Nočno sankanje z Ljubelja. V višjih in bolj senčnih predelih je od zime ostalo še nekaj snega, ki ga bo marsikdo izkoristil za turni smuk, krpljanje, morda za še zadnji zimski planinski izlet ali pa za pohod navkreber, da bi se nato spustil v dolino s sanmi. Kar koli boste že počeli, počnite to varno in po pameti. Na sankanje ste že v petek zvečer vabljeni na strmo zasneženo cesto, ki je bila pred izgradnjo ljubeljskega predora glavna prometnica z drugo stranjo Karavank. Višinske razlike bo za 320 metrov, spust pa zaradi steptane in široke proge ne bo povzročal večjih težav niti začetnikom. Potrebna je primerna zimska oprema, seveda svetilke ne smejo manjkati. Zbor bo na parkirišču pri mejnem prehodu ob 19. uri. Informacije: 041-678-716, www.sgk-skala.si.

Zimski nordijski vikend na Rogli. Za vse, ki uživate v gibanju na svežem zraku v naravi, pokriti s snežno odejo, in v hoji ali teku na smučeh, na Rogli pripravljajo za-nimiv in bogat konec tedna. Lahko boste zraven od petka do nedelje ali pa vsak dan posebej. V soboto se boste začetniki učili veščin smučarskega teka, poznavalci pa že pridobljeno znanje nadgradili in se zvečer odpravili na pohod s krpljami, v nedeljo pa bodo pripravili pohod s tekaškimi smučmi proti Lovrenškim jezerom. Če nimate opreme, si jo boste izposodili. Informacije: www.rogla.eu.

Čez Ratitovec. Za razgleden in ne pretežak turni smuk in pohod s krpljami si čas vzemite to soboto. Izhodišče bo na Bohinjskem sedlu, cilj pa bo prehoditi ali presmučati greben navzgor do Krekove koče in navzdol do Prtovča. Avtobusni odhod bo ob 6. uri izpred pošte v Železnikih, izhodišče pa bo ob sedmih s parkirišča pod Soriško planino. Prečenje bo trajalo približno tri ure, po okrepčilu v planinski koči pa še malo do Prtovča, od koder vas bodo z avtobusom odpeljali v dolino. Informacije: 031-613-426, www.pd-zelezniki.com.

Škofjeloški treking. V slovarju je zapisano, da je treking del »športnega ali naravnega turizma, popotovanje, izlet na daljše razdalje, po navadi peš po težje dostopnem, odročnem ali hribovitem svetu«. Seveda gre za poslovenjen izraz za rekreativno dejavnost, ki jo pri nas imenujemo po-hodni ali planinski izlet. A beseda se je udomačila tudi med vedno bolj številnimi udeleženci Slovenske treking lige, ki se začenja ta konec tedna, čez sezono pa bo postregla s sedmimi dogodki. Prvi bo to soboto na loškem podeželju, s startom ob 9., 10. in 10.30 na turistični kmetiji Ljubica v Vinharjah in razdaljami 8, 18 in 36 kilometrov. Vse proge bodo speljane po manj znanih, a zanimivih točkah v okolici Škofje Loke. Informacije: 040-172-646, www.treking.si.

Po nagelj na Limbarsko goro. V nedeljo se po razgled daleč naokoli po lahkih poteh iz Moravč, Krašnje, Blagovice, z Izlak ali Trojan odpravite na že dolgo kopno goro s cerkvico, ki jo z lahkoto opazite nad avtocesto iz Ljubljane proti Trojanam. Priljubljena izletniška točka je najbolj obiska-

na v času materinskega dneva, ko tam pripravijo celodnevno srečanje. Vse poti so lahke in dobro označene, za vzpon boste potrebovali približno uro, le s Trojan in Izlak okoli tri. Ob 11. uri bodo začeli kulturni in zabavni program, čakale pa vas bodo številne stojnice z domačimi dobrotami. Informacije: 031-385-861, www.limbarskagora.com.

Hrušovljanski pohod. Čez natanko en teden bo čez Sežanski in Tržaški Kras potekal Mali kraški maraton, ljubitelji lahkotnega in doživljajskega pohodništva pa boste prav tam imeli priložnost hkratne udeležbe na pohodu po krajinskem parku Živi muzej Krasa. Še prej pa si to nedeljo nekaj osnov-ne ali dodatne kondicije zagotovite na pohodu po bližnjem Komenskem Krasu. Gostili vas bodo v vasi Hruševica, kjer so doma številne murve, ki so nekdaj dajale hrano za sviloprejke. Zbor bo ob 9. uri pred vaškim domom, pot pa vas bo vodila mimo vasi Lukovec skozi Grižnik na Šumko in po postanku za malico do cilja še skozi Mali Dol, Kobjeglavo in Tupelče, kar pomeni 18-kilometrski krog. Zaželena je prijava do petka. Po pohodu bo možnost ogleda Muzeja starin. Informacije: 041-221-169, www.komen.si.

Jaz pa

pojdem …

ulici ter pri nekdanji opekarni zavijemo med vinograde in skromne vinske hrame Dol-govaških in nato Lendavskih goric. Spotoma vodnica opo-zori na gradbišče, kjer se bo z dobrih 50 metrov visokega razglednega stolpa kmalu vi-delo daleč v Slovenijo in vse tri sosednje države. Malo naprej je razgledna Piramida, s 327 m najvišji vrh Goric, priljubljen cilj Lendavčanov, kamor se nekateri povzpnejo tudi več kot stokrat v letu.

Še nekaj vzponov in spu-stov po ozki zaviti cesti in

že smo pred kapelo Svete Trojice, znamenite po Hadi-

kovi mumiji. Pod steklenim pokrovom naj bi bilo shranjeno v suhem gro-bu pod cerkvijo izsu-šeno truplo grajskega poveljnika Mihaela Hadika, o katerem

govori več različic legende, kako je padel v bojih s Turki. V resnici gre za drugega po-kojnika, tudi Hadika, ki so ga pokopali leta 1733, ko Turkov že dobro stoletje ni bilo več v te kraje. V Lendavo se spustimo po strmi cesti mimo lončarstva Cojhter, kjer mojster Marjan

z ročno izdelano keramiko po svoje ohranja pomursko lon-čarsko tradicijo. Mimo Čenti-be in Doline nadaljujemo proti mejnemu prehodu Pince, in ko ga že vidimo, zavijemo desno v Pince - Marof. Vas ne bi bila nič posebnega, če v vaškem domu ne bi imelo sedeža Društvo Primorcev in Istranov v Prek-murju, potomcev izgnancev iz zaledja soške fronte, ki so jim v agrarni reformi dodelili po-plavna zemljišča madžarskih veleposestnikov, na katerih so skoraj goloroki vztrajali in zdržali v boju z neusmiljeno naravo. Muzejček v baraki, v kakršnih so prebivali, priča o njihovem trpljenju in nasilju Madžarov, ki so se v drugi voj-ni vrnili in Primorce interni-rali v taborišču Sárvár. Kolonisti, kot so jim rekli do-mačini, so živeli tudi v Be-nici in Petišovcih, ki so bolj znani po edinih nahajališčih nafte in plina pri nas. O za-četkih izkoriščanja po letu 1945 priča muzej v nekdanji šoli. Tja se pripeljemo mimo lani urejenega mrtvega roka-va Mure, kamor se že vrača nekdanje življenje, nedaleč od jezera, po domače »petdi-narke«, kjer so se ljudje, kot

se še spominja gospa Feher, za pet nekdanjih dinarjev, recimo današnjih petdeset centov, lahko kopali in za-bavali ves dan.Še po ravni cesti skozi vas

Trimlini – kjer pa na potoku Črnec nič več ne meljejo – in že si, zadovoljni z bogatim dnevom, pred hotelom Lipa za slovo sežemo v roko.Iztok IlIch

Turistična tribuna

❷ trubar pred evangeličansko cerkvijo

Sijajna arhitektura kulturnega doma

Nekdanja sinagoga, muzej holokavsta

cerkveni trg pod gradom

Metulji iz zbirke slikarja Štefana Galiča

❺ Muzej meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva (fotografije: iztok ilich)

V kljunu slovenske kokošiLendava

Za dušo: Obisk prireditev v kulturnem domu. Ogled muzejskih zbirk in likovnih razstav na Gradu; od 17. aprila bo tam gostovala razstava Hommage à Picasso! Spokojna tišina na judovskem pokopališču, kjer je, kot da se je ustavil čas. Razgled z vrha Piramida, izpred kapele Sv. Trojice in s slemen, posejanih z zidanicami, na rodovitno ravnico med Ledavo in Muro. Sprehod po pragozdni Murski šumi in poplavnih logih ob Muri. Sodelovanje na Bogračfestu – letošnji bo 29. avgusta – in etnološko obarvani Lendavski trgatvi.Za telo: Kolesarjenje po urejenih poteh v lendavski in sos-ednjih občinah pa tudi po obmejnih krajih na Madžarskem in Hrvaškem (Športno-kolesarski center Murania v Čentibi, www.lendava-vabi.si). Ribolov pri Ribiškem domu in v drugih vodah Ribiške družine Lendava (www.rd-lendava.si); sprehodi ali tek po nabrežjih in nasipih ob Muri. Vse leto plavanje v bazenih Term Lendava (www.sava-hotels-resorts.com/Lendava), poleti še več zabave zlasti za najmlajše na toboganih in drugih napravah na prostem. Za želodec: Gostilna Kančal, Glavna ul. 41, Lendava; gos-tilna Lovski dom, Lendavske gorice 238 a (02/575-14-50, to.ni.gibanica@gmail.com); Hiša vina Cuk, Lendavske gorice 217 (www.hisa-vina-cuk.si); italijanska restavracija in picerija Bella Venezia, ki je hkrati nenavadna galerija marmornih kipov in muzej starodobnih motociklov, Mlinska ul. 6 g (lepe.benetke@siol.net). Po dogovoru degustacije vina in domačih jedi v vinotočih.

Poizletniški namigi

(fotografije: iztok ilich)

V kljunu slovenske kokošiZa dušo:muzejskih zbirk in likovnih razstav na Gradu; od 17. aprila

tišina na judovskem pokopališču, kjer je, kot da se je ustavil čas. Razgled z vrha Piramida, izpred kapele Sv. Trojice in s slemen, posejanih z zidanicami, na rodovitno ravnico med Ledavo in Muro. Sprehod po pragozdni Murski šumi in poplavnih logih ob Muri. Sodelovanje na Bogračfestu –

trgatvi.Za telo:ednjih občinah pa tudi po obmejnih krajih na Madžarskem in Hrvaškem (Športno-kolesarski center Murania v Čentibi, www.lendava-vabi.si). Ribolov pri Ribiškem domu in v drugih vodah Ribiške družine Lendava (www.rd-lendava.si); sprehodi ali tek po nabrežjih in nasipih ob Muri. Vse leto plavanje v bazenih Term Lendava (www.sava-hotels-resorts.com/Lendava), poleti še več zabave zlasti za najmlajše na toboganih in drugih napravah na prostem. Za želodec:tilna Lovski dom, Lendavske gorice 238 a (02/575-14-50, to.ni.gibanica@gmail.com); Hiša vina Cuk, Lendavske gorice 217 (www.hisa-vina-cuk.si); italijanska restavracija in picerija

(lepe.benetke@siol.net). Po dogovoru degustacije vina in domačih jedi v vinotočih.

Poizletniški namigiSpomin na internacijo

17 TT12. marca 2015

Predvsem v dvojezičnosti, navzoči v občini Lenda-va/Lendva na vsakem

koraku: v oznakah, napisih na ustanovah in v vsakda-njih pogovorih. Vse šole so dvojezične, tako da večina domačinov od malega obvlada oba jezika. Tudi moji vodni-ci, Monika Bači, strokovni sodelavka Turistične zveze Lendava vabi (Lendavska c. 19, Čentiba, www.lendava-vabi.si; pravi naslov za informacije in vodenje je tudi Turistična pisarna Lendava, Glavna ulica 38, www.turizem-lendava.si), in lokalna turistična vodnica Gabi Feher, občasno izmenja-ta nekaj besed v madžarščini, sicer pa ne govorita v narečju, temveč lepo šolsko knjižno slovenščino. Izpred hotela Lipa na obrobju Lendave se odpravimo proti staremu mestnemu jedru. Z glavne prometnice, Kranjče-

ve ulice, ki se v središču pre-imenuje v Glavno ulico, pri mestni hiši zavijemo proti Trgu ljudske pravice. Na levi vzbudi pozornost secesijska vila, v kateri je zdaj knjižnica s spomenikom pisatelju Mišku Kranjcu ob vhodu, na desni pred evangeličansko cerkvijo pa stoji doprsni kip Primoža Trubarja. In že smo na Trgu Györgya Zale. Tudi temu velike-mu kiparju, Lendav-čanu, med drugim avtorju kipov na ve-ličastnem Trgu hero-jev v Budimpešti, so se rojaki oddolžili s spomenikom. Posta-vili so ga pred kultur-nim domom, izjemno stvaritvijo arhitekta Imreja Makovecza z galerijo ter moderno gle-dališko-koncertno dvorano, katere oder se lahko z zadnje

strani odpre navzven, v park z otroškim igriščem. Tam stojijo na robu tri marmorne plošče, na katere od leta 2011, ko je Lendava na pobudo takratne-ga predsednika Danila Türka postala prestolnica bograča, vpisujejo zmagovalne ekipe

v pripravljanju te tra-dicionalne jedi. Na Trgu Györgya Zale stoji še ena lendavska znamenitost: sinago-

ga, ob mariborski pri nas edina ohranjena, v

kulturni prostor spreme-njena molilnica. Leta 2004

so ji vrnili prvotni videz, če-prav se je od nekdanje opreme ohranila samo velika stenska ura, in v njej uredili pretreslji-vi muzej holokavsta. Spomin na lendavske Jude, pomorjene v zadnjem letu vojne v nem-ških taboriščih – od peščice preživelih jih je večina odšla v nastajajočo izraelsko državo –, je, čeprav brez živih priče-valcev, še vedno živ. O njiho-

vi zapuščini, ki je Lendavo do leta 1914 spremenila v varoš, mesto, največ pove muzej v pritličju ene najlepših novoba-ročnih hiš v Pomurju. Tam, na Glavni ulici 52, so med drugim predstavljeni meščanski salon, lekarna, predmeti, povezani s tiskarsko tradicijo – med re-formacijo so v Lendavi tiskali knjige prej kot v Ljubljani! –, in prikaz razvoja dežnikarstva. Tovarna dežnikov, poudari Monika Bači, prva te vrste v vsej Avstro-Ogrski, je delovala vse do leta 2001! Še preden pa obiščemo ta muzej, ob cerkvi sv. Katarine postojimo pred tremi kipi, ba-ročnim sv. Florjanom ter spo-menikoma prvemu madžar-skemu kralju svetemu Štefanu I. in blaženemu Antonu Mar-

tinu Slomšku. Nato se ob nekdanji Meščanski šoli povzpnemo na Grad, naslednik prve utrdbe, omenjene leta 1192. Poleg arheološke, zgodovinske in etnolo-ške zbirke je v galerijskem delu posebno mikavna zbirka 4000 metuljev sli-karja Štefana Galiča. Nadaljujemo proti Dolgi vasi, kjer se že blizu mej-nega prehoda z Madžarsko ustavimo pred največjim judo-vskim pokopališčem pri nas. Z mahom poraščeni nagrob-niki, mnogi že nagnjeni ali prevrnjeni, molče govorijo o tragičnem koncu te gospodar-sko močne in kulturno vpliv-ne lendavske skupnosti. Vrnemo se kos poti po Glavni

Turistična tribuna

Monika Bači

❷ Trubar pred evangeličansko cerkvijo

❺ Muzej meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva (fotografije: iztok ilich)

❻ Judovsko pokopališče v Dolgi vasi

❼ Hadikova mumija

V kljunu slovenske kokošiKROŽNA POT Lendava

Če na zemljevidu naše države z nekaj domišljije vidimo obris kokoši, leži Lendava na začetku kljuna, ki se oži v pragozd Murske šume in zamočvirjene Muriše med Ledavo in Muro ter se zadnjič ukrivi pod tromejo z Madžarsko in Hrvaško. To ozemlje je skupaj s celotno kokošjo glavo, Prekmurjem, po Trianonski mirovni pogodbi leta 1920 pripadlo prvi Jugoslaviji. Stoletja madžarske politične oblasti in kulturne dediščine pa je čutiti še danes.

❶

❷❹

❸❺

❻

❼

❽

❾

❶ Terme Lendava ❷ Trubarjev spomenik ❸ Trg Györgya Zale ❹ Lendavski grad ❺ Muzej meščanstva ❻ Judovsko pokopališče ❼ Hadikova mumija ❽ Pince - Marof ❾ Petišovci

Med goricami in Muro

KROŽNA POT

Lendava

dolga vas

Čentiba

dolina pri Lendavi

Petišovci

dolnji Lakoš

Trimlini

Pince

Pince - Marof

16 TT12. marca 2015