16 gm«i.2oI4 TaristiC

-KROZNA POT Trnovska vas

Sredi kraja in obcine Trnovska vas je yse pri roki - cerkev, obcina in gostilna. Hise so urejene, ceste asfaltirane, Ijudje prijazni. Navezanost na kraj in skrb za

. okolje najbolj simbolicno oznacuje par storkelj, ki gnezdi poleg podzupanove hise.

.-

-Storklji, ed. ini par, ki gnez-di vtej maliobcini,sta pr-votno svoj dam postavili na farovfu. Ko so teg? obnavlja-Ii, so nedalec postavili drog in eakalL Za storkljo je priSel eas valjenja in Trnovci so na drog hitro prenesli staro gnezdo. Ob pravem casu, da storkelj ne hi izgubilL Vee pa imajo v obi'ini sivih eapelj, ki imajo tu svoja gnezdisca. 0 sozitju z nalavo pric. tudi njihov grb, v katerem sta mocvirska tulipana. Obcina obse~a sedem vasi: BiS, BiSei'ki Vrh, Crmlja, Locie, Sov-jak, Trnovska vas in Trnovski Vrh, V rimskem easu je ta del Slovenije 5 Ptujem in okolico spadal v provincD Panonija, zatD so na obmocju obCine nasH vee rimskih gomil. V urbarjih graWne Vurberk, katere lastniki so bili gospo-darji zemlje, na kateri lezi obCina Trnovska vas, pise, da je prva nastala vas (rmlja (v 15. stoletju), Trnovci in Bis pa pozneje.Urbarialni in listinski zapisi pricajo, da so bile vasi v tistem casu izjemno boga-te. Jozefinske reforme so bile podlaga za ustanovitev sole v Trnovski vasi. Gostitelja, podzupan Alojz Fekonja in Metka Nedelko,

si prizadeva pospesiti razvoj krajih. saj sma uredili okolico na Simonicevi

domaClji, odvodnjavanje, uredili smo studenee in vrt, posadili sadno drevje stare sane, postavili smo brajde v stari obllki ter posadJII vinsko trto stare sorte. DomaCijo, ki je preSi. v last obcine, ielimo preurediti v muzej. V projekt ielimo vkljuCiti tUflsti,no ponudbo obeine, ki se bo povezovala s kolesarskimi stezami in turisticnimi potmi.«

Trnoyska vas O KRO%NAPOT

4) Gostisce pri Sivi caplji e Cerkev svetega Bollenka e Kuino znamenje hrvaski bog o Simoniceva domacija e Rastis.ce moi'virske logarice e Benkova kapela 8 Kasova kapela in ribnik Sovjak e Turisticna kmetija Poiegar G Krajnceva kapela (t!) DomaClja Salamun - damjaki

predsednica turistienega dru-. stva, sta me pricakala v Gosti-

seu pri Sivi eaplji. Ob njem je veliko parkirisee, kot nalase za start nasega obhoda obCinskih znamenitosti. Na lepa urejenem kroziScu, kjer sma preCkali cesta in se odpravili do cerkve, so name-scene simbolicne sive caplje. Cerkev svetega Bolfenka iz leta 1789 je znacilna predstavnica jozefinskih sakralnih stavb iz

AlO/z FekonJa in Me1b NedaIko sodelujeta prj obnoVi SlmoniCeve domaCije.

zadnje tretjine 18. stoletja. Le-sena priznico krasijo podobe vseh ;tirih evangelistov. Nad njo je kip Mojzesa s tablami de-setih bozjih zapovedi. Orgle so postavili leta 1868. Notranjost cerkve, podobe za velikim 01'-tarjem, je leta 1880 naslikal Fontoni iz Kanjic, preostale slikarije v prezbiteriju pa leta 1884 J. Brollo izHumina. Zvo-nik je obcasno sameval brez zvonov. Od leta 1923 so v cerkvi obesili tri jeklene zvonove. Ko smo si izpred cerkve ogledo-vaH obcinsko zgradbo, sta nas preletavali storklji in pristali v gnezdu. Kraj je majhen, a ima vee kot 220-1etno tradicijo ;01-stva, v njem so bile zgrajene kar stiri sole. Tudi obeinska zgradba je bila sola, zato bodo v njej uredili spominsko sobo, v kateri bo prikazana bogata zgodovina solstva Trnovske vasi.

Desno od cerkve nadaljujemo pot proti vzhodu. Po petih mi-nutah prispemo do krizisca, zavijemo desno in zagledamo kuino znamenje, med ljudmi znano tudi kot hrva;ki bog. V njem je upodobljen bog, ki si z roko podpira brado in zalostno gleda proti Hrvaski. Po legendi naj bi zaloval zaradi zrtev, ki jih je pobrala kuga, ki naj bi priSla v te kraje z juga. Vrnemo se do kriiiSca in zavi-

e Sreca v nesreci je bOlrovala poslavitvi Benkove kapele.

jemo z glavne ceste v Vitomar-ceo Skozi naselje nadaljujemo do Simoniceve domaCij~. Leso, vhod na domaeijo, jeodprl podzupan Fekonja. Kako oe, ko pa jo je sam tudi naredil. Domai'ija je obeinska last, aa-oi treh drustev, turisticnega, gospodinjskega in Bolfen;kega drustva ljubiteljev stare tehni-ke, pa jo urejajo s prostovolj-nim,delom. Parcela je ie lepa urejena, za obnovo stavbe pa bo treba se poeakati na sred-stva Evropske unije. Simoniceva domaCija je ena od redkih ohranjenih izvimih panonskih domai'ij v Sloveniji. V takSni panonski hiSi so nekoe prebivali vinii'arii. Zgrajena je bila leta 1787. Zunaj so giimna, listjak, verStat (delavoica), ;ta-la, svinjska stala in drvamica. Pot nas nato vodi med njiva-mi, travniki in gozdiCki in po nasipu reke Pesnice. Na desni

tribuna 29 nIala 20~ 17

~Iovenec selD

~~1C'~ .',-.. .-).~~-. ".'

. ";f\'; '.'"c .. ,:;: .. \, ,,".:' l;!.t