučko Zvonko,

Maribor, 70 točk 3. Ličer Benjamin-Dobrila Vinko,

Portorož, 70 točk (mesto z enakim številom točk je

določal rezultat v drugih dveh discipli­nah)

Časovna točnost: Na\jišje možno število točk 240.

MOTORNO LETENJE '''~rL'' 23

Branko Ivanu~

1. Endrici Fabio-Bevilacqua Grazia, Italija 240 točk

2. Venturini Umberto-Zambolo Bruna, Italija, 240 točk

3. Korenički Predrag-Komar Ste-pan, Varaždin, 240 točk

Navigacijske naloge: Najvišje možno število točk 660. 1. Lakovič Slavko-Gobec Vinko,

Celje, 632 točk 2. Verbančič Oto-Pučko Zvonko,

Maribor, 618 točk 3. Graziani Gianfranco-Panzeri

Gianfranco, Italija, 608 točk V skupnem seštevku rezultatov v

vseh treh disciplinah pa so se najboljše uvrstili :

1. Verbančič Oto-Pučko Zvonko, Maribor, 925 točk

2. Lakovič Slavko-Gobec Vinko, Celje, 888 točk

3. Kolarič Kost ja-Cestnik Matevž, Ptuj 874 točk

Najboljše uvrščena tuja posadka je bila na 6. mestu Graziani-Pezoli iz

Italije in na 29. mestu Grasser-Nemec iz Avstrije, ter na 40. mestu Psota­Hetzer iz ZR Nemčije.

Spominske pokale pa so dobili še naslednji tekmovalci:

najbolje plasirani tuji tekmovalec na vseh trtreh pokalih (seštevek vseh treh rezultatov) Lonardi Eligio iz Itali­je (2097 točk) - kandidatov za ta pokal, je bilo 6 (3 Italija, 3 Avstrija),

najbolje plasirana tuja tekmovalka - Roberti Loredana, Italija

zadnje mesto v plasmanu Francesconi Giancarlo, Italija, kije od 1000 možnih točk dobil le 70.

Svečana proglasitev in podelitev priznanj je bila v nedeljo, 30. avgusta; z manjšim letalskim programom, te­kmovanje pa je zaključil v. d. pred­sednika PS ZLOS, tov. GOjčič.

Ob koncu svečanosti so domačini, OLC Portorož, podelili akademiku dr. Svetopolku Pivku listino častnega čla­na Obalnega letalskega centra.

BRANKO IVANU~ je ime, ki je poleg EDVARDA RUSJANA neizbrisno povezano z zgodovino na~a letalstva. RUSJAN je bil prvi jugoslovanski konstruktor in graditelj letal ter pilot, ki je želel lepote letenja prikazati vsem jugoslovanskim narodom. IVANU~ pa je bil pilot in organizator, ki je posvetil vse svoje sile izgradnji letalske organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji. Oba pionirja sta temu cilju tudi darovala svoji mladi življenji.

BRANKO IVANU~ je bil rojen po koncu prve svetovne vojne. Že kot dijak in študent pa se je priključil skupini napredne mladine, ki je s skromnimi sredstvi razvijala ~ortno letenje. Druga svetovna vojna in okupacija domovine je zastavila drugačne zahteve. BRANKO se je takoj priključil borcem "roti: okupatorju, borcem za osvoboditev svojega naroda. Opravil je zahtevne naloge in opravljal odgovorne dolžnosti.

S predanim delom je nadaljeval tudi po osvoboditvi, ves svoj prosti čas pa je posvetil strokovnemu izobraževanju in izgradnji letalskih organizacij Slovenije in Jugoslavije. Postal je predsednik Letalske zveze Slovenije in član Upravnega odbora Vazduhoplovnog saveza Jugoslavije.

Nenehno je zasledoval razvoj letalstva po vsem svetu in se trudil, da najnovej~ dosežke na tem področju osvojijo tudi na~i letalci. Gradnja sodobnih jadralnih in motornih letal, nova ~ortna letali~ča, Hevilne prireditve in tekmovanja, strokovno ~Ianje in osvajanje najsodobnej~ tehnike - vse to je bilo v tistih letih nerazdružno povezano z imenom BRANKA IVANU~A.

Prizadeval si je za ~iroko mednarodno sodelovanje, za ~irino v organizaciji, za množično ~irjenje tehnične in letalske kulture. Tudi s svojim lastnim vzgledom, vzgledom visoko strokovnega pilota in nesebičnega delavca je utrjeval moč letalskih vrst. Zato ni bilo nič nenavadnega, da je bil predlagan za podpredsednika Mednarodne letalske zveze (FAli.

Po zmagi na Evropskem reliju motornih pilotov in po zasedanju FAI je 19. junija 1955. izgubil svoje mlado življenje v retalski nesreči na ~rtnem letali~u v okolici Pariza. Zapustil nas je mnogo prezgodaj, vendar m vedno njegovo delo in zamisli mobilizirajo znova in znova mlade generacije na~ih letalcev, ki žele slediti njegovemu svetlemu vzgledu. .

Zmago Jeršan akrobat 81

-Aeroklub R~~i Cajev~c iz Banjaluke. in Letalska prav se jih je na 13. državnem prven·

zveza Jugoslavije sta bJla letos organizatorja 13. stvu zbralo komaj enajst: državnega prven~amotornih pilotov Jugoslavije v Mat~ja .Škr1~~,(AK 9ubljana), akrobatskem letenJu. Tekmovanje se je odvijalo na B?f1voJe D~VIC (VL m PZO), §portnem letališču Zalužani pri Banjaluki od 24 do Silvo Orožm (ALC Lesce), 27. julija. . Svetozar Trifunovič (AK Zagreb),

ZI!lag? Jeršan (AK Ljubljana), Mtladm Stevanovič (AK Smedere·

vo), Gostitelj in o~anizator prvenstva

Aeroklub Rudi Cajevec je med naj· boljšimi in najbolje organiziranimi klu~i '! naši ct.rž~vi. O tem pričajo števtlm športm m družbeni uspehi minulih 35 let ter stalna pristnost kluba in njegovih članov na vseh važnejših tekmovanjih v Bosni in Her· cegovini, kot tudi v Jugoslaviji, na ~alkanu in Evropi. Pilotska, padalska, Jadralska, modelarska in zmajarska se· kcija, ki imajo okrog 140 aktivnih in več. kot 200 podpornih članov, pa tudI razmeroma močna gmotna osno· va - zagotavljajo, da bo ta klub tudi v bodoče resen dejavnik v letalskem športu v Jugoslaviji. Imajo štiri zapo· slene delavce: upravnika šole, učitelja motornega letenja, učitelja padalstva in mehanika.

Banjalučani so v svoji sredi toplo pozdravili motornjake akrobate, če-

Igor Pantelič (AK Franjo Kluz, Zemun),

Milan Dimič (AK Zrenjanin), Vuko Zečevič (AK Ivangrad), Zoran Gavrilovič (AK Niš), Jože Slana (AK Ljubljana). Glavni sodnik je bil Pera Cvetkovič,

vodja tekmovanja pa Viktor Kuplje. nik.

V prvi disciplini so uvrstili takole: 1. Matija Škrlec 2. Zmago Jeršan 3. Silvo Orožim 9. Jože Slana

Druga disCiplina: 1. Matija Škrlec

se tekmovalci

2793,80 2776,60 2663,50 622,50

3470,15

AKROBATI

2. Svetozar Trifunovič 3. Silvo Orožim 4. Zmago Jeršan 9. Jože Slana

Trega disciplina: 1. Zmago Jeršan 2. Svetozar Trifunovič 3. Igor Pan telič 4. jože Slana 7. Matija škriec

11 . Silvo Orožim

3452,20 3414,80 3279,30 1722,50

5948,15 5138,00 5008,50 4810,65 4147,35 1177,00

V prostem programu so nastopili samo štirje piloti:

Najboljiim - čestitke in aplavzl

1. Matija Škrlec 2. Zmago Jeršan 3. Svetozar Trifunovič

~e'L425

3083,27 2946,50 2932,20

Tako je bila končna uvrstitev: 1. Zmago Jeršan 14.951,05 2. Svetozar Trifunovič 14.176,00 3. Matija Škrlec 13.494,57 7. Silvo Orožim 7.255,30 8. Jože Slana 7.155,65

Organizatorji tekmovanja so na predlog vodstva tekmovanja sklenili, da podelijo posebno nagrado za fair-play članu ALe Lesce Silvu Oro· žimu zaradi iskrenosti po nastopu v drugi disciplini, s čimer je dokazal, da so vrline vrhunskega akrobatskega pi­lota, ne samo pogum in požrtvo­valnost, ampak predvsem poštenost in fair merjenje moči.

Prireditev je spremljalo tudi precej gledalcev, saj se je zaradi gneče na letališču popoldne prvega dne tekmo­vanja, samo DESET tekmovalcev us­pelo prebiti do svojih letal ...

Po končanem tekmovanju smo se pogovarjali s tovari§em Mihajlom Ni­količem, predsednikom tekmovalnega žirija, enim izmed uglednih strokov­njakov IZJ in pilotom, ki je aprila 1941 branil Beograd. Tovariš Nikolič je rekel:

"Tekmovanje je potekalo po pravil­niku IZJ in mednarodnem športnem pravilniku. Bilo je dobro organizirano in gmotno preskrbljeno. Tekmovalci so se borili športno in z velikim prizadevanjem za čimboljšo uvrstitev. Sodniki in vodstvo tekmovanja so vložili veliko truda, da je tekmovanje teklo po načrtovanem urniku.

Kakovost prvenstva se glede na prejšnja ni spremenila, le tekmovalcev je bilo manj. Vreme zadnja dva dni ni bilo ugodno, tako da so morali izbirati najprimernejši čas, če so hoteli varno leteti.

Organizatorji SO se lotili naloge z veliko dobre volje in tekmovanje jim je v vseh pogledih popolnoma uspe­lo."

Organizatorjem so priskočili na po­moč tudi številne banjaluške organiza· cije in delovni ljudje, kot seveda tudi vse prizadete vojaške in letalske orga­nizaCije.

Po BILTENU prvenstva priredil M. M.

Prizor s starta v Paderbornu (vse foto: R. Korda)

Na zahodu nič novega? XV II. svetovno prvenstvo v jadralnem letenju - PADERBORN, ZRN

Od delegata Letalske zveze Jugosla­vije na svetovnem prvenstvu, Korde Radovana, smo dobili daljše poročilo o svetovnem prvenstvu z bogatim sli­kovnim gradivom, ki ga v skrajšani obliki objavljamo. Menimo, da je še vedno zanimivo, saj obširnejšega poro­čila o tem najpomembnejšem do­godku za jadralce v tem letu nismo objavili. Kljub temu, da so si nekateri naši jadralni piloti prvenstvo ogledali, jim gre pisanje očitno težko od rok. Hkrati naj opozorimo, da bo naslednje svetovno prvenstvo že drugo zimo v Argentini, torej čez dobro leto. Na srečo imamo le eno sezono časa za priprave, tako da nas odločitev zveze, da ne bomo sodelovali v zadnji minuti ne bo preveč prizadela.

XVII. svetovno prvenstvo je bilo od 24. maja do 7. junija 1981 v

Paderbornu, ki leži 100 km jugoza­hodno od Hanovra. To je bilo že tretje prvenstvo v deželi, ki je zibelka jadral­nega športa (po letih 1937 in 1960). Domačini so od tega mnogo pričako­vali, vendar jim vreme ni bilo naklo­njeno,niti niso na domačih tleh osvo­jili nobenega naslova prvaka.

Na prvenstvu je sodelovalo 81 pilo­tov iz 25 dežel. Zaradi prisotnosti Južne Afrike so zadnji hip odpovedale ludeležbo Avstralija, Cehoslovaška, Madžarska, SZ in Jugoslavija. Največ tekmovalcev je bilo v tekmovalnem razredu, skupaj 42, v standardnem razredu 27 in v odprtem 12. Kot že rečeno, je bilo vreme izredno slabo. Bili so dnevi, ko so kompletni tekmo­valni razredi sedeli zunaj in tudi dnevi, ko so bili rezultati razveljavljeni, ker ni dovolj tekmovalcev preletelo kvali­fikacijske razdalje. Jasno je, da zato kakšnih večjih preletov ni bilo. Nobe­na disciplina ni bila daljša od 400 km in le dvakrat so bile za vse razrede discipline preko 300 km. To je glede

JADRALNO LETENJE

na sedem tekmovalnih dni v standar­dnem, osem v tekmovalnem in devet v odprtem razredu kaj boren izkupiček.

Končni rezultati pa so takšni: v odprtem razredu so dominirali trije Nimbusi 3, ki jih ostali niso niti enkrat ogrozili. Angleži so zopet pre­magali Nemce in Lee je pred Holi­ghausom in Gatenbrinkom suvereno zmagal, čeprav si je dejansko zmago priboril šele zadnji dan. To je že njegov tretji naslov svetovnega prvaka in glede na to, da nima za seboj takšne tekmovalne mašinerije kot Nemci, in da je moral leteti pretežno sam in po lastnem preudarku, je gotovo fenome­nalen pilot - eden najboljših kar jih je kdaj letelo. Tudi Holighausu je treba priznati izredno športnost, saj je dal Leeju na razpolago letalo, s katerim se je lahko enakovredno potegoval za naslov prvaka. Trije Nimbusi 3 so tekmovali bolj med sabo, ker Schleicher ASW 22 ni bil pripravljeI]. v prvem času, ostala letala (ASW 17, Nimbus 2 in Jantar 2) pa niso bila konkurenčna.

Končni vrstni red: l . Lee (GB) 6685 točk, 2. Holighaus (D) 6590,3. Gatenbring (D) 6358.

*** V standardnem razredu, bi Francozi

kmalu slavili dvojno zmago, ki bi bila rezultat izredno uspešnega timskega letenja, a se je med prva dva vrinil Norvežan Swein. Sicer pa je bilo za ta razred značilno, daje polovica tekmo­valcev letela z LS 4 in da se je od 16 letal tega tipa 12 uvrstilo v prvo polovico tabele. Popoln uspeh kazita le Poljska na Janterjih z 8. in 10. mestom. Vitek, ki je bil osmi, je imel novega Jantarja 15 (enOdelna kabina, klasični rep!). To je v bistvu še nedo­končan prototip in ga bodo delali tudi z zakrilci za tekmovalni razred. Bivši svetovni prvak Baer Selen iz Nizozem­ske je imel ASW 19 B modificiranega tako, da je skozi luknjice v zadnem delu krila pihal zrak, s čimer je preprečil prezgodnje odlepljanje struj­nic v mejnem sloju s tem podaljšal laminarno odstrujavanje ter zmanjšal

Zmagovalci v odprtem razredu: 1. George Lee, 2. Klaus Holighaus, 3. Bruno Gantabrink

Jadralno letalo z "ušesi" na krilih, pilot Ake Petterson, Švedska

Zmagovalec v 15-metrskem razredu Goran Ax, Švedska

upor. Na vsakem krilu je imel pito cev, ki je služila za dovajanje zraka. Modifikacija očitno ni delovala kot je bilo predvideno, zato je končal na 25. mestu. Naj pripomnimo, da ima novi ASW 22 takšno vpihavanje izvedeno serijsko in Weibel trdi, da pridobi okrog 5 % na performansah.

Rezultati: 1. Schroeder (F) 5769, 2. Swein (N) 5755,3. Schewenoy (F) 5732, vsi na LS 4.

Tekmovalni razred. V tem razredu imamo dvojno zmago Švedov. Ax je postal že drugič svetovni prvak. Nobe­no letalo ni posebej dominiralo -ASW 20 in Ventus B. sta precej enakovredna. Zanimivo je, da so imeli Švedi na koncu kril "ušesa" (Winglets) za zmanjšanje induciranega upora. Kljub dobrim rezultatom se za to modifIkacijo ni nihče preveč navdušil. Morda zato, ker estetsko kazi jadralna letala?

Rezultati: 1. Ax (S) 5223, 2. Petersson (S) 5.180 (oba ASW 20) 3. Pare (NL) 4836 (Ventus B).

RADOVAN KORDA Priredil K. B.

Stalnislav Vitek iz Poljske in novi Jantar 15

Za vleko je bilo na razpolago 11 letal robin

Zmagovalci 17. svetovnega jadralnega prvenstva od leve proti desni: standardni, 15·metrski in odprti

JADRALNO LETENJE

Kaj potrebuje jadralec od meteorologa Dobra mateorološka priprava je izredno važen faktor pred po leta njem

Zadnje čase so jadralci in zmajarji še posebno aktivni. Ker se pred poletanjem navadno posvetujejo z meteorologi iz Meteorološkega centra na Brniku je prav, da jih še enkrat na kratko opozorimo na to kaj rabijo, saj se nemalokrat zgodi, da se v gneči, ki je zjutraj na letališču - več pilotov in več telefonov hkrati, marsikateri po­memben podatek ali napotek izgubi ali pozabi povedati. Zato ne bo narobe, če še enkrat napišemo kaj jadralec ali zmajar rabi in tudi kaj naj vp!aša - to velja predvsem za mlajše - v kolikor mu meteorolog kakšen podatek pozabi povedati.

Za jadralce je še posebej važno: - temp (emagram) Zagreba ali

druge najbližje radiosondažne postaje natančno obdelan:

- kdaj se bo pričela termika (posebej za hribe in posebej za ravnino, ker je razlika precejšnja),

- minimalna višina šlepa, - dviganja po slojih (odvisno od

karakterističnih točk krivulje na ema­gramu) ,

- maksimalna temperatura, kdaj bo dosežena in s tem v zvezi tudi vrednost maksimalnih dviganj ,

- višina nu1te izoterme, - vsi sloji oblačnosti in višina baze

- pri tem je treba ponovno paziti na razliko med ravnino in hribi, saj so

,

nad ravnino baze nižje, višina vrhov Cu oblakov in ali obstaja možnost razvoja Cb in s tem nevihtne aktivno­sti,

- možnost prekrivanja (5/8 oblač­nosti ali več) ali zapiranja, kar je odvisno od vlage na višini,

- višina in debelina zapornih plasti (inverzije) in kdaj se bo ta razbila -pri tem paziti ne samo na prizemno temveč tudi na subsidenčno inverzijo, ki združena z močnim striženjem vetra ,

- prognoza dnevnega hoda tempe­rature,

- obdelana prizemna karta -splošna slika in natančneje za predvi­deno območje preleta s podatki posamičnih postaj,

- višinske karte - 850 mb, 700 mb in 500 mb, analizirane,

- podatki o prizemnem vetru in o poteku vetra z višino ,

- prognoza za naslednje dni, - možnost nastanka kumulostrad,

po prodoru hladnega zraka, kar je še posebej pomembno za daljše prele te ,

- podatki sondaže z letalom, v kolil~or je ta na razpolago .

čisto vseh stvari na tem mestu nismo našteli, prepričan pa sem, da se iz navedenega da izbrati najugodnejši prelet v dani meteorološki situaciji .

MIRAN FERLAN

Takole se jadra s cerovškega hriba (Foto: J. Pavlin)

Zmaji tudi z Gorjancev Letenje z zmaji je :zamikalo tudi

prve Novomeščane. Za šport, ki ima po Sloveniji že precej privržencev in je bil zaradi smrtp.ih nesreč še pred nedavnim prepovedan, sta se navdušila pleskar Franc Pavc in poštni delavec Bine Bajc, oba iz Novega mesta. V nedeljo dopoldan sta se spuščala s cerovškega hriba na Gorjancih. Za gledalce je bila to čudovita predstava.

Franc je bil atrakcija posebne vrste, saj je med slovenskimi zmajarji zago. tovo najstarejši s svojimi 42 leti. Leta se mu poznajo le tedaj, ko je treba poteči z ,,rampe" v globel. V SVOji zbirki uspehov je ponosen na šest

kilometrov dolg iet s Špilerjeve špice nad Javorovico nad Pleterjami do šen· tjernejskih ravnic. "Čudovito je, ko si enkrat visoko v zraku. Lahak postaneš in nesli ŠilO drsiš. Nevarno je, zato brez poznavanja mojstrovin letenja z zmaji in osnov termike ni varno", pove po pristanku.

Franc in Bine sta sedaj še člana poznanega kluba zmajarjev "Krila let" iz Krškega, razmišljata pa o ustanovi· tvi kluba tudi v dolenjski metropoli. Prve navdušence sta pridobila že v Šentjerneju, seveda pa to ni dovolj. Zmajarjev ni brez zmaja, ta pa velja od 30.000 do 50.000 din .

J . PAVLIN

12.000 ton tovora z B 737 C Deset let Lufthansinih cargo poletov med Ljubljano in Frankfurtom

Če se Lufthansa letos ozre na deset­letno zgodovino svoje tovorne linije med pomembnima prometnima in go­spodarskima središčema Ljubljano in Frankfurtom, lahko z zadovoljstvom ugotovi, da je bilo to obdobje zelo pomembno. Velik pomen je imelo tako Za Lufthanso, kakor tudi za poslovne stike Slovenije ter vse Jugo­slavije, in to ne samo z Zvezno repu­bliko Nemčijo, temveč z vsem sve­tom: prvič zato, ker je Lufthansa edina letalska družba, ki že deset let povezuje slovensko glavno mesto s svojo redno tovorno linijo, in drugič

zato, ker je tako jugoslovansko gospo­darstvo preko Frankfurta direktno po­vezano s svetovnim letalskim omre­žjem. Tako so lahko jugoslovanski izvozni artikli točno, hitro in zaneslji­vo prispeli v roke zahtevnim kupcem širom po svetu. Hkrati pa je bilo naši industriji omogočeno, da je po najhi­trejši poti dobila potrebne izdelke. Podatki sami so dovolj zgovorni.

V preteklih desetih letih je Lufthansa pripeljala v Ljubljano 7.155 ton, odpeljala pa 5.555 ton tovora. Do sedaj je zabeleženih 961 poletov modernega Lufthansinega letala

KAJ DELAJO

V notranjščini cargo letala

Boeing 737 e, kar pomeni v poprečju 5,8 ton tovora v odhodu, ter 7,4 ton v

prihodu. Brez te možnosti bi jugoslo­vansko gospodarstvo izgubilo dobršen del prihodka, kajti izguba časa in s te,u povezane pogodbene obveznosti, bi bila nepr.ecenljivo večja.

Ljubljana je tako postala najvažnej­ši Lafthansin tovorni center v Jugosla­viji-, kar prav gotovo ne bi bila brez redne dvokratne tedenske povezave s tov~rnim letalom. Frankfurt je svetov­no najpomembnejši tranzitni tovorni center. S svojo organizacijo tovorne letalskes1užbe omogoča kvalitetne storitve; skrb!1o ravnanje s tovorom in strokovna pomoč vsem organizacijam, ki delujejo na tem področju, so njego­ve odlike.

Naši partnerji v lJubljani in po vsej Jugoslaviji so .špediterji in letališke službe, ki so vselej znali s svojim strokovnim znanjem in elastičnost jo ponuditi svoji klienteli moderne in hitre transportne usluge in jim s tem prihranili čas in denar. Tako visoko raven uslug pa smo lahko dosegli le .s pomočjo delavcev in vodstvenega ka­dra mednarodnega letališča Brnik, ki nam je s svojo visoko stopnjo izobra­zbe in s prizadevnost jo nudil stalno razumevanje in pomoč. Brez visokega tehničnega nivoja infrastrukture na tukajšnjem letališču in dosežene var­nosti II. kategorije ne bi mogle biti storitve v zadnjih desetih letih izvrše­ne s tako spretnostjo in točnostjo .

Naša zahvala naj velja tudi vsem organom, ki so nam vedno nudili vso pomoč in dobro sodelovanje.

"ett,. 33

KRONIKA LUFTHANSE V UUBLJANI 1967 Otvoritev prvega Lufthansinega pr.edstavniltva v LjubJjani. Predsedstvo je .p.revzel Vladim ir Pavlič.

1970 Otvoritevposlovnihprostor.ov v hotelu Lev.

07:7. 71 V Ljubljano je priletelo prvo cargo - letalo UlJ 00.23 -01.35 D-ABED B 737C 5,4t v prihodu, 3,3 t v odhodu,vme­sni pristanek na Dunaju.

01.5.72 Preselitev v poslopje Ljubljan­skeBanke.

1.11.72 Povečanje frekvence na dvakrat tedensko. 1.11.75 Vpeljava nonstop - povezave FRA - LJU v. v .. 01.9.77 Preselitev v hotel Kompas.

23.7.80 Pristanek B 747C z 90 tele­ktronskih delov za Iskro.

Trenutno je v Luftansi v Ljubljani zaposlenih 5 oseb - 3 na potnilkem in 2 na cargo oddelku.

Z letalom lahko po­tujejo tudi - letala!

V jumbo jet 747 gre tovor z boka in skozi nos

Lufthansa se želi zahvaliti tudi vsem organizacijam in njihovim uslužben­cem, ki so s svojimi odločitvami usme­rjali svoj izvoz na omenjen letalski prevoz.

Čeprav je v zadnjih letih občutiti gospodarsko recesijo v Lufthansinem tovornem prometu po vsem svetu, in zato tudi v preteklem letu rezultati iz leta 1979 niso bili i doseženi, lahko

upamo, da bodo letos doseženi. Dobri temelji in velika podpora, na katero se lahko opira Lufthansa v Ljubljani, kakor tudi mednarodno priznan pro­dukt, nam dopušča upanje, da bomo lahko tudi v prihodnjih letih zado­voljili interese vseh v gospodarstvu udeleženih organizacij.

LUFTHANSA UUBLJANA

PRED 60 LETI ICeIL,. 35

Iz domače zgodovine V nekdanjem ljubljanskem dnevni­

ku JUTRO lahko zasledimo vrsto za­nimivih vesti o raznih pojavih s podro­čja letalstva. Iz let 1920, 1921 in 1922 sno nabrali za današnjo številko KRIL nekaj takih starih zapiskov, ki jih objavljamo tako kot so takrat izšli v tem dnevnem časopisu.

LETO 1921

Št. 73 stran 55. (26.03) Zračni promet Pariz-Beograd. Iz Pariza jav­ljajo, da boravi tamkaj zastopnik jugo­slovanske banke, ki ob sodelovanju nekaterih pariških denarnih zavodov snuje delniško društvo, ki bo uredilo zračni poštni promet med Parizom in Beogradom. Načrt predvideva tudi po­sta,jo te zračne proge v Ljubljani.

Št. 158 stran 2/ Aerodrom v No­vem Sadu. V Novem Sadu se je vršila te dni dražba za gradnjo velikega letališča. Gradbena dela je prevzela tvrdka Kucelj co Hladnik iz Prage za 990.000 dinarjev.

Št. 170 stran 3. (21.07.) Iz Kotora poročajo. Ob priliki poizkusnega vzle-. ta na vojaškem aeroplanu se je pripeti­la grozna nesreča. Aeroplan je vsled defekta na motorju iz znatne višine padel na tla, pri čemer je en oficjr ostal na mestu mrtev, drugi si je zlomil obe nogi, tretji pa je izgubil oko.

Št. 206 stran 2 (01.09.) Italijanski zrakoplovi za Rusijo. Moskovska vlada je kupila dva najmodernejša aeroplana iz tvornice Fiat v Turinu. Ti aparati lahko letijo brez pristanka 18 ur in se bodo uporabljali za zračni promet iz Turina v Moskvo.

Št. 215 stran 3 (11.09.) Zračni promet z Beogradom. Koncem teko­čega meseca se vrši v Beogradu konfe­renca za vzpostavo aeroplanskega pro­meta med Beogradom-Prago-Buka­rešto in Parizom.

.. Št. 219 stran 3 (16.09.) Aeroplan­ska nezgoda. V Sarajevu se je v nede­ljo razširila govorica, da je neki aero­plan, ki je z važnimi uradnimi listi odletel iz Mostarja v Beograd, gotovo ponesrečil , ker ni prispel v Beograd. Takoj so bila obveščena oblastva in avijatična postaja v Rajlovcu ter je odšlo nekoliko aeroplanov na izsledo­vanje. Sedaj prihaja vest, da se je omenjeni aeroplan zaradi pogreške na motorju moral ob Drini spustiti na tla. Ponesrečil se ni nikdo.

Št. 247 stran 3 (19.10.) Francozki aeroplan nad našim teritorijem. Fran­cozki PQslanik je ministerstvo zuna­njih zadev v Beogradu obvestil, da bo te dni plovil . nad našim teritorijem francozki zrakoplov, ki pride iz Pariza in je namenjen v Carigrad.

Št. 250 stran 3 (22.10.) Češkoslo­vaški voja§ki polet · v Jugoslavijo. Češkoslovaški vojni aeroplan "Sm" pod vodstvom letalskega kapetana Pla" sa in Pospišila je 16. oktobra izvršil polet iz Vratislave v Beograd. Polet je trajal 3 ure 4 minute: Posadko aero­plana so v Beogradu sprejeli vojni minister, šef generalnega štaba, K- t 1. Armije, generalni poveljnik letalstva in beograjski mestni načelnik, ki so po­sadko prisrčno pozdravili. Aeroplan, ki je proizvod češkoslovaške industri­je, je vzbudil mnogo. pozornosti v jugoslovanskih krogih.

(Se nadaljuje)

I~'i r]' ti J ; 'ITifV±1gchF-!~~Yit-n=--j:=~-5-:ft==a ~l'Co. nq-vc/.o.- /()." k" 1e oci-/,i-f'Cf.f"ed. na-",;' ,b-zcrj {I.e-Jem(1re-J€r _na. se

Včasih velja pobrskati tudi po sta­rih spominih - tokrat smo našli že skoraj pozabljeno letalsko pesem, za katero je besedilo in napev napisal znani slovenski umetnik Milan Apih. Prav gotovo vsi poznamo njegovo slo­vito "Bilečanko", malokdo pa ve, da je bil Apih tudi velik ljubitelj letalstva.

Sam namje povedal, daje pesem napi­sal leta 1946 na pobudo pilota Branka Ivanuša, prijatelja, s katerim sta se po­znala še iz partizanov. Kot je bilo ta­krat v navadi, se je avtor zgledoval pri sovjetskih pesnikih domoljubnih

pesmi. Sicer pa o nastanku pesmi, ki jo danes objavljamo, ne vemo dosti več , zato bi bilo prav, da kdor je bil takrat zraven, napiše kaj za zgodovino in mlajše rodove! Pesem je bila tiskana na položenem in nato prepognjenem formatu AS v modri barvi, na naslovni strani je bila fotografija letala, na notranjih dveh straneh notografirani napev z dvema kiticama in pripevom, na hrbtni strani pa vse štiri kitice s pripevom. Zgoraj objavljamo (ver­jetno) izvirni Apihov rokopis pesmi, desno pa tiskano pesem. M. MOŠKON

Ko ptice veselo v svobodne vi.šine, poženimo smelo se v plavo nebo, nnd bele oblake, v neznane daljinc, varno nas krila srebrna neso.

Radost in sreča nam srca n nvd:1 j:\, Iw se odpira pred nami obzor; pesem prešerna se v prsih pora.ia. 7. nami jo poje jekleni motor.

V sinje \lišave, hrabri piloti, za nas ni daljave, za nas ni ovil': v sinje višave, soncu naproti , cesta je naša neskončni vsemir.

Iz strme višine pogled nam se vrača na polja zelena in bele vasi; globoko pod nami je zemlja domača ,

v srcih ljubezen do nje nam žari.

Na nebu smo Tvoje svobode čuvarji, če kdaj bi zagrnil oblak nas teman, junaško se zgrabimo z vsemi viharji in zopet prebijemo v sončni se dan.

V sinje višave, hrabri piloti, za nas ni daljave, za nas ni ovir; v sinje višave, soncu nnproti. cesta je naša neskončni vsem ir.

Ali jo kdaj zapojete? ~w===&tr ~. e Md

])E'-s~m pr~š~r-no s~ upr-5lh po -ro - JO,

Koroh07na

~~.~~~ Ko pfl-C~ uese - lo usuobodTW Ut-Št - ne, po-

-n, motor U srny ui -zna-mi Jopo-yy-hle-m

~~~$-~ i~ - tli-mo sm("-!o SE' u plo - uo n€'bo, 110d

~~ ;eo

Ul šo u~, __

~L~~~M bi' - I~ o-bio - "~,un~zno - n~ do~1 - n~,

.'#4~fr-J====1H-H=:-dd

ue, za !t,

lo !t. __ _ bri PI

~~~j ~, ~~~v~I~? ~~~. ~~p~J ~~ ~~ ~o i ;

1105 nt do~a - lJf',1.o nos ni o - uir~uSITijf ui-var-no roos kr! -la sr€'- br - 110 ne-50

~ffitJt-=JEJ~' ~ t=R Rc'- dos! t7l sre - ČG nOD sr - CO 110000 - ja,

USt . ny Ul - ŠO - UP,

~H ;~wt@Bi~ šo - ue,50OCu nopro - h, Cf'- 5tO ~ oo·šo ne-

~~~ i';) ~ 2fk1 RO s~ OO-PI - rc p~d no - mi obzor j

I~~ ~j)~ I Y;~ wt r-W·;Y? ~ II

sRončm u5E'mir. V 5i* uj- . snončni uSE'mir.

ICe",. 38

Zvezno tekmovanje "Stajerski pokal"

Letošnji organizator "Štajerskega tekmovanja" je bil EMO Celje, 3. 10. Na tekmovanju se je zbralo 56 mode­larjev iz Jugoslavije, od tega 21 iz 7 aeroklubov Hrvaške, BiH in Srbije. Domači modelarji so bili prav tako iz 7 aeroklubov.

Rezultati: Kategorija . F 1 A: 32 tekmo­

valcev - 25 iz ZWS 1. Sokolic Danko (Osijek) 1260+145 2. Zagar Iztok (ptuj) 1260+89 3. Videnšek Tone (Ljubljana) 1260 4. Gornik Srečko (Celje) 1250 5. Bauer Darko (N. mesto) 1245

Kategorija F 1 8 : 13 tekmovalcev - 4 iz ZLOS 1. Grešak Bojan (N. mesto) 1201 2. Sinanasic Ibro (Visoko) 1171 3. Pavišič.Stjepan (Osijek)- 1162 4. Durdevic Slobodan (Sombor) 1109 5. Jusufbašic Kenan (Visoko) 1102

Kategorija F 1 C: 11 tekmovalcev - 6 iz ZLOS 1. Jovin Svetozar (Sombor) 2. Velunšek Oton (Ptuj) 3. Golobič Gregor (N. mesto) 4. Pavlov Milan (pančevo) 5. Goršelj Janez (N. mesto)

"Dolenjski pokal"

1260 1231 1230 1209 1187

Organizator letošnjega "Dolenjske­ga pokala", tekmovanja letalskih mo­delarjev v kategorijah prostoletečih modelov, je bil klub LT Mirna. Te­kmovanje je bilo 26 . in 27. septembra, sodelovalo pa je skupaj 58 tekmoval­cev iz 7 klubov. Najštevilnejša ude­ležba je bila pri mladih s pionirskimi modeli in v kategoriji jadralnih mode­lov, medtem ko je bila udeležba v kategorijah gumenjakov in penjačev majhna.

Rezultati: kategOrija A - 1, 26 tekmovalcev iz

7 klubov (AK in EMO Celje, Novo

MODELARSTVO

mesto, Mirna, Nova Gorica, Ptuj in Litija)

1. Tomaž Humar 2. Franc Tomanič 3. Edi Kovač 4 . Boštjan Petek 5. Peter Kolman

N. Gorica Ptuj EMO Celje Ptuj Litija

kategorija F -l-A, 24 tekmovalcev iz 5 klubov (AK in EMO Celje, Novo mesto, Mirna, lJubljana)

1. Darko Bauer Novo mesto 2. Branko Leskošek EMO Celje 3. Tone Videnšek Ljubljana 4. Milan Mastnak EMO Celje 5. Jože Zrimšek Ljubljana

ekipno : 1. Aeroklub Novo mesto 8281 točk 2. LT EMO Celje I. ekipa 5103 točk 3. AK Ljubljana II. 4973 točk 4. AK Celje 3973 točk 5. LT EMO Celje II 2989 točk

V kategoriji F-1-B so nastopili vsega 4 tekmovalci (3 Novo mesto, 1 EMO Celje), zmagovalec je bil Milan Mastnak iz Celja s 1217 točkami.

V kategoriji F -l-C pa so tekmova­li prav tako 4 tekmovalci (2 Novo I!lesto, 2 Ljubljana). Zmagal je Matija Znidaršič iz Ljubljane s 1138 točka­mi.

ANE KDO TA

Francozki iznajditelj tankijer, je v nekem parku blizu Pariza opravljal poizkus z malim balonom na topli zrak, ko je nenadoma opazil, da mu bo zmanjkalo alkohola.

"Gospod", je dejal enemu od gle­dalcev tega poizkusa, "tu imate pol franka, odhitite v najbližjo trgovino in prinesite mi za 25 centov alkohola."

Neznani opazovalec, vzame pol franka, odhiti do trgovine in se hitro vme z alkoholom in 25 centi drobiža.

Kar zadržite to malenkost za vaš trud reče Žankijer. Prinašalec spusti drobiž v žep in smejoč se stisne Žankijeru roko, hkrati pa mu izroči svojo vizitko na kateri je pisalo:

Knez Labanov Rostovski, ambasa­dor Njegovega Veličanstva Carja.

Lahko si mislite, kakšno presene­čenje je bilo to za Žankijera.

CVET KE Z IZPITOV ZA JADRALNE PILOTE

Vprašanja s področja padalstva. Vprašanje: '1'ehnika doskoka na

prepreke?

Odgovori: Pri doskoku na žice pre­križam o noge.

Pri doskoku na drevesa ali koruzo moramo imeti noge prekrižane.

\ Pred prizemljenjem prekrižamo

roke nad glavo, potegnemo za vrvice, s tem se kupola usloči in ublaži udarec.

Ce je le mogoče držimo noge sku­paj.

* Vprašanje: V katerih slučajih mora

pilot zapustiti letalo?

Odgovor: Ce je pilot z avionom že tako nizko, da ni mogoč varen prista­nek.

* Vprašanje: Postopek prizem/jenja.

Odgovor: Na višini 20 m potegne­mo za krmilne vrvice do konca dol, če pa padalo nima krmi/nih vrvic, potem že malo pred to višino navzkriž pote­gnemo nad glavo sistema vrvic. Zatem naenkrat spustimo oba ropa vrvic in tako relativno povečamo površino ku­pole. Tako postavimo pada/o v p%­žaj za zaviranje.

"PISATELJSKI IZPITI"

Karikatura: Janez Brezar

Tone Videnšek: "Model je drag konjičekI" POROKE v LJUBLJANI I 10.10.1981

Viljem KAI2AJ ,n Marta ZABAVN!K . Ivan BRA " BAJC. Ivan BENKOV IC in Kalar:na M(HCUf\l. Ivr PONI2. Ne'ao .... FlSTIC ln Leposlava PERIC . Iv.~ MERJASEC. Radosla .... OElETle ;n Q,ag1c;

~""""""""~Fr Anion VIDENSEK ln Anl::>rlj;; KR.t..U.

Kaj misliš početi v bodoče?

Načrtujem izdelavo tehnično ~ bolj _ popolnega modela. Če pa hočem ta

načrt izpolniti, bo treba še veliko dela, .

Karikatura: Janez Brezar

Strokovni izpiti sicer ostanejo taki, kot so bili do zdaj. Stabilizacijski ukrep: Izpitna komisija in komisija za nesreče sta sestavljeni iz

istih članov!

SedaJ pa s .. o le napili ia3aTo. 11:.1. in bil:o .1 isgubl1 roll: ••

'>.DAI

Novo domače jadralno letalo V ameriškem jadralnem časopisu

SOARING smo decembra 1979 lahko zasledili razveseljivo vest: dr. Tomislav Dragovič , profesor na beograjski stroj­ni fakulteti je sporočil uredništvu v Kalifornijo, da je Letalska zveza Jugo­slavije (Yugoslav Aero Club) naročila 110 (stodeset!) novih jadralnih letal

.vUK- T, ki ga je konstruirala univer­zitetna skupina mladih inženirjev. Pri­ložil jim je tudi podroben tehnični opis in fotografije prototipa .. .

V letošnji junijski številki Aviorevi­je , ki jo je spomladi začel izdajati Savez vazduhoplovnih udruženja Ju­goslavije v Beogradu, pa je bil VUK- T predstavljen še bralcem tega časopisa . Povzemamo ta · opis novega letala, kakor ga je za Aviorevijo dal dr. DragoviČ:

"Jadralno letalo VUK- T je šolsko trenažni enosed za prehodno šolanje, zgrajen v sodelovanju med Inštitutom strojne fakultete v Beogradu in Va­zduhoplovnim tehničnim centrom v Vršcu.

Grajeno je po mednarodnih OSTIV predpisih za izdelavo jadralnih letal standardnega razreda in je, razen za šolske in trenažne lete, zaradi svojih konstruktivnih in leta1nih sposobno­sti, primerno tudi za doseganje špor­tnih rezultatov.

Letalo je v celoti zgrajeno iz stekla in plastike - nosilni elementi so ste­klena vlakna, vezivno gradiVO pa je epoksi smola.

Krilo Vuka T je v obliki dvojnega trapeza z aero profilom GA(W)- l . To

je 17 % aeroprofil , razvit iz superkriti­čnih profilov in pomeni najnovejši in najboljši dosežek v razvoju aeroprofi. lov, namenjenih splošni aviaciji. Aero­profil GA(W)-l ima dosti večji koefi­cient vzgona, kot katerikoli do zdaj uporabljeni profil in omogoča zelo majhno minimalno hitrost, kar je izre­dno ugodno za letala te vrste .

Tudi koeficient upora profila je pri tem tipu ugodnejši od vseh do zdaj znanih, kar daje večjo maksimalno hitrost. V stvarnih pogojih za površin­sko obdelavo se ta profil obnaša zna­tno boljše kot laminarni aeroprofili pri isti hrapavosti in nečistoči površi­ne.

Treba je opozoriti, da je VUK- T prvo jadralno letalo na svetu s tem aeroprofilom.

Enojni nosilec krila je narejen iz čistih steklenih vlaken (roving), tako da sta zgornja in spodnja ploskev sestavni del površine krila. Stene nosil· ca in oplata krila so narejeni kot stekleno plastični sendvič, polnjen z lahko penasto maso Conticell.

V Soaringu so bili objavljeni še tile podatki : površina IS-metrskega krila znaša 12 m2, vitkost 18,82, teža praznega letala je 245 kg, z obremeni­tvijo 355 kg, obtežba krila 29,7 kp/m2. VUk- T je predviden za akro­bacije, zgornja hitrostna meja v mirni atmosferi je 240 km/h. Merjena mini­malna hitrost je 59 km/h, testiran v letu pa daje najboljše drsno razmerje 34,5 pri 95 km/h.

M. M.

(f3 LETALSKI VESTNIK I

Organizacijsko glasilo 10 ZLOS ~, številka 3. * leto VI. oktober 1981

Pismo na pravi naslov

PREDSEDSTVU SKUPSCINE ZVEZE TELESNOKUL­

TURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE LJUBLJANA

Sofinanciranje panog letal­skega športa iz združenih sred­stev za telesno kulturo v Slove­niji predstavlja le 11 odst. vseh potrebnih sredstev za to dejav­nost. Iz naslova ZTKOS preje­ma PS ZLOS letno 70 odst. sredstev za OD profesionalno zaposlenih (štirje) na zvezi. Za režijo ne prejemamo nobenih sredstev. Za vrhunski šport t. j. za priprave in udeležbo republi­ških selekcij na zveznih tekmo­vanjih prejmem o letno od 20 do 30 odst . potrebnih sredstev. Od ustanovitve ZTKOS pa do danes še nismo prejeli niti di­narja za nabavo športnih rekvi­zitov za vrhunske športnike.

Letalsko modelarstvo, ki je prav tako v okviru mednarodne športne federacije F Al, TKS Slovenije in ZTKOS ne financi­rata. To dobesedno piše v krite­rijih za financiranje vrhunskega športa.

Problem so tudi stro.ški orga­nizacije republiških prvenstev za vse športne panoge. Ti stro­ški se morajo pokrivati iz naslo­va kotizacije. Za ZLOS je to nesprejemljivo . Ti stroški so v letalstvu zelo visoki v odnosu na zakonite predpise o varnosti. Nekoč smo zato dobivali na­menska sredstva. Danes tega ni

več. Prav tako ni rešeno vpra­šanje rente trajnih invalidov -športnikov. To vprašanje smo že večkrat pismeno zastavili ZTKOS in TKS Slovenije. Reši­tev tega problema še ni. Vsa ta odprta vprašanja financiranja ZLOS rešuje ZLOS z dopolnil­nim delom članstva pogodbeno za OZD. Čisti dohodek iz tega je namenjen primarni dejavnosti ter investicijam. Delež članstva ZLOS v strukturi dohodkov znaša že vsa leta od 73 do 66 odst. To je vsekakor preveč, saj zahteva od aktivnega športnika 5 do 10 ur fizičnega dela za uro letenja ali padalski skok. To pa že vpliva na varnost in kvalite­to.

Tudi glede dopolnilnega de­la članstva smo predlagali naj bi družba ovrednotila to delo in ga stimulirala. PO sprejetju tega predloga v telesni kulturi ne bi prišlo do takšnih deformacij, o kakih beremo v časopisih in vidimo na TV.

Na osnvi te kratke analize u sofinanciranju letalskega športa predlagamo:

1. da se menjajo sprejeti kri­teriji o sofinanciranju vrhunske­ga športa iz naslova združenih

sredstev za telesno kulturo na ravni republike;

2. da se v celoti priznajo stroški OD profesionalno zapo­slenih na RS zvezah po sprejeti sistemizaciji. Predpisana siste­mizacija od strani TKS Sloveni­je ni sprejemljiva za ZLOS. ZLOS združuje trenutno osem strokovnih zvez;

3. da se letalsko modelarstvo pojmuje kot šport. Trenutno imamo balkanskega, evropskega in svetovnega prvaka v tej špor­tni panogi letalstva;

4. da se menja družbeni do­govor na ravni federacije in republike glede financiranja or­ganizacijskih stroškov repu­bliških in zvenih tekmovanj iz naslova kotizacije. To je desti­mulativno za tiste, ki financira­jo poleg masovnosti tudi kvali­teto . OrganizaCijske stroške naj bi sofinancirali iz združenih sredstev po izdelanih kriterijih;

5. sredstva iz dopolnilnega dela članstva naj bodo predpo­goj za sofinanciranje iz združe­nih sr~dstev za telesno kulturo;

6. vprašanje rente trajnim in­validom - športnikom naj se reši za celotno Slo,venijo z zava­rovalno skupnostjo Triglav;

7. da ZTKOS sofinancira na­bavo vrhunskih športnih rekvi­zitov iz naslova združenih sred­stev,za potrebe ZLOS.

To so predlogi PS ZLOS za rešitev navedenih problemov.

V. d. predsednika PS ZLOS ALOJZ GOJČIČ

Osnutek sporazuma o tekmovalhih sistemi~

Zveza telesnoku1turnih orga­nizacij Slovenije, republiške strokovne organizacije, občin­ske zveze telesno kulturnih orga­nizacij, telesnokulturne skupno­sti občin in Telesnokulturna skupnost Slovenije (v na­daljnjem besedilu: podpisniki) sprejemamo na podlagi 26. čle­na zakona · o svobodni menjavi dela na področju telesne kultu­re in problemske konference RK SZDL Slovenije o aktualnih nalogah pri nadaljnjem razvoju telesnokulturne dejavnosti v SR Slovemji z 2. 7. 1980 ter spreje­tih stališč in sklepov te konfe­rence naslednji

Samoupravni sporazum o merilih in postopkih spreje­manja sistemov tekmovanj v SR Sloveniji

1. člen Podpisniki samoupravnega

sporazuma o merilih in po­stopkih sprejemanja sistemov tekmovanj v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: sporazum) ugotavljamo, da so tekmovanja in uveljavljanja različnih siste­mov tekmovanj eno najpomem­bnejših vprašanj v telesni kul­turi, še zlasti na področju špor­ta. Sistemi tekmovanj imajo po­membne ideje, ekonomske in strokovne posledice na podro­čju telesnoku1turne dejavnosti.

2. člen Tekmovanja so pomembno

sredstvo spodbujanja rednega in nepretrganega športnega udej­stv~vanja delovnih ljudi in ob­čanov ter nezamenljiv dejavnik potrjevanja športne ustvarjalno-

I

sti vrhunskih in obetavnih mla­dih športnikov. Zato jihje treba oblikovati z vidika potreb in interesov različnih starostnih in zdravstvenih kategorij, še pose­bej pa z vidika potreb otrok in mladine.

3. člen Sporazum opredeljuje samo

tiste sisteme tekmovanj, ki se fmancirajo iz sredstev svobodne · in neposredne menjave dela, zlasti sredstev, ki se združujejo v skupnostih, zvezah ali telesno­kulturnih organizaCijah.

4. člen V SR Sloveniji bomo uvelja~

vili dva tekmovalna sistema: - športno-rekreacijski in - športno-tekmovalni.

Oba tekmovalna sistema mo-

PREGLED MOTORNIH PILOTOV IN LETENJA V LZJ - 1980

Na Na Skupaj Skupaj SkupaJ Povprečen

Zveza šolanju trenaži pilotov letov ur nalet ]20 ]2ilotu

letov ur

VS BiH 40 80 131 11. 397 2.992 87 22 ,50

VS črna Gora 8 35 43 3.292 1. 219 76 23,40

ZS Hrvatska 30 197 227 16.440 4.184 72 18,30

VS Makedonija 16 49 65 4.959 1. 423 76 21,50

ZLO Slovenija 87 252 339 42.629 9.276 125 27,30

VS Srbija 52 126 . 178 15.301 3.808 86 29,50

VS Kosovo 9 9 18 3.011 882 167 49,00

VS Vojvodina 24 49 73 6.479 3.384 89 46,20

SKUPAJ: 267 807 1. 074 103.508 27.174 96 25,30

rata izhajati iz zasnove športne rekreacije oz. vrhunskega športa dogovorjenih v SR Sloveniji. Obe zasnovi temeljita na osnov­nem izhodišču - množičnosti.

5. člen Namen športno-rekreativnih

sistemov tekmovanj je vzpodbu­jati, strokovno usmerjati, voditi in organizirati, v okviru siste­mov tekmovanj, čimvečje števi­lo delovnih ljudi in občanov.

Delovni ljudje in občani, vključeni v te sjsteme tekmo­vanj, zadovoljujejo svoje intere­se in potrebe na področju te­lesne kulture, ki so v skladu s temeljnimi smotri te dejavnosti.

Športno-rekreativni tekmo­valni sistem se praviloma sklene na ravni občine. Prvaki občin v posameznih športnih panogah se lahko srečajo po turnirskem sistemu za pravaka območja te­kmovalnih skupnosti oziroma za prvaka politično dogovorje­nih območij v SR Sloveniji.

I

Športno-rekreativni sistem tekmovanj na ravni območij morajo obvezno sprejeti vse te­lesnoku1turne skupnosti obČin, katerih ekipe bodo tekmovale v tem sistemu.

6. člen Športno-tekmovalni sistemi

morajo temeljiti na naslednjih merilih: - razvitosti športne panoge v

republiki in SFRJ, - kakovosti dosežkov športne

panoge oz. dosežkov športne ekipe in posameznikov, ki jih je moč primerjati z dosežki v SFRJ in mednarodnem meri­lu,

- pose bnosti športnih panog : a v načelni delitvi športnih

panog na kolektivne špor­tne igre, individualne špor­tne panoge z merljiviiri re­zultatom in individualne športne panoge s posre­dnim vrednotenjem špor­tnih dosežkov,

b glede možnosti izvajanja celotnega ali dela vadbene­ga procesa in tekmovanj v kraju bivanja športnika oz. izven njega,

c število tekomovanj. Vsi športno-tekmovalni si­

stemi morajo biti racionalni, strokovno utemeljeni in družbe­no opravičljivi.

7. člen Razen meril iz 6. člena tega

sporazuma morajo republiške strokovne organizacije upošte­vati pri pripravi predlogov siste­mov tekmovanj na ravni repu­blike naslednja izhodišča:

1. V individualnili športnih pa­nogah lahko organizirajo zve­ze le take sisteme tekmovanj, ki izhajajo iz narave teh pa-

. nog. To pomeni, da · v teh panogah ni mogoče organizi­rati sisteme tekmovanj, ki so uveljavljeni za kolektivne športne panoge.

Strokovne organizacije mora­jo za VSI! športnike v indivi­dualnih športnih panog pred­pisati ! norme in nastopanja oz. omejiti število nastopajo­čih.

2. Kolektivne šp~rtne igre, ki izpolnjujejo merila iz 6. čle­na tega sporazuma, imajo lahko na republiški ravni enotno ligo z največ 12 eki­pami ter dve drugi republiški ligi z največ 8 ekipami (va­rianta 10 ekip) . Vse ostale športne panoge pa ustrezno manj.

3. Mladinske in kadetske staro­stne kategorije oz. njihOVi sistemi tekmovanj v indivi­dualnih in kolektivnih špor­tnih panogah so za vse sele­kcionirane športnike odprti in jih naj republiške strokov­ne organizacije predvSl!m uveljavijo tako, da bodo upo­števale temeljni princip -stroko.

4. Tekmovanja pionirskih sta­rostnih kategorij v indivi­dualnih in kolektivnih špor­tnih panogah temeljijo na po­vezanosti telesne vzgoje v vzgojno izobraževalnem siste­mu dejavnosti ŠŠD in izven­šolske telesnokulturne dejav­nosti v sodelovanju z ustre­znimi organi s področja vzgo­je in izobraževanja.

8. člen Način sprejemanja špor­

tno-tekmovalnih sistemov te­kmovanj : 1. na osnovi tega sporazuma iz­

delajo VSI! republiške strokov­ne organizacije predlog siste­ma tekmovanj za VSI! katego­rije udeležencev;

2. tekmovalne sisteme obravna­va in sprejema predSl!dstvo ZTKOS; varianta: tekmovalne sisteme obravnava in predlaga pred­sedstvo ZTKOS, sprejema pa

jih skupščine TKS SR Slove­nije;

3. eventuelne prito že obravnava Telesnokulturna skupnost Slovenije.

9. člen Sankcije za kršitelje tega spo­

razuma: l . takojšnje prenehanje financi­

ranja športne panoge iz sred­stev telesnokulturnih skup­nosti občin in telesnokultur­ne skupnosti Slovenije;

2. uvedba disciplinskega po­stopka za vodilne funkci­onarje republiške strokovne organizacije. Navedeni sankciji se upora­

bljata skupno proti vsakemu kršitelju tega sporazuma. Osno­va za njihovo uporabo je ugoto­vitev odbora podpisnikov, da je prišlo do kršitve sporazuma. Sankcija iz 1. točke tega člena SI! prične izvajati s pričetkom prvega dne v mesecu, ki sledi

PREGLED IZKORISTKA MOTORNIH LETAL V LZJ - 1980

Stevilo Stevilo Povprečen nalet Povprečno

Zveza pilotov letal na letalo število

letov ur pilotov

na letalo

VS BiH 131 35 326 85,20 3,7

VS c. Gore 43 9 365 135,00 4,8

ZS Hrvatske 227 43 382 97,15 5,3

VS Makedonije 65 14 353 101,.30 4,6

ZLO Slovenije 339 68 627 136,00 4,9

VS Srbije 178 32 478 119,00 5,7

VS Kosova 18 6 502 147,00 3,0

VS Vojvodine 73 14 462 241,00 5,2

VSJ 1074 218 475 124,30 5,0

Predaja štafete visoko nad zemljo

ugotovitvi kršitve sporazwna. Odpravi se na utemeljen pred­log kršitelja, ki mora dokazati, da je s kršitvijo prenehal, prav tako s pričetkom prvega dne v mesecu, ki sledi sklepu pristoj­nega organa o njeni odpravi. Sankcija iz 2 točke tega člena se uporablja proti predsedujo­čemu na seji republiške stro­kovne organizacije, ki je spreje­la sklep o razširitvi tekmovalne­ga sistema ali proti predsedujo­čemu republiške strokovne or­ganizacije, ki tekmovalnega si­stema ni prilagodila določbam tega sporazuma ter proti odgo­vorni osebi, ki ni opozorila na kršitev sporazuma.

10. člen Sistemi tekmovanj se v skla­

du s tem sporazwnom uvelJavi-

jo jeseni 1982 (za sezono 1982-1983) oziroma spomladi 1983 za tekmovalno sezono 1983. Sprejete sisteme tekmo­vanj posameznih športnih pa­nog po tem sporazumu se lahko menja samo pred pričetkom no­vega tekmovalnega ciklusa med­narodnih tekmovanj.

11. člen Za uresničevanje ip izvajanje

tega sporazuma skrbi odbor podpisnikov, v katerega delegi­rajo TKS SR Slovenije in ZTKOS po 2 delegata, po 3 delegate pa RSO, ZTKO občin in občinske TKS.

12. člen Spremembe in dopolnitve te­

ga sporazuma se sprejemajo po

enakem postopku kot Je bil sprejet ta sporazwn.

13. člen Ta sporazum je sklenjen, ko

ga sprejme več kot polovica podpisnikov, s tem da ga odgo­vorni osebi skupščine Telesno­kulturne skupnosti Slovenije in Zveze telesnokulturnih organi­zacij Slovenije podpišeta, ostali udeleženci pa pristopijo k spo­razwnu s pristopnimi izjavami.

Sporazwn velja osmi dan po objavi v Službenem listu Tele­snokulturne skupnosti Sloveni­

)e.

(Osllutek predlllga Telesnokulturna skupnost

Slovenije)

Aneks k sporazumu o tekmovalnih sistemih

S tem aneksom podpisniki samoupravnega sporazuma o merilih in postopkih spreje­manja tekmovalnih sistemov v SR Sloveniji konkretneje opre­deljujemo principe formiranja športno-tekmovalnih sistemov v SR Sloveniji.

Merilo razširjenosti: Športna panoga se smatra za

razširjeno: - v Sloveniji: če je razvita v

več kot polovici regij (regija v smislu regionalne razdelitve SZDL, teh je v Sloveniji 13) tako, da v njih športne organi­zacije delujejo v smislu sodo­bnih strokovno- pedagoških za­htev, ki zagotavljajo dvig kvali­tete in razvoj športne panoge ;

- v Jugoslaviji: če je špQrtna panoga razširjena v vseh SR /SAP (lahko se tolerira 1 SR/SAP) tako, da je v njih najmanj en nivo samostojnega tekmovalnega sistema;

- v svetu: če je panoga v programu olimpijskih iger oz. ima kot ne olimpijska panoga prav tako odmevnost, če je razširjena vsaj na 4 kontinentih in je v mednarodno (svetovno) zvezo vključeno veliko število držav (gledano absolutno).

Merilo kvalitete: - športne ekipe ·v kolektiv­

nih oz. posamezniki(-ce) v indi­vidualnih športnih panogah, članskih in mladinskih kategori­jah, se uvrščajo n~ prvenstvih Jugoslavije na vidila mesta v najvišjih skupinah, pri čemer je zahteva tem večja" čiJ;n nižje kotira Jugoslavija v tej športni panogi v mednarodnem merilu;

- športniki iz Slovenije v tej športni panogi doprinašajo s svojimi nastopi v državni re­prezentanci oz. klubskih med-

narodnih tekmovanjih k večje, mu ugledu športne panoge in naše družbene skupnosti v med­narodnem merilu.

Izpolnjevanje meril kvalitete vpliva v večji meri na širino tekmovalnih sistemov v član­skih . kategorijah (v.išja kvaliteta ekip in posameznikov iz Slove­nije - širši tekmovalni sistem), medtem ko večja razširjenost športne panoge omogoča širši tekmovalni sistem v mladinskih in pionirskih kategorijah.

Tekmovalne sisteme za mo­ške in ženSke se obravnava loče­no. Če ženske izpolnjujejo kri­terije za določen tekmovalni sistem ne pomeni, da to velja tudi za moške v isti športni panogi in obratno.

Kolektivne športne igre

Na osnovi takih opredelitev za merila razšijJ.jenosti in kvali­tete se kolektivne športne igre v SR Sloveniji dele na naslednje skupine :

I. skupina: (izpolnjuje vse kriterije, oz. prevladuje en kri­terij - n. pr. razširjenost - tako močno, da se drugi lahko upo­števa nekoliko manj rigorozno)

Športne panoge imajo lahko v članski kategoriji enotno re­publiško ligo z največ 12 ekipa­mi ter dve drugi republiški ligi z največ 8 ekipami (varianta: 10 ekip).

V mladinskih kategorijah sta lahko dve ali več skupin med­občinskih lig katerih zmagoval­ci (varianta: 2 najboljši ekipi) igrajo zaključni turnir za naslov republiškega prvaka.

Vse članske ekipe morajo imeti obvezno organizirano de­lo z mladinskimi in pionirskimi kategorijami in sodelovati v te­kmovalnih sistemih v smislu pi-

ramidno . orgamzIranega stro­kovno - pedagoškega procesa.

H. skupina:

Športne panoge, ki le delno izpolnjujejo kriterije razširjeno­sti in kvalitete in ki nimajo osnove za širok razmah, so pa pogojene s tradicijo in pomem­bnimi uspehi v preteklosti v Jugoslaviji, posredno pa tudi v mednarodnem merilu.

Te športne panoge imajo lah­ko v članskih kategorijah eno­tno republiško ligo z največ 6 ekipami.

V mladinskih kategorijah imajo lahko največ do 2 eno­krožna turnirja letno, na osnovi česar se določi republiški orvak.

m. skup~na:

Športne panoge so razširjene le občinsko oz. regijsko, sicer pa ne izpolnjujejo meril razširje­nosti in kvalitete .

V članskih in mladinskih ka­tegorijah se lahko organizira le enokrožni turnir za naslov repu­bliškega prvaka, vendar pod po­gojem, da so predhodno vse ekipe sodelovale v tekmovanjih na nižji ravni (občini oz. regiji).

V članskih ekipah, ki nasto­pajo na republiški ravni, morajo najmanj 75 odst. igralskega ka­dra, ki nastopa v športno-te­kmovalnem sistemu, tvoriti mladi perspektivni igralci , ki so še v vzponu . Konkretno število in starost določijo RSO.

Možna varianta:

Merila, ki opredeljujejo širino tekmovalnih sistemov v kole­ktivnih športnih panogah, se lahko uporabijo za formiranje

tekmovalnih sistemov le v pri­meru, če ima športna panoga (in določena kategorija) na rav­ni federacije usklajen tekmoval­ni sistem s principi, sprejetimi v ZrKJ.

V primeru, da se sprejeti principi ne spoštujejo, ima špor­tna panoga lahko v SR Sloveni­ji:

v 1. skupini kolektivnih špor­tnih iger le enotno, največ 12 člansko republiško ligo, brez il. republiških oz. območnih lig;

v :u. skupini kolektivnih

ZVEZA , POOBLASTILA

~ ·n ~ ~ ...... .; >0 2 .. .... o> ." oo o zO '" ~ " "" 'o ::> H

VS BiH 50

VS CG 25

ZSH 58 26 12

VSK

VSH 34 14

ZLOS 92 28

VSS 45

VSV 49

VSJ 261 84 32 21

športnih iger le turnir za naslov republiškega prvaka;

v III. skupini .Kolektivnih športnih iger ne more biti repu­bliškega prvenstva.

Vse kolektivne športne igre imajo razen tega lahko še pokal­ni sistem tekmovanj v članski in mladinski korikurenci, v kate' rem lahko sodelujejo prav vse ekipe. Pogoj pa je, da se do naslova pokalnega republiškega prvaka prebijejo ekipe na osno­vi srečanj z najbližjimi (geograf­sko) nasprotniki.

Individualne športne panoge

Za individualne športne pa­noge veljajo enaka splošna meri­la za organizacijo tekmovalnih sistemov, kot za kolektivne športne igre, t. j. merilo razširje­nosti in merilo kvalitete.

Individualne športne panoge se dele na: - športne panoge z merljivimi

dosežki, ' - športne panoge z vredno-

DEJAVNOST JADRALCEV PO ZVEZAH V LZJ - 1980

PILOTI OSVOJENE ZNACKt > " "'n U

. " " ... > .;; "., ..

>'n > ·nO o ~ .: ...... 2 .... ." ·nO "'o 'o .... " .... > .>t " .... oo .. o .. " ., o " .>t ."

A B C sr.C zl.C 300 H 500 '" Z"" z., >'0 ... <Il'"

11'6 97 97 11 213

- I 10 21 21 31

297 31

14 21

56 44 44 10'0

226 344 377 570 16 '5 92 106 87 5 185 30 26 19

59 79 7~ 12 102 24 13

19 1_ 4'71 5~ 37 4 .

OPRAVLJENI NALET PO ZVEZAH LZJ V 1980 STEVILO JADRALNIH LETAL

> > povpr.~ni o o ZVfJ.A Osn_ Aolanje za dovolj. za u~itelje kilometrov trenata skupaj 'o 'o .. nalet: na

" Il jadralno • oo '" letov letov letov na prelet~ letov ur letov ur g o " letalo ur ur ur " .>t

'o " . VS BiH 3.534 369,20 240 120 6.750 6.561 2. O 54 14 22 93,46

VS CG 1. 995 210 500 ,285 281 2.340 555 4 138,45

ZSH 6. O 55 8.013 3.463 22 30 115,26

VSK 289 46 251 100,30 337 79,19 950 226 4 113

VSK 2_441 301 15 23,15 130 30 1. 200 29 ' 354 2.836 699 11 13 53,46

ZLOS 76.005 14,.930 9.332 28 54 22 113,48 VSS 6.277 508 575 275 55 28,57 4.652 1. 984 12,40 5.807 1. 771 12 10 22 80,30 VSV 3.373 376 320 285 272 62 29.340 , 1.662 879 6.425 2.636 15 22 119,49

VSJ 124.502 47.862 20.570 69 129 198 103, O 3

tenjem (oceno) dosežkov, - športne panoge, katerih re­

zultat je posledica izločanja športnikov na osnovi tekme (borbe). Republiške strokovne zveze

so dolžne s pravilniki o tekmo­vanjih sankcionirati udeležbo na osnovi norm, procentualnih zaostankov za zmagovalcem, ranglestvicami in drugimi obje­ktivnimi pokazatelji dejanske kvalitete športnikov.

V republiških športno-te­kmovalnih sistemih lahko v vseh športnih panogah nastopa­jo:

- športniki, ki so kategorizi­rani ali so na spisku perspektiv­nih športnikov ZTKOS,

- športniki, ki po kriterijih zvezne kategorizacije dosegajo rezultate, ki bi jih uvrščali v 1. razred športnikov. (V kolikor kriteriji v posameznih športnih panogah za 1. razred še niso izdelani in potrjeni s strani stro­kovnega sveta za vrhunski šport pri ZTKOS, morajo RSO po­skrbeti, da bodo sprejeti)

- športniki, ki izpolnjujejo norme, ki jim omogočajo ude­ležbo na repUbliških prvenstve­nih tekmovanjih, vendar morajo biti norme take, da zagotavljajO selektivnost in homogenost kva­litete. Tekmovali sistemi so v funkCiji vrhunskega športa na določeni ravni tedaj, če omogo­čijo športnikom preverjanje in dokazovanje sposobnosti, ki so jih pridobili z (tej ravni) ustre­znim strokovno-pedagoškim procesom.

Ne glede na to, da je zaradi ekonomičnosti organizacije gle­de na specifiko panog šte­vilčhost udeležbe lahko zelo različna, je vendarle homoge­nost kvalitete najpomembnejši pokazatelj širine tekmovalnega sistema.

V posamezni kategoriji vsake športne panoge lahko nastopa na republiškem tekmovanju le najvišji kakovostni razred.

Tekmovanja v športno-te­kmovalnem sistemu morajo biti:

- dobro organlZlfana in za gledalce zanimiva,

- atraktivna in v propagan­dnem smislu učinkovita,

- finančno racionalna, organizacijsko-tehnično

brezhibna,

- organizacija sofinancirana s prispevkom udeležencev (po­sameznikov, klubov? ).

Število tekmovanj, ki jih le­tno lahko organizirajo posame­zno RSO, je z vidika meril za sprejemanje tekmovanj v SR Sloveniji odvisno od kriterijev, ki jih posamezne RSO oz. nji­hove dejavnosti izpolnjujejo:

- športne panoge (dejavno­sti, discipline), ki izpolnjujejo vse kriterije razširjenosti in kva­litete, lahko letno organizirajo toliko republiških tekmovanj, kolikor je optimalno število te­kmovanj enega vrhunskega športnika v smislu njegovega individualnega programa na re­publiški ravni. Pri tem je treba upoštevati, da ima tak športnik tekmovalne obveznosti tako na zveznih, kot mednarodnih te­kmovanjih in da je vsak špor­tnik dolžan nastopati tudi na najmanj dveh nižjih ravneh te­kmovanj od republiške;

(To določilo velja le, če špor­tna panoga v Sloveniji nima drugih tekmovanj, na katerih je omogočena udeležba športni­kov iz vse republike, ne glede na to, kdo je njihov organiza­tor. V nasprotnem primeru ima RSO lahko le dve tekmovanji letno);

- športne panoge, ki le deblO izpolnjujejo kriterij razširjenosti ali kvalitete ali obeh, lahko v vsaki kategoriji organizirajo le­tno dve tekmovanji v smislu prejšnjih določil, kdo ima pravi­co nastopa na repUbliških te­kmovanjih;

- športne panoge, ki ne iz­polnjujejo niti kriterija razširje­nosti, niti kvalitete, lahko letno organizirajo eno republiško te­kmovanje.

Ta določila veljajo za članske in mladinske kategorije s tem, da mora tekmovalni sistem na ravni občin in regij v večji meri zadovoljevati potrebe športni­kov kot je to na republiški ravni (za' razliko od članskih katego­rij I. skupine).

(Osnotek predlaga Zveza telesnokulturnih

organizacij Slovenije