ODMEV 2008 1

VOŠČILOJanez AVSEC, predsednik Sveta KS KRTINA

Pred vami je nova številka našega glasila ODMEV, 11. po vrsti, kar pomeni, da se leto izteka in da je čas za obračun dela in iskanje razlogov za tisto, kar ni bilo narejeno.

V letošnjem letu je največji pečat pustil odhod našega krajana Mavricija GROŠLJA – Mavrica. Karkoli bi rekel, karkoli bi napisal, vse bi bilo premalo za vse, kar je naš Mavric predstavljal in kar je naredil za naš kraj, ter za nas. Zapustil nas je prijatelj, mojster in krajan, na katerega si se lahko vedno zanesel in kateremu je bilo mar za karkoli in za kogarkoli. Kljub bolezni, ki ga je pestila v zadnjem mandatu, je pridno pomagal in sodeloval, pa vendar ni nikoli želel sebe postavljati na prvo mesto. Vesel je bil, da smo delali skupaj, da smo skrbeli, da se je kraj razvijal. Lahko samo rečem, pogrešamo te prijatelj naš.

Svet KS se je v letu, ki se poslavlja, zmanjšal še za eno članico, ker nismo našli skupnega jezika. Kot sem omenil v lanskoletnem voščilu, je naša naloga, da poskušamo delati najboljše v korist kraja, ne glede na pripadnost (politično ali društveno). . .

Če naredim delovno inventuro za leto 2008, ugotavljam, da ni nič takega, s čimer bi se lahko Svet KS trkal po prsih. Vendar lahko zatrdim, da je opravljeno delo dober temelj za delo v letu 2009. Končno se bodo dela nadaljevala tam, kjer so se ustavila pred 6 leti. Začeli bomo z širitvijo pokopališča v Krtini. Če nam bo sreča mila, bomo pridobili gradbeno dovoljenje za kanalizacijo v Dolenji vasi, Račni vrh naj ne bi imel več problemov s

kvaliteto električne energije, začelo naj bi se urejanje križišča v Krtini. To je nekje bistvo del za naslednje leto.

Ker smo s seznama črtali par točk, ki se bodo začele izvajati, smo dodali par novih. Tako načrtujemo izboljšati kvaliteto električne energije v Zalogu in Škocjanu, pomagati občini pri projektu, ki naj bo še malo zavit v skrivnost, poskusiti očistiti kanale, da bi voda hitreje odtekala proti Domžalam in še kaj se bo našlo.

Poleg dela pa smo spoznavali tudi naše sokrajane, ki so velikokrat imeli upravičene pripombe nad razmerami in delom v krajevni skupnosti, spoznali pa smo tudi tiste, ki so v občo korist zavijali svoje interese.

Upam, da s svojim delom potrjujemo zaupanje, ki ste nam ga izrekli.

V iztekajočem letu bi se zahvalil ožji ekipi sveta krajevne skupnosti, celotnemu svetu krajevne skupnosti, podjetnikom, ki so se odzvali našemu vabilu pri obnovi telovadnice ob 100. obletnici podružnične šole Krtina in vsem krajanom, ki ste nam pomagali in nas podpirali pri našem delu.

» V svojem imenu in imenu članov sveta Krajevne skupnosti čestitam od dnevu samostojnosti in enotnosti, želim miren in blagoslovljen božič v krogu domačih, v letu 2009 pa predvsem zdravja, ki je temelj za srečo in osebno zadovoljstvo. «

ODMEV 20082

V SPOMINMAVRIC GROŠELJ (1951-2008)

Franci RAHNE

Mavric Grošelj se je rodil in odraščal na mali kmetiji v Krtini. Skupaj z bratoma in sestro je preživljal otroštvo, hodil v šolo in si pridobil poklic. Kot relativno mlad mladenič se je zaposlil v takratni tovarni Induplati Jarše. Nato je službo zamenjal in se pridružil kolektivu Papirnice Količevo. Tam je bil zaposlen kot delavec, kasneje pa je isto delo opravljal kot samostojni podjetnik. V tem času si je ustvaril družino in zgradil novo hišo. Poleg vsega dela, ki mu ga ni nikoli zmanjkalo, je bil vedno pripravljen pomagati drugim. Bil je član velikega števila društev in organizacij. Za vsako akcijo, ki se je pripravljala, je takoj pristopil in pri njeni izpeljavi odigral pomembno vlogo.

V Svet Krajevne skupnosti Krtina je vstopil po volitvah v letu 1996. Bil je zelo aktiven in prizadeven član, zato je na naslednjih volitvah, leta 1998, v svojem volilnem okraju zmagal in prevzel funkcijo predsednika Sveta krajevne skupnosti. V tem času se je v KS veliko gradilo. Naj omenim samo nekaj večjih akcij, kot so: gradnja kanalizacije, gradnja telefonske centrale in krajevnega urada, gradnja avtoceste, obnova obzidja na krtinski cerkvi ter gradnja in posodobitev ostale komunalne infrastrukture. Kot predsednik Sveta je znal krajanke in krajane nagovoriti in jih prepričati za načrtovano pridobitev, saj je bil pri ljudeh priljubljen in zato so ga spoštovali ter mu zaupali. KS je dobro vodil, zato so člani Sveta radi hodili na sestanke, kjer smo se dogovorili o terminskih planih izpeljave posameznih akcij. S

skupnimi močmi in Mavricijevim vodenjem smo dobro zastopali interese in potrebe naših krajanov. Poleg velikih gradbenih posegov, ki so se opravljali v tem času, pa so se na pobudo Mavrica začele dogajati tudi druge družabne, razvedrilne in športne prireditve. V tem času je začelo izhajati krajevno glasilo ODMEV, organiziran je bil prvi krajevni izlet, nogometni turnir v Krtini in miklavževanje. Vse omenjene stvari so zelo priljubljene in zato so vsako leto bolj obiskane.

Po uspešno končanem mandatu Mavric na volitvah leta 2002 ni nastopil, ker mu je primanjkovalo časa. Povečanje obsega dela v njegovem podjetju je zahtevalo, da je moral več časa nameniti svojemu poslu. Kmalu pa se je pokazalo, da je svoje stvari uredil in postavil na svoje mesto. S tem so bili izpolnjeni pogoji za nove podvige. Kmalu je sestavil ekipo rekreativnih športnikov in ustanovil Športno društvo Krti in postal njegov prvi predsednik. V najinih srečanjih in pogovorih, ki sva jih imela v prijetnem razpoloženju, ko ni bil več član Sveta, je povedal, da ima lepe spomine na obdobje, ko je vodil KS, da je veliko stvari še potrebno narediti in zato bo na naslednjih volitvah ponovno kandidiral. Na volitvah leta 2006 je Mavric v svojem volilnem okraju ponovno zmagal in bil izvoljen za člana Sveta KS. Na prvi konstitutivni seji je povedal, da funkcijo predsednika Sveta KS zaradi bolezni ne more sprejeti, lahko pa prevzame funkcijo podpredsednika Sveta KS. Kmalu so prišla dela in naloge,

katere je bilo potrebno opraviti. Mavric se jih je loteval resno in delovno, ne glede na to, ali je bil predsednik ali podpredsednik Sveta. V lanskem letu je Mavric vodil gradbeni odbor, ki je nadzoroval in koordiniral delo pri gradnji plinovodnega in optičnega omrežja ter drugih komunalnih vodov. Njegovega dela noben član gradbenega odbora ne bi mogel tako uspešno izpeljati, kot ga je on.

Mavric je bil aktiven tudi v drugih društvih in organizacijah, zato naj omenim še nekaj aktivnosti v Kulturnem društvu Miran Jarc. Društvu se je pridružil v začetku sedemdesetih let, ko društvo še ni imelo nobenih prostorov. Prireditve so se odvijale poleti na prostem, pozimi pa v manjših dvoranah. Kmalu so ugotovili, da je predstave potrebno primerno osvetliti in to delo je opravljal Mavric. Delo glavnega »lučkarja« je opravljal dobrih 30 let. V tem času se je zvrstilo mnogo nastopov in prireditev, katere je bilo potrebno tudi s svetlobnimi efekti dobro obdelati. Na vsaki prereditvi, posebej domačih igrah, je veliko majhnih dogodkov, ki zahtevajo od glavnega »lučkarja«, da jih primerno prikaže obiskovalcem. To zahtevno delo je Mavricu vzelo veliko časa in odpovedovanja. Zaradi vseh omenjenih dejanj nas je novica o njegovi smrti, ki se je nepričakovano zgodila proti koncu meseca oktobra, zelo pretresla. Za njegovo bolezen smo vedeli, vendar smo mislili, da tako prizadevnega, delavnega človeka, polnega elana, novih idej, tudi bolezen ne more zlomiti.

ODMEV 2008 3

SPREHOD SKOZI LETO 2008

Franci RAHNE, tajnik Sveta KS KRTINA

Kot vsako drugo leto je bilo tudi letošnje prestopno – kebrovo leto, nekaj posebnega. Že včasih so govorili, da prestopno leto veliko obeta in malo da. Ta pregovor posebej velja za letošnje leto. V začetku leta oziroma spomladi, ko tudi narava zaživi, se je gospodarski razvoj nadaljeval in lastniki kapitala ponoči niso mogli spati, ker so morali preštevati nove dobičke. V sredini leta, ko je tudi vegetacija na vrhuncu pa so se stvari

začele spreminjati. Napovedana gospodarska kriza je z zahoda prišla tudi v naše gospodarstvo in kakšne bodo posledice, še ne vemo. Ker se hitro približujemo koncu leta, bi bili veseli, če bi staro leto s sabo vzelo tudi gospodarsko krizo.

V začetku leta smo izgubili dr. Drnovška, dr. Perka in dr. Ruglja. To so tri izobražene osebnosti, ki so delovale v istem časovnem obdobju, vsak na svojem področju, vendar

vsi z enakimi željami. Prizadevali so si, da bi vsi ljudje dostojno živeli, imeli svoje pravice in zdravo preživeli jesen življenja. V času njihovega slovesa se je o njih veliko govorilo, sedaj pa bodo njihovo delo ocenjevali zgodovinarji in tem strokovnjakom namenili mesto, ki jih pripada, oziroma katerega so si s svojim delom zaslužili.

Razširitev pokopališča na Krtini

Pokopališče na Krtini je polno, zato si že več let prizadevamo, da bi čimprej prišli do primerno urejenega zemljišča, na katerem bomo lahko pokopavali naše pokojne. Poleg razširitve pokopališča bomo zgradili tudi mrliško vežico. Izdelana je

vsa potrebna dokumentacija za razširitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice, pridobili smo tudi gradbeno dovoljenje. V letošnjem letu smo do parcele pripeljali nekaj komunalnih vodov. Konec leta bo opravljen razpis za

razširitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice. Z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena pogodbo o izvajanju del. Po sklenitvi te pogodbe se bodo začela izvajati gradbena dela.

Gradnja plina in ostale komunalne infrastrukture

Gradnja plinovodnega omrežja, omrežja za optični kabel in zamenjava nekatere komunalne infrastrukture v Krtini, se je izvajala v lanskem letu. Nekaj komunalne infrastrukture pa je še potrebno zamenjati, zato smo s posameznimi upravljavci infrastrukture še v pogajanjih, da

bi tudi oni zamenjali komunalne vode v času, ko je cestišče še v gradnji. Lastniki oziroma upravljavci komunalnih vodov pa zatrjujejo, da jim primanjkuje finančnih sredstev in zato ne morejo slediti vsem potrebam na terenu. Na območjih, kjer je bila opravljena zamenjava vseh predvidenih komunalnih

vodov, so bila cestišča v letošnjem letu poasfaltirana. Krajane, ki so pri gradnji komunalne infrastrukture opazili kakšno pomanjkljivost (in jih še niso sporočili), nam naj tovrstne informacije posredujejo v pisni obliki.

“Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale, v kateri delujejo tudi nekdanji izgnanci iz Krajevne skupnosti Krtina, želi vsem bralcem in br-alkam prijeten božič ter srečne, zdrave in vesele vse dni v letu 2009.”

ODMEV 20084

Cestninska postaja Krtina

Pri določitvi poteka trase avtoceste skozi naše kraje je bili dogovorjeno, da na našem območju cestninskih postaj ne bo. Ta dogovor se je pri gradnji avtoceste upošteval in zato smo vsi krajani brezplačno uporabljali avtocesto. Analize so pokazale, da bi se zaradi velikega prometa lahko pridobilo nekaj finančnih sredstev, zato je Vlada sprejela zakon o dodatni postavitvi cestninskih postaj na že zgrajenih odsekih avtocest, med katerimi se je znašla tudi Krtina. Kljub nasprotovanju lokalne skupnosti je novozgrajena cestninska postaja v Krtini v začetku julija leta 2005 začela pobirati denar. S tem je novozgrajena avtocesta postala tujek v našem prostoru, ki pa

se je v začetku letošnjega julija zmanjšal, ko je Vlada sprejela nov zakon o načinu plačevanja cestnin. S tem nam je avtocesta postala bolj dostopna in kar je še bolj pomembno, večina motornega

prometa sedaj spet poteka po avtocesti. S tem se je zgoščeni promet na ostalih cestah zmanjšal, kar omogoča varnejši promet za vse ostale udeležence v prometu.

Odpadki

V zadnjem obdobju je bilo veliko govora o komunalnih odpadkih. To je pomembna tematika, ker imamo deponijo komunalnih odpadkov v neposredni bližini, zato moramo še bolj slediti tem spremembam. Občina Domžale in Javno komunalno podjetje Prodnik, kot izvajalec te dejavnosti, sledita zakonskim predpisom in dosledno skrbita za primerno urejenost odlagališča komunalnih odpadkov.

O tej tematiki se je v letošnjem letu veliko govorilo in pisalo. Potrebno je bilo napraviti velike korake, za katere pa je bilo potrebno počakati na zakonsko podlago. Na podlagi zakonske podlage se sedaj opravljajo aktivnosti, katere bodo zmanjšale količino komunalnih odpadkov, oziroma jih bodo pripravili za nadaljnjo obdelavo. To pomeni, da je potrebno komunalne odpadke ločevati. Večja naselja, kamor sodi Krtina, morajo komunalne odpadke deliti na biološke odpadke, odpadke ki se zbirajo na ekoloških otokih, in ostale mešane odpadke.

Manjša naselja, kamor sodijo ostali deli naše krajevne skupnosti, pa morajo biološke odpadke odlagati v lastno odlagališče – kompostnik. Ločeno zbrani biološki odpadki se ne bodo več odlagali na deponijo komunalnih odpadkov, temveč se bodo termično obdelali. S tem se bo količina komunalnih odpadkov zmanjšala za več kot 20 %. Količina odpadkov se bo še bolj zmanjšala z osveščenostjo občanov.

V rjav zabojnik lahko odlagamo:

zelenjavne odpadke,• olupke in ostanke sadja,• kavno goščo in kavne filtre,• čaj in čajne vrečke,• ostanke hrane,• jajčne lupine,• pokvarjene prehrambene • izdelke brez tekočin in embalaže,papirnate vrečke za sadje in • zelenjavo, papirnate robčke,rože, pokošeno trava,• listje, rezano grmičevje in • veje,plevel, staro zemlja.•

Med bio odpadke ne sodijo:

plastične in kovinske embalaže • živil,papirnate plenice,• olja in maščobe,• cigaretni ogorki,• kosovni odpadki,• papir, steklo, pepel.•

Biološki odpadki iz Krtine se odvažajo vsak petek.

Ob tem naj še zapišemo, da sicer sistem zbiranja odpadkov ostaja nespremenjen, podjetje Javno komunalno podjetje Prodnik Domžale pa bo še naprej opravljalo naslednje storitve:

redni tedenski odvoz • komunalnih odpadkov;redni odvoz bioloških • odpadkov iz gospodinjstev – najmanj enkrat tedensko;ločeno zbiranje odpadkov • na 107 ekoloških otokih;zbiranje odvoz in deponiranje • zbranih komunalnih

ODMEV 2008 5

odpadkov, ki potekajo v sklopu čistilnih akcij;odvoz kosovnih odpadkov v • jesenskem in spomladanskem obdobju – za gospodinjstva;zbiranje in odvoz nevarnih • odpadkov – dvakrat letno;

sprejem odpadkov v Centru • za ravnanje z odpadki Dob in prevoz na odlagališči odpadkov v Celje in Logatec.

Vabimo vas, da z odgovornim odlaganjem odpadkov, ki jih boste doma ločeno zbirali, nato pa odlagali v ustrezne zabojnike, pripomorete k zmanjševanju količin odloženih odpadkov in varovanju okolja.

Plan dela za leto 2009

V naslednjem letu so predvidene naslednje akcije;

gradnja mrliške vežice in • razširitev pokopališča na Krtini,

pričetek gradnje kanalizacije v • Dolenji vasi,

nadaljevanje gradnje ceste • Brezje – Gorjuša,

pridobitev dokumentacije za • ureditev ceste v Zalogu pod Sv. Trojico,

gradnja javne razsvetljave • ob državni cesti, na relaciji Studenec – Brezje,

izdelava projektne • dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije za naselja Gmanjca, Brezje, Škocjan in Studenec,popravilo cest po izgradnji • plinovoda in ostale infrastruktureodmera in odkup zemljišč ob • že zgrajenih cestah,vzdrževanje obstoječe • infrastrukture (popravilo cest, košnja, vzdrževanje zelenic),izdelava idejnih zasnov za • modernizacijo cest,stalna skrb za primerno varnost •

vseh udeležencev v prometu,sodelovanje z društvi in • organizacijami.

Za omenjeni program si bomo prizadevali pridobiti finančna sredstva, da jih bomo lahko realizirali.

Kako smo volili

Za izvolitev poslancev v Državni zbor Republike Slovenije so bili volilni glasovi med strankami na volišču v Krtini dne, 21. septembra 2008, sledeči:

Desus 3,88%Stranka slovenskega naroda 0,74%Krščansko demokratska stranka 0,29% SLS in SMS 7,27%Lipa 2,09%Zeleni Slovenije 0,44% Nova slovensko krščanska ljudska stranka 7,02%Zares – nova politika 8,52%Slovenska demokratska stranka 32,13%Naprej Slovenija 0,14%Slovenska nacionalna stranka 8,07%Liberalno demokratska stranka 4,48%Socialni demokrati 23,76%Lista za čisto pitno vodo 0,44%Zelena koalicija – zelena stranka 0,44%Lista za pravičnost in razvoj 0,29%

Volitev se je udeležilo 79% volilnih upravičencev.

ODMEV 20086

Florjan ZABRET - svetnik v občinskem svetu občine Domžale

Florjan ZABRET

Florjan Zabret že drugo leto zastopam krajane KS Krtina v Občinskem svetu Občine Domžale v svetniški skupini Peter Verbič – lista za Domžale. Da leta res hitro bežijo, je dejstvo, da smo že na polovici mandatnega obdobja. Sodelovanje med svetom KS Krtina in mano kot svetnikom je zelo dobro. Pomembne zadeve tako v dogovoru s svetom KS predstavim tudi na sejah pod točko pobude in vprašanja. V dosedanjem mandatnem obdobju so bila na občinskem svetu med drugimi izpostavljena tudi naslednja vprašanja:

postavitev krajevnih tabel • na glavni cesti in omejitev hitrosti,

preučitev možnosti za gradnjo • krožišča med Spodnjo in Zgornjo Krtino,

cestne oznake za prehod za • pešce v celotni KS, kar je garancija za varno hojo otrok v šolo,

občinski svet smo seznanili • z gradnjami in povečanjem prebivalstva v Krtini, kar ima za posledico tudi večje število šoloobveznih otrok, kar bo v bodoče povzročilo prostorsko stisko v podružnični osnovni šoli.

Poleg omenjenih vprašanj sem že večkrat razmišljal, da krajani KS Krtina nimamo ustreznega prostora, kjer bi se lahko zbirali ob raznih priložnostih in praznovanjih v celotni krajevni skupnosti. Pri

rešitvi te problematike vidim dve možnosti, in sicer: dozidava in povečanje telovadnice pri osnovni šoli ali gradnja gasilsko – kulturnega doma. Vse predlagane rešitve pa potrebujejo veliko razumevanja krajanov in lokalne skupnosti. Življenje je prekratko, da bi se zapirali v svoje vrtove, saj nas le skupno sodelovanje vodi k skupnim uspehom.

»S to mislijo želim vsem krajankam in krajanom KS Krtina uspešno, predvsem pa zdravo leto 2009.«

100 let šole v KrtiniMojca SMRKOLJ

Šola v Krtini je stara sto let! Učenci in učiteljice upamo, da bo njen praznik še dolgo odmeval v spominu vseh, ki so se s šolo spoznali ali z njo živeli.

Prve priprave na praznovanje so se začele že leto nazaj. Pričeli smo z zbiranjem podatkov za zbornik šole, ki je ob tej priložnosti izšel.

Gostoljubnost vseh, ki smo jih prosili za podatke, nas je prepričala, da delamo prav. Spomini so oživeli, ob fotografijah so pripovedovanja postajala vse bolj zanimiva, pridobivali smo nove podatke, ki smo jih skrbno zapisovali. Vemo, da marsičesa še nismo odkrili. Veliko ljudi, ki smo jih spoznali šele kasneje, ob izidu knjige ali v naslednjih prazničnih dneh, je povedalo še marsikaj zanimivega in pomembnega, kar bi bilo vredno

zapisa. A časa ni moč zavrteti nazaj. Zbornik , ki je izšel ob stoletnici, je še vedno brezplačno na voljo v šoli. Vse, ki si ga še želite prebrati, vabimo, da ga dvignete na šoli.

Praznovanje smo pričeli s pohodom po šolski oklici, ki je potekal ob pomoči PD Moravče, s katerim šola sodeluje že nekaj let. Najmlajši udeleženci pohoda so bili z nami kar v vozičkih, poleg njih se je pohoda udeležilo tudi veliko učencev, njihovih staršev, starih staršev,

ODMEV 2008 7

bivših učiteljev, skratka tistih, ki v šolo še vedno radi pridemo.

Drug velik dogodek je bilo odprtje razstave v prenovljenem večnamenskem prostoru, ki je bila na ogled še ves praznični teden. Predstavljen je bil kronološki pregled delovanja šole s starimi fotografijami ter

šolskimi pripomočki. Pri razstavi je sodelovalo tudi Čebelarsko društvo Domžale, katerega začetek je tesno povezan s šolo, saj je tu nekdaj poučeval njihov ustanovitelj.

Praznovanje se je zaključilo z osrednjo kulturno prireditvijo v Letnem gledališču Studenec, kjer so v bogatem kulturnem programu sodelovali učenci šole. Pevski zbor, gledališče, folklora, ansambel malih instrumentov ter Učiteljski pevski zbor šole Dob so pričarali veselo vzdušje, ki se je po končani prireditvi nadaljevalo pri šoli. Tu so se predstavila tudi ostala društva,

s katerimi šola vseskozi sodeluje. To so Prostovoljno gasilsko društvo Studenec, Kulturno društvo Miran Jarc, Turistično društvo Rača in Športno društvo Krti. Člani društev so nas s pomočjo svojih članov pri celotni prireditvi tudi podpirali in nam stali ob strani. Otroci so se najbolj razveselili velike torte, katera jim je šla v veliko slast.

Ostali so kramljali ob kozarčku ali dobrotah iz domače kuhinje. Člani zasedbe Gamsi, ki so to šolo pred leti obiskovali tudi sami, pa so poskrbeli, da so se zbrani zavrteli ob prijetnih zvokih domače glasbe.

Učenci in učiteljice se zahvaljujemo

KS Krtina, ki je pokazala razumevanje za naš praznik in nam z vsemi močmi pomagala pri pripravi praznovanja. Zahvaljujemo se predsedniku Sveta KS Krtina, ki nam je vseskozi stal ob strani, predvsem pa se je zavzel za obnovo naše telovadnice in organiziral dela v zelo kratkem času. Zahvaljujemo se tudi obrtnikom za vse prostovoljne ure njihovega dela ter hitro in učinkovito izvajanje del.

Pri sami organizaciji prireditev smo bili deležni tudi velikodušne pomoči domačih obrtnikov, za kar se vsem lepo zahvaljujemo.

»Obljubimo, da se bomo tudi v prihodnje trudili za prijetno počutje in čimboljše izobraževalne pogoje učencev v šoli Krtina , ki nam že sto let nudi drugi dom.«

ODMEV 20088

Zlati grb Slovenske Bistrice v boksuMarjan BOLHAR - trener

V soboto, 15. marca 2008, je v Slovenski Bistrici potekal tradicionalni, 15. boksarski turnir »Zlati grb Slovenske Bistrice«, ki ga v okviru občinskega praznika vsako leto organizira Boksarski klub Slovenska Bistrica. Udeležil se ga je tudi član Kluba borilnih veščin Domžale, David Erbežnik in dosegel 1. mesto mladincev v kategoriji do 64 kg, ki hkrati tekmuje v kickboxingu za Klub borilnih veščin Domžale. Lansko leto je na Svetovnem pokalu kickboxinga WAKO organizacije v Italiji dosegel 3. mesto med mladinci do 70 kg .

David je v letošnjem letu sodeluje tudi v športni disciplini kickboxinga ful kontakta in je postal državni prvak med člani do 63,5 kg. V boksu pa je prav tako prvič tekmoval v članski kategoriji -64 kg in postal vice državni prvak.

»Čestitamo!«

Pogled po naši krajevni skupnosti

Saniranje ceste - KOKOŠNJEKrajani Kokošenj

S pomočjo KS Krtina smo se z saniranjem ceste od domačije Jamšek proti Prevojam krajani Kokošenj spopadli kar sami. Cesto smo razširili ter naredili kanale za odvodnjavanje meteorne vode, saj je bil to vzrok, da se je nanašal pesek vse do središča vasi Kokošnje. Pri tem saniranju je bilo kar nekaj

fizičnega dela naših krajanov, vendar se je ponovno dokazalo, da so naši fantje in možje od samega vraga, kadar gre za akcijo. Sedaj bo tudi lažji dostop do kmetijskih zemljišč, katera uporabljajo naši ter tudi drugi krajani. Pomembno pa je bilo tudi druženje krajanov, katero se je kar zavleklo.

»Krajani Kokošenj pa smo spet dokazali, da se s skupnimi močmi lahko naredi veliko dobrega.«

ODMEV 2008 9

Piknik v KokošnjahVaški odbor

Tudi letos smo oženili in omožili nekaj fantov in deklet, na ta račun pa smo spet pripravili pravo vaško veselico. Zbrali smo se vsi krajani, gospodinje so pripravile pecivo, moški del pa je pripravil mize ter

ostalo. Zabaval nas je ansambel Žibert, kateri so res »fejst« fantje z dobro glasbo. Rajanje je trajalo do jutranjih ur, nadaljevali pa smo tudi drugi dan, ko smo prišli pospravljat.

Hvala Mokotovim, da smo lahko rajali pod njihovim napuščem, saj nam vreme ni dopuščalo, da bi imeli piknik na prostem.

Žegnanje in sejmulaDarja PETERKA

V nedeljo, 21. septembra, smo se pri Soklič zbrali na žegnanju. Zabaval nas je ansambel Mladi Gamsi, v poznem popoldnevu pa nas je z obiskom presenetil tudi naš nekdanji sokrajan, Franc Flere, s svojim ansamblom. Moram reči, da so tile mladi Gamsi prav »fletni«. V ponedeljek pa je bila pr« Sokliču sejmula.

Včasih je bila sejmula v teh krajih nepogrešljiva, sedaj pa so jo

gostinci že skoraj čisto opustili. Kar škoda, če se spomnimo sejmule pri Mostnarju in pri Roku je bilo kar fletno, kaj ne.

Pri Sokliču pa se tradicije držimo, saj jo organiziramo vsako leto, lansko leto nas je z svojim obiskom navdušila Domžalska godba, letos pa ansambel Toneta Habjaniča. Imeli smo se super.

Veliko mladih me sprašuje, kakšen

pomen ima sejmula v ponedeljek, za žegnanjsko nedeljo. Kot veste, vedno pride domov žlahta, domače gospodinje jih vrlo strežejo, zato pa je sejmula organizirana v ponedeljek, naslednji dan, da so šle tudi gospodinje z svojo družino v gostilno ter se veselile ob dobri glasbi, hrani in pijači.

Upam, da se tudi drugo leto vidimo na žegnanju in sejmuli.

Čiščenje vodnih jaškov in muldeKrajani Zaloga pod Sv.Trojico

V Zalogu so se zbrali krajani ter se domenili za čiščenje vodnih jaškov, saj so bili ti že tako polni peska, da je meteorna voda tega nanašala na glavno cesto.

Prišlo je kar nekaj krajanov. Delali so celo sobotno dopoldne. Ker pa vseh jaškov niso mogli očistiti ročno, smo poklicali na pomoč tudi studenške gasilce, da so z potiskom vodnega curka temeljitejše očistili jaške.

Po opravljeni delovno akciji, pa

seveda ni bilo brez druženja ter pijače in jedača pri domačiji Boštenk v Zalogu.

Zahvaljujemo se go. Cerar Berti ter g. Janezu za skrbno pripravljeno hrano ter pogostitev.

Poleg očiščenih jaškov pa je ob takih delovnih akcijah zelo pomembno druženje krajanov, saj, če se spomnimo leta nazaj, so bile solidarnostne delovne akcije zelo pogoste, ob tem pa so bili boljši tudi sosedski odnosi.

Ne glede na ves trud smo delovno soboto preživeli odlično.

Na koncu pa se moramo zahvaliti Krajevni skupnosti Krtina, katera nam je finančno omogočila, da nismo bili žejni ter lačni.

Krajani se zahvaljujemo tudi studenškim gasilcem.

»HVALA.«

ODMEV 200810

Čiščenje melioracijskega jarka v KrtiniAndrej Samo PETERKA

Po dolgotrajnih pregovarjanjih in sprenevedanjih, s strani pristojnih organov zaposlenih na občini Domžale, naj se melioracijski jarek, ki je bil z denacionalizacijo in odvodnjavanjem narejen na zemljišču, katerega upravitelj ni občina ampak zasebni lastnik, očisti, ni bilo nič. Zanimivo pa je, da je lastnik jarka ravno občina, ki bi morala brez naših prošenj in …, poskrbeti za takšne primere, saj so za takšne dejavnosti namenjena sredstva iz državnega proračuna.

Jarek, ki je bil zaraščen do takšne mere, da je zbujal bes prebivalcev novega naselja v Krtini.

V poletni vročini je bil zaraščen

jarek nekakšno zavetišče in leglo komarjev, ter drugih insektov in glodavcev, hkrati pa v poletnih plohah in neurjih nefunkcionalen, saj voda ni imela prehoda skozi zaraščeno dno samega jarka. Poleg vsega naštetega pa tudi takšna zanemarjena infrastruktura ne sodi v sam sklop urbanističnega načrta.

Zato sem se kot solastnik pribrežne parcele odločil, da bom stvari vzel v svoje roke.

Bilo je dokaj sveže sobotno jutro v mesecu juliju, ko sem se s petimi prijatelji, ki sem jih prosil, če mi lahko pomagajo pri tem projektu, odpravil na kraj zločina, kakor bi temu lahko rekli tudi drugače.

Oblečeni v zaščitna oblačila smo se podali v gosto zaraščen jarek. Pri delu so nam najbolje služile motorne žage – motorke, saj so bila nekatera debla v jarku debela tudi do 5 cm. Po nekaj urnem garanju in seveda tudi nekaj premorih, nam je jarek le uspelo očistiti.

Posebna pohvala pa gre krajevni skupnosti Krtina in njenemu predsedniku Janezu Avscu, ki je poskrbel, da smo se utrujeni, popraskani in lačni na koncu pošteno okrepčali, hkrati pa je pozdravil našo gesto o čiščenju in nam obljubil pomoč tudi v bodoče.

Obljuba dela dolgJanez AVSEC

Včasih je z občinskimi službami pravi križ. Kajti navadno človek več zapravi za telefon, bencin, da ne govorimo o času, kot pa je rezultatov dogovorov in pogovorov s strani občinskih služb oziroma podjetij, ki bi morali opravljati določene dejavnosti.

Tako je bilo tudi v primeru mulde na Studencu. Sovaščani so me

opozarjali oziroma me opominjali, da bi bilo dobro, da se mulda sredi vasi očisti, saj ni bila očiščena že desetletje ali dve. Kljub zagotovilom občinskih strokovnih služb, da je to vsakoletna rutina podjetja, ki je izbrano za tovrstna izvajanja del, tudi letos, kot že vrsto let, mulda še vedno ni bila očiščena. Ob nedeljskem klepetu smo s sovaščani ugotovili, da ni to nikakršen poseg, seveda če. . .

Zavrtel sem par telefonov in dobil soglasje Sveta KS Krtina, da

prispeva krajevna skupnost malico v primeru, če vaščani delo opravijo/opravimo sami. Ker se železo kuje vroče, ni minilo teden dni in mulda je bila očiščena.

»Vaščani Studenca želimo vsem krajankam in krajanom miren in blagoslovljen božič, v letu 2009 pa zdravja, miru in osebnega zadovoljstva.«

ODMEV 2008 11

Končana dela pri obnovi cerkve Sv.TrojicaŠtefan ROŽIČ

21. septembra 2008 smo dočakali dan, ko se je s slovesno mašo in blagoslovom končalo dolgotrajno delo gradbenega odbora, ki je bil res vztrajen in potrpežljiv.

Obnova cerkve je trajala več let, od sečnje lesa, nato podbetoniranja temeljev, postavitve gradbenega odra, podiranja starega ostrešja, lansko leto pokritje cerkve, klesanje

starega ometa, barvanje turna, izdelovanje nove fasade, pleskanje notranjosti, izdelava novih stopnic, zamenjava električnih inštalacij in še mnogo stvari, ki se jih sploh ne da našteti.

»Zahvala gre vsem, ki so s svojo požrtvovalnostjo, hrano ali finančno pomočjo pomagali, da je cerkev kvalitetno obnovljena, tako da vsak obiskovalec Sv. Trojice vidi, da so tu doma dobri ljudje.«

Prihajamo med vas in vam želimo vse lepoAdo ROMIH, direktor

V uvodu se vam želimo najprej predstaviti. Podjetje Eksplan AT d.o.o. je mlado, dinamično in hitro se razvijajoče podjetje, s sedežem v Trzinu. Dejavnost podjetja je gradbeni investicijski inženiring, prodaja in montaža avtomatskih dvižnih garažnih in industrijskih vrat proizvajalca Teckentrup iz Nemčije ter ALU in PVC stavbnega pohištva.

V sklopu investicijske dejavnosti smo ob glavni cesti proti Moravčam, ob izhodu iz avtoceste, pričeli z gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta. Objekt bo v večjem delu namenjen stanovanjem, v pritličju pa so predvideni poslovni prostori za lastne potrebe, kamor bomo preselili sedež našega podjetja. Torej, postali bomo »vaši sokrajani«. Še bolj tesna vez z vami, drage krajanke in krajani, bo naš dnevni bar, ki je predviden v pritličju. V njem vas bomo z veseljem postregli z raznovrstnimi napitki. V skladu z načrti bomo

investicijo zaključili drugo leto ob tem času.

»Med vas prihajamo z odprto dlanjo, z željo, da si ustvarimo kar najboljše sosedske in poslovne odnose. V prihajajočem letu pa vam želimo vse lepo.«

ODMEV 200812

Novice iz Račnega vrhaŠtefan ROŽIČ

Čas hitro beži in ko se pred božičem oziramo nazaj, se vedno sprašujemo, kaj vse smo počeli to leto.

Poleg tega, da smo organizirali zelo dobro uspelo čistilno akcijo, ki je pokazala skrb, za lep in urejen kraj, tudi že več let že opozarjamo, da je nujna ureditev muld, ceste

ter meteorne vode, ki ob vsakem deževju odnaša in spodkopava cesto. Upam, da bo novo vodstvo za komunalne zadeve v naslednjem leto to res tudi uresničilo.

Že letos, ali takoj v naslednjem letu, bo postavljen nov transformator na električnem drogu pri Mrdženoviču. Tako se bo izboljšala oskrba

našega kraja z električno energijo. Veliko sodelujemo tudi pri raznih prireditvah v PGD Žeje – Sv. Trojica. Druženje v raznih športno- rekreativnih društvih nam vliva voljo tudi za naprej, zato želim vsem vaščanom in krajanom KS Krtina miren in blagoslovljen božič, v letu 2009 pa zdravja in osebne sreče.

Druženje v naši krajevni skupnosti

Deseti,jubilejni, izlet krajanov KS KRTINAJana KOVIČ

13. septembra 2008, je deževno jutro, dan, ko se krajani KS Krtina odpravimo na izlet. “Ah, saj bo nehalo deževati,” si mislim, ko se pripravljam na odhod. “Tudi če bo deževalo, se bomo imeli lepo. Tako je bilo že devetkrat, zakaj ne bi bilo tudi letos. Dež res ne more pokvariti našega izleta,” tolažim sama sebe.

Ko prideva z možem na avtobusno postajo v Zalogu, je ta nabito polna ljudi, ki so dobre volje in ne dovolijo, da bi jim dež pokvaril dobro razpoloženje. Krajani se pozdravljajo, veselijo se drug drugega. Nekateri se že nekaj časa niso videli. “A, ti si tudi tu?” “Ja, izleta pa res ne smem zamuditi.”

Ob 7.00 avtobusa pripeljeta na avtobusno postajo. Vkrcali smo se in odpeljali novim doživetjem naproti. Pot nas vodi na Gorenjsko. Prvi postanek je v Kranjski Gori. Tu si pretegnemo noge in napolnimo

svoje želodčke z okusnim zajtrkom. Po uri postanka nadaljujemo pot mimo Rateč v Italijo. Pot nas vodi skozi Trbiž vse do Ravence, manjše vasice sredi Rezije, kjer še danes živijo Slovenci. Ustavimo se pred Rozajansko kultürsko hïšo (Rezijsko hišo kulture), kjer nas je sprejel Rezijanec Sandro, ki nam je

predstavil Rezijo. Rezija je 21 kilometrov dolga in 4 kilometre široka dolina pod Julijskimi gorami. Veliko ljudi se je odselilo v Furlanijo, domov se vračajo ob koncu tedna. V tej dolini je še danes življenje trdo. Če so hoteli v preteklosti prebivalci preživeti, so morali moški oditi po svetu: pol leta so bili

ODMEV 2008 13

doma, pol leta pa so po svetu služili denar, brusili so škarje, nože, popravljali lonce … Za konec nas je Sandro naučil tudi rezijski ples.

Zapeljali smo še do informacijskega središča v Ravenci, kjer smo si ogledali stalno razstavo o živi in neživi naravi ter maketo doline Rezije.

Pot nas je vodila nazaj proti Trbižu. V vasi Žabnica smo se ustavili, se malo okrepčali oz. posladkali z dobrotami, ki so jih spekle pridne gospodinje, nato pa smo se z gondolo odpeljali na 1790 metrov visoko romarsko središče Svete Višarje, ki so pravi biser naravne lepote, saj lahko od tod občudujemo bližnje gorske vrhove. Na tem kraju se srečujejo Slovenci, Italijani in

Nemci, saj sem vsi prihajajo častit višarsko Marijo z Detetom.

Vreme je bilo slabo, deževalo je, bilo je megleno in mrzlo, tako da nismo mogli občudovati lepote gora in okolice. Odšli smo v cerkev k maši. Gospod župnik nam je povedal zgodovino te cerkve. Na Svete Višarje naj bi bila božja pot že

od leta 1360. Leta 2000 so obnovili notranjost svetišča, glavni oltar in freske. Vsa poslikava v cerkvi je delo akademskega slikarja Toneta Kralja. Po maši smo se še malo sprehodili med stojnicami ali odšli na čaj, da smo se malo pogreli, nato pa smo odšli nazaj v dolino in na avtobus.

Odpeljali smo se še do Belopeških jezer. Škoda, da je deževalo in se nismo mogli sprehoditi ob njih. Lepo je na teh jezerih.

Dan se je že skoraj prevesil v večer, zato smo se počasi odpravili proti domu. Pot nas je vodila do Žirovnice, kjer smo imeli večerjo. Po večerji nam je gospa Judita, ki nas je vozila, pripravila presenečenje. Povedala je, da je to naš deseti izlet. Ker je njeno podjetje že deseto leto organiziralo izlete za našo KS, se je odločila, da nas za okroglo obletnico preseneti s torto. Presenečenje je uspelo. Judita nam je zaželela še veliko lepih izletov v prihodnje.

V poznih večernih urah smo se kljub slabemu vremenu zadovoljni in veseli srečno vrnili domov.

Izlet je tudi tokrat uspel, zato se v svojem imenu in v imenu izletnikov zahvaljujem Ivanki Ogorevc in Duši Grošelj, ki sta zbirali prijave, ter KS Krtina in njenemu predsedniku, Janiju Avscu, ki je krajanom omogočil cenejši izlet. Hvala tudi pridnim gospodinjam, ki so nas razvajale s svojimi dobrotami, in Anžetu Osolniku, ki je s svojo harmoniko poskrbel, da nam ni bilo dolgčas.

Čebelarji naj medi ...Janko KOKALJ

Čebelarski pozdrav ,,Naj medi,,, je razpoznavno geslo med čebelarji. Čebelarska družina Krtina je bila v iztekajočem letu 2008 živahno aktivna. Na občnem zboru v prostorih PGD. Žeje - Sv. Trojica nas je s svojo prisotnostjo počastil g. Janez Avsec, predsednik sveta KS Krtina. Zaradi različnih informacij smo letos nestrpno pričakovali prve izletne dneve in ocenjevali, kaj nam je zdravega življa ostalo v panjih. V zimi leta 2008 je umrlo 30 - 40 čebeljih družin po vsej Sloveniji.

Po lepem razvoju družin, katere so ostale, smo letos čebelarji doživeli pomore letečih čebel. Naletne deske pred panji so bile vse polne umrlih čebel. Hudo, hudo. . . Mesec dni je trajalo, da so se te družine opomogle, so pa zamudile cvetlično pašo. O vsem tem smo se pogovarjali na pomladanskem srečanju ob lovski koči na Kolovcu. Velja omeniti, da so se na Kmetijskem ministrstvu RS in na Veterinarski upravi Slovenije aktivno vključili v raziskavo in

ugotavljanje vzrokov za nastalo situacijo. Povedano je bilo, da je treba iskati vzroke pri proizvajalcih škropiv, izvajalcih škropljenja, pa tudi pri rejcih čebel. Ker krivca niso določili, sta občina in Republika Slovenija oškodovanim čebelarjem povrnili del nastale škode. Seveda le tistim, ki so z dokumenti in potrdili vložili zahtevke. Z veliko hrupa so na Ministrstvu za kmetijstvo in prehrano čebelam namenili zdravilo ,, Bayvarol,,. O učinkih tega zdravila pa so različna mnenja

ODMEV 200814

- največ pa bomo zvedeli spomladi 2009.

Letos smo se udeležili posebne razstave v prostorih Podružnične osnovne šole v Krtini ob njeni STO letnici obstoja. Pokazali smo panjske končnice in stare čebelarske priprave, katere so uporabljali v

preteklosti. Tudi medu čebel in peciva naših čebelark nismo skrivali, ni nas bilo sram. V septembru smo se udeležili strokovne ekskurzije v Belo krajino. Pri g. Pavlinu smo degustirali medene izdelke in pijačo. Povprašali smo ga, kako s staršema lahko upravlja več kot dvesto čebeljih družin. Zanimivo odgovarja: » Ja delati in delati je treba.« Obiskali smo še Belokranjski muzej v Metliki in na turistični kmetiji zaključili naše srečanje.

Na god našega zavetnika in priprošnjika sv. Ambroža že več let povabimo čebelarje in vse ostale k zahvalni sv. maši v farno cerkev sv. Martina v Dobu. Letos pa je bilo še posebno slovesno, saj smo ob tej priložnosti blagoslovili čebelarski prapor društva Domžale, med,

čebelje pridelke in novo, iz čebeljega voska, izdelano velikonočno svečo. Po maši smo skromno postregli z medenim pecivom in šilcem sladkega. Posebno prijetno pa je spoznanje in obljuba, da se ob letu spet srečamo.

S prisotnostjo je našo korajžo

počastil predsednik Čebelarske zveze Slovenije, g. Boštjan Noč, prisotni predsedniki svetov krajevnih skupnosti Dob g. Robert Hrovat, g. Lovro iz KS Toma Brejca Vir ter g. Janez Avsec iz KS Krtina. Ob tej priložnosti pa se želimo javno zahvaliti botroma čebelarskega prapora - gospe Vidi Čadonič Špelič in gospodu Janezu Avscu za sodelovanje in njuna prispevka, pa tudi za podarjeni plašč praporščaku. Kot sem omenil, smo čebelarji podarili enako svečo ob blagoslovitvi obnovitvenih del v podružnični cerkvi na Sv. Trojici. Enako nameravamo podariti svečo ob blagoslovitvi nove cerkve sv. Jožefa na Viru.

Že davnega leta 1919 se je zapisalo ime Čebelarske družine Krtina, zato v naslednjem letu načrtujemo praznovanje 90-letnice Čebelarske družine Krtina in Čebelarskega društva Domžale. Verjamemo in upamo, da vrata ne bodo ostala zaprta, če bodo na njih potrkali čebelarji. Želimo biti v krogu aktivnih krajanov KS Krtina, Dob in Vir.

»Želimo si čimbolj čiste narave in gozdov, pa bodo tudi naši čebelji pridelki normalni in zdravi. Ob koncu leta želimo čebelarji vsem sokrajanom v Krajevni skupnosti Krtina in bralcem Odmeva blagoslovljen božič, dobrega zdravja, uspeha in osebne sreče v letu 2009, da bi z dobro voljo sprejeli vsako jutro in nov dan svetlobe sončnega dne.«

ODMEV 2008 15

Turistično društvo RAČAAna ŠLIBAR, predsednica društva

»VAM TREM BOM VSAKI DAN PEL V POZDRAV, NOSITE BLAGOSLOV IZ VIŠAV!«

Krtina je dobila ugledno mesto v projektu TRKAMO NA VRATA DEDIŠČINE in blagovni znamki SRCE SLOVENIJE.

BISER KRTINE – CERKEV

»Zagotovo smemo cerkev sv. Lenarta, sicer podružnično cerkev dobske fare, uvrščati med najdragocenejše gotske objekte v Sloveniji.«

Na mestu, kjer danes stoji krtinska cerkev, je nekoč stala kapelica, ki jo je že v dobi pokristjanjevanja postavila Češeniška gospoda.

Na to mesto so v 15. stoletju postavili cerkev, ki jo je 27. avgusta 1458 posvetil škof Fortunat. Žal pa so jo že čez 13 let – leta 1471, Turki požgali.

Brez cerkve so bili na Krtini kakih 30 let, razvaline nekdanje cerkve so kar klicale k postavitvi nove cerkve. Ta je bila zgrajena okoli leta 1500. Omenjene letnice niso našli, je pa nad vrati na severni strani vidna letnica 1640, ko je bila cerkev morda dopolnjena ali obnovljena. V notranjosti cerkve dve vrsti po pet, na osem vogalov rezanih stebrov, nosi cerkveni obod ter deli cerkev v tri enako visoke, enako dolge in enako široke ladje, kar je pri nas edinstven primer. Osmerokotni stebri stojijo na okroglih podstavkih. Žal so leta 1748 zazidati tri izvirna gotska okna in postavili štirioglata, s tem pa so cerkev kot umetnostnozgodovinsko dragocenost zelo oškodovali.

Cerkev so ponovno začeli obnavljati v letu 1886 v gotskem slogu, ko so vzidali šest novih gotskih oken z barvnimi stekli.

Tedaj so postavili tri oltarje: oltar sv. Lenarta, zavetnika cerkve so samo obnovili (sicer je iz leta 1726 – 1731), postavili so oltar Rožnovenske Matere Božje in oltar sv. Janeza Nepomuka.

Janez Vajkard Valvazor o cerkvi piše, da ima cerkev na Krtini tri oltarje: sv. Lenarta, sv. Jedrti in sv. Roka. Zgodba o oltarjih je zanimiva, saj so jih mnogo menjavali, velja pa, da je za krtinsko cerkev sv. Lenarta zelo pomemben sv. Rok, zavetnik obrtnikov in rokodelcev, ki se nahaja na glavnem oltarju, svetnik pa je tudi zavetnik živine proti kužnim boleznim.

Naš slovenski polihistor Janez Vajkard Valvazor o Krtini in sv. Roku tudi navaja, da se cerkveno žegnanje praznuje vsako leto drugo nedeljo po Marijinem vnebovzetju. Na praznik sv. Roka pridejo romarji iz sosednjih župnij v procesijah z zastavami. Romanja k sv. Roku, zavetniku in zaščitniku ljudi in živine proti kužnim boleznim, so se začela menda že v času hudih epidemij na Kranjskem.

Zanimivosti je v krtinski cerkvi sv. Lenarta veliko. Ena izmed njih je ta, da križev pot v cerkvi nosi napise, zapisane v bohoričici. V naravi, v okolici cerkve, boste še danes našli kak košček skrila ali skalce, kritine torej, s katero je bila nekoč, pred

stoletji, prekrita cerkev na Krtini.

Tudi zvonove v krtinskem zvoniku so večkrat menjavali. Štiri bronaste zvonove jim je vzela vojna vihra, saj so jih sredi februarja 1917 pretopili v topove za potrebe avstrijske vojske.

Nove bronaste zvonove so v Krtini dobili leta 1927, ko je navzočim spregovoril tudi državni poslanec Valentin Rožič. Na največjem od štirih sedanjih zvonov, okrašenem z reliefnimi okraski, v gotski pisavi piše:»Vam trem bom vsaki dan pel v pozdrav, nosite blagoslov iz višav!«

VABILO NA DELAVNICE

Vse krajane Turistično društvo Rača obvešča, da so vse leto potekale delavnice peke kruha na domačiji Capuder v »Dolenji vasi«.

ODMEV 200816

Naša želja je, da se naučite peči dober in zdrav domač kruh, kar je bila v preteklosti tradicija naših pridnih gospodinj, saj so kruh s kolesi vozili v Ljubljano in ga prodajali tudi na ljubljanski tržnici. Vabljeni torej, da se nam pridružite.

VABIMO NOVE ČLANE

TD Rača vljudno vabi nove člane in vse ljudi, ki imajo vsaj nekaj prostega časa in idej, kaj bi še lahko delali »po starem«, da se nam pridružite.

Več o našem delu si lahko ogledate na naši spletni strani

www.turisticnodrustvo-raca.si

»Vsem krajankam in krajanom želimo obilo zdravja in miru v prihajajočem letu. Bodimo ponosni na svoj kraj in bisere v njem.«

Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB 1941-1945 DOB - KRTINA Vlado CERAR

Letošnje leto je minilo kot jubilejno leto, ob praznovanju 60. obletnice ustanovitve organizacije Zveze borcev Slovenije, katera je bila v začetku predvsem organizacija veteranov, nato neposrednih udeležencev narodno osvobodilnega boja, sedaj pa deluje kot organizacija s poudarkom na uveljavljanju in ohranjanju idealov, načel in vrednot NOB 1941-1945.

Ostajamo civilno družbena organizacija, ki deluje v javnem interesu, skrbi za pravice borcev, za ohranjanje spominskih obeležij, ki nas spominjajo in opominjajo na zgodovinsko preteklost našega naroda, za organizacijo spominskih slovesnosti in proslav.

Za nami je prvo leto po prenovi organizacije, katera ima namen opominjati in spodbujati mlajše generacije, da ob sprejemanju in spoštovanju vrednot preteklosti sami ustvarjajo lastno novo prihodnost.

Naše aktivnosti so se v letošnjem letu pričele že v začetku januarja s spominsko slovesnostjo ob obletnici tragedije borcev in aktivistov leta 1945 na Rudniku pri Radomljah.

Med večje slovesnosti, katerih smo se udeležili, je bila proslava 24. februarja pri spomeniku na Oklem, kjer smo se poklonili spominu borcev in bork, ki so na isti dan pred 63 leti v neenakem boju z Nemci izgubili svoja življenja.

Udeležili smo se tudi velike proslave ob obletnici dražgoške bitje v Dražgošah. Za državni praznik, 27. april - dan upora proti okupatorju, je bila velika občinska proslava v domu krajanov v Žejah, katere se je udeležilo zelo veliko ljudi.

Letni občni zbor naše organizacije je bil ravno na dan 8. marca, prav z namenom, da tudi obeležimo in praznujemo praznik žensk ter ne pozabimo naprednih žensk iz preteklosti (Klare Zetkin, Roze Luksemburg), katere so svoja življenja posvetile borbi za enakopravnost žensk v družbi. Člani odbora so ostali isti, kot so bili izvoljeni v prejšnjem letu.

V mesecu maju smo organizirali samostojni izlet naših članov z obiskom spominskih obeležij v Frankolovem in Osankarice, ki nas spominjata na dva tragična dogodka iz časa 2. svetovne vojne, polna hrabrosti in junaštva. V

planinskem domu na Osankarici smo si tudi ogledali zanimiv film o tragediji, katera se nam je globoko vtisnila v spomin. Na povratku smo obiskali še Terme Zreče, od koder smo se zadovoljni vrnili domov.

Posebno skrbno smo sodelovali pri organizaciji krajevnega praznika Krajevne skupnosti Dob. V sklopu tega praznovanja smo pripravili Pohod na Hrastovec in proslavo s kulturnim sporedom na Hrastovcu, v spomin na prvo partizansko bitko na tem področju. Prijetno druženje se je nadaljevalo na domačiji pri Šuštarjevih na Brezovici ter nato popoldan in zvečer pred prostori Krajevne skupnosti Dob.

Naša organizacija si je zastavila program, da postopno obnovimo spomenike in spominska obeležja. Pridobili smo že strokovna mnenja o sanaciji od Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, vendar nam je zaradi omejenih finančnih sredstev letos uspelo obnoviti le spomenik na pokopališču na Sveti Trojici, 15 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja z območja Svete Trojice in okolice, ter še 9 neznanim borcem, ki so padli na tem območju med 2. svetovno vojno.

ODMEV 2008 17

Tako je bila 25. oktobra spominska slovesnost ob obnovljenem spomeniku, katere se je udeležilo veliko število krajanov, praporov, izveden je bil kulturni program s pevskim zborom Turističnega društva Turnše, Češenik - ob spremljavi harmonike.

Ob dnevu mrtvih smo uredili

in okrasili tudi vse partizanske spomenike in spominska obeležja.

Kot vsako leto smo tudi letos obiskali šest naših članov jubilantov, kateri so praznovali visoke jubileje, 80 in 85 let. Vsem še enkrat želimo veliko zdravja!

V letošnjem letu so umrli štirje

naši člani (Kuhar Stane, Juteršek Slavko, Hribar Jože, Kopač Janez), katere smo k zadnjemu počitku pospremili s praporom, vencem in govorom.

Na novo se je včlanilo 16 novih mlajših članov, kateri cenijo, spoštujejo in zagovarjajo vrednote in cilje NOB.

V naše vrste pa še naprej vabimo simpatizerje in vse, kateri priznavajo verodostojnost, pridobitve in tradicije NOB.

Krajevnima skupnostma Krtina in Dob se iskreno zahvaljujemo za denarne prispevke, ki nam še kako pomagajo pri uresničevanju naših zastavljenih nalog. Želimo si tudi

v prihodnje uspešno sodelovanje in delovanje naše organizacije v okviru obeh krajevne skupnosti.

Obenem bi se rad zahvalil Pevskemu zboru Turističnega društva Turnše, Češenik za pomoč pri izvedbi kulturnega programa na naših proslavah.

»Ob izteku leta koristimo priložnost in vsem krajanom in krajankam želimo veliko dobrega zdravja, sreče, prijateljstva in miru v prihodnjem letu 2009.«

Festival, ki obiskovalce navdušuje STUDENEC 2008-2009 Alojz STRAŽAR

Leto se zaokrožuje v svoj krog, tako se tudi poslavlja letošnji Kulturni poletni festival Studenec. Za seboj pa pušča izredno veliko ustvarjalnosti in kulturnih užitkov, tako tujih vrhunskih umetnikov kot domačih izvajalcev. Ljubitelji glasbe so imeli največ priložnosti za spremljanje vrhunskih koncertov in prireditev. Nesmiselno bi jih bilo naštevati, kot tudi vse ostale predstave, saj so Vam, prebivalcem okoliških krajev in vasi, dobro znane.

Pomembnejše bi bilo ob zaključku leta predstaviti vtise in številne pohvale, ki smo jih bili deležni ob prireditvah. Še največ pozitivnih kritik pa je bilo objavljenih v dnevnem časopisju in revijah. Zadnji festival je bil po omenjenih člankih in kritiki eden najboljših, če ne ravno najboljši - od vseh osmih festivalov. Za številne ljubitelje glasbe, gledališča, likovnih ustvarjalcev in letos tudi filmskega sveta je ponudil številna presenečenja in izredne dosežke.

Včasih je velika škoda, da morda tudi domačinom kakšen dober koncert ali predstava odide mimo. Dostikrat se v družbi ali pogovoru sliši: »Škoda, ko bi vedel, da je bilo tako, kot praviš, bi pa tudi jaz šel ». Pravijo, da urca zamujena ne povrne se nobena, in res je tako. Tudi to pisanje je namenjeno bolj za v prihodnje in manj za čas, ki je že za nami.

Načrtovanje nove sezone oziroma programa je izredno naporno.

ODMEV 200818

Veliko razlogov je za to. Vsekakor so vedno želje po boljšem, lepšem in ljudem všečnim programom, kar je najbolj pomembno. Pa vendar želje največkrat niso uresničljive,

ker je v številnih primerih vzrokov več, predvsem pa je glavni krivec denar, ki je neizbežen za izvedbo zahtevnejšega programa, pa naj si bodi na glasbenem ali gledališkem

področju. Tudi druge ovire so na poti, ki pa niso odvisne od denarja in recesije, ampak le od človeške zavisti in škodoželjnosti v našem primeru enih in istih ljudi, ki bi jim po njihovi pripadnosti in naslovu društva v nobenem primeru ne bi smelo biti v ponos.

Seveda se nizki ravni komuniciranja zagotovo ne želimo pridružiti.

Mnogo pomembneje za naše društvo je, da bi tudi v prihodnje svoji zvesti publiki predstavili dobro sezono in kvalitetno domačo gledališko predstavo. Vsekakor se za prihodnji festival obeta, kar nekaj zanimivih koncertov in prireditev.

V krtinski cerkvi načrtujemo, tako kot v letošnjem letu, zelo zanimiv koncert.

V poletnem gledališču pa nas bodo s svojim koncertom skoraj zagotovo razveselila postavna dekleta, dekliškega zbora – SIRENE. Obeta pa se tudi vrhunski koncert SLOVENSKEGA OKTETA in kot gostje – Vokalna skupina SESTRE TROBEC – ŽAGAR.

V zadnjem času je studenški oder zanimiv tudi za jubilante narodno zabavnega žanra.

Zato svoj jubilej želi z nami praznovati v tem ambientu ansambel SVETLIN.

Tudi zaključek šolskega leta, kot je »valeta», bo za večer ali dva oživela ta studenški prostor. In če bo vse potekalo po dogovorih, bomo gostili tudi MUZICAL: MOJE PESMI, MOJE SANJE, izvajalcev Delavnice muzike in Prešernovega gledališča Kranj.

Ker v prihodnjem letu praznuje društvo 60 let svojega delovanja, bomo uprizorili predstavo, ki se je kot prva odigrala na Studencu, pod Šinkovčevem kozolcem - V LJUBLJANO JO DAJMO, tokrat v priredbi Romana Končarja.

Ob zaključku sezone se bomo posvetili našemu jubileju in izdaji knjige – 60 LET POLETNEGA GLEDALIŠČA NA STUDENCU.

ODMEV 2008 19

Za sam zaključek pa bomo kot že vrsto let pripravili otroško predstavo Miklavžev večer. To so kratke zamisli in namere za jubilejni Kulturni poletni festival.

»Upamo in želimo, da bi Vam bil FESTIVAL 2009 všeč in vreden Vašega obiska.«

PGD Studenec v letu 2008

Leto 2008 je bilo za vse člane PGD Studenec živahno na vseh področjih. Najbolje, da gremo kar po vrsti: nekaj o intervencijah, na katerih smo sodelovali studenški gasilci, je zapisal poveljnik Jernej Slapar; aktualne teme – hidrantnih omaric – sta se dotaknila Matjaž Merkužič in Andrej Štefe; da dogajanje v gasilskih vrstah še dolgo ne bo zamrlo, bo zagotovo poskrbela naša mladina, o kateri sta nekaj besed zapisala predsednik Marko Rahne in mentor Klemen Zabret; za konec pa še poročilo o delu gasilk, ki ga je oblikovala predsednica komisije za članice Juljana Slapar - da ne bo obveljalo prepričanje, da je gasilstvo le za močnejši spol, prispevek namreč potrjuje, da so članice tudi pomembne pri delovanju prostovoljnega gasilskega društva.

Intervencije PGD Studenec v letu 2008

21. 2. ob 19.00 smo dobili • poziv z RE-CO Ljubljana, da na Veselki v gozdu gori kup vejevja. Gasilci PGD Studenec so se odpravili na sam kraj in

požar pogasili.9. 3. ob 01.16 smo dobili poziv, • da gori stanovanjska hiša v Rudniku pri Moravčah 4. Gasilci smo se odpravili tja, kjer smo moravškim gasilcem nudili podporo z vodo in dihalno tehniko.29. 3. ob 09.08 je prišel poziv •

z RE-CO, da gori stanovanjska hiša v Moravčah, natančneje Ples 1. Gasilci PGD Studenec smo takoj izvozili, vendar po nekaj kilometrih obrnili, ker je šlo za lažno prijavo.28. 5. ob 17.30 smo bili •

aktivirani preko krovne sirene na studenškem domu in s strani RE-CO Ljubljana, da v vasi Brezje 10 gori gospodarsko poslopje - hlev. Gasilci PGD Studenec smo izvozili z obema voziloma in 15 gasilci. Ko smo prispeli na kraj požara, je ogenj že prebil streho, tako

da je ogrožal ostale objekte v bližini. Na pomoč je prihitelo še 8 okoliških gasilskih društev in poklicna gasilska enota Helios Domžale s težkimi vozili. Na pomoč sta nam priskočila tudi Stane Zemljarič in Marjan

ODMEV 200820

Cencelj s svojo tehniko pri premetavanju sena. Na intervenciji je sodelovalo 18 vozil in 90 gasilcev, od tega 34 studenških. Intervencijo smo zaključili 29. 5. ob 15.00.1. 6. ob 11.14 smo bili aktivirani • s strani RE-CO, da v Brezjah na Gmajni gori deponija sena, ki se je vžigala zaradi vetra. Gasilci PGD Studenec, Dob in Centra požarne varnosti Domžale smo deponijo sena pogasili in namočili, da ne bi prišlo do ponovnega vžiga8. 7. ob 16.20 smo dobili • poziv občana v Krtini, da ima zaradi velike količine padavin zalito dvorišče in voda ogroža še druge prostore. Trije gasilci iz našega društva so odšli pomagat občanu očistit odvodno cev.17. 8. ob 10.45 smo bili pozvani • s strani regijskega poveljnika Ljubljana III za pomoč pri odpravljanju posledic neurja na Ptuju. Sedem studenških gasilcev je odšlo na pomoč v kraj Vrh nad Mestom (Ptuj). Gasilci smo pomagali prekriti strehe s PVC folijo na sedmih hišah.20. 9. ob 16.00 nas je občan • zaprosil za pomoč pri čiščenju kanalizacijske cevi. Gasilci smo s pomočjo cevi očistili kanal.2. 10. ob 18.00 nas je prav • tako občan zaprosil za pomoč pri čiščenju kanalizacijskih cevi zaradi večjih nalivov. Akcija je bila uspešno zaključena.2. 11. ob 19.20 smo bili pozvani • s strani RE-CO Ljubljana, da gori gospodarsko poslopje v Zagorici pri Rovah. Studenški gasilci smo izvozili na kraj požara, kjer smo pomagali pri gašenju in sanaciji sena ter z vozilom dovažali vodo na požarišče.29. 11 ob 03.51 smo bili • obveščeni preko RE-CO, da tik ob stanovanjski hiši gori drvarnica v velikosti 5 x 7 metrov. Gasilci smo takoj izvozili z obema voziloma in osmimi gasilci. Sam dostop do stanovanjske hiše je bil otežen zaradi padlega snega in poledenelega cestišča, tako da nam je Resnik Robert, tudi

član našega društva, na pomoč priskočil s traktorjem, da smo eno vozilo potegnili do kraja požarišča. Pri gašenju požara so sodelovali poklicni gasilci Helios Domžale in sosednje društvo PGD Dob.V skorajda preteklem letu smo • se operativni gasilci udeležili treh gasilsko reševalnih vaj v okviru GZ Domžale. Imeli smo tudi društveno vajo na stavbo KS Krtina, kjer smo preizkusili tehniko, s katero PGD Studenec razpolaga in preverili tudi naše operativno znanje.

Hidrantno omrežje in hidrantne omare

Na javnem vodovodnem omrežju Krajevne skupnosti Krtina je dokaj dobra pokritost z nadzemnimi in podzemnimi hidranti. Hidranti so namenjeni zagotavljanju požarne varnosti in se jih lahko brez predhodnega soglasja upravljavca (Javno komunalno podjetje Prodnik) uporablja samo v primeru gašenja požara in drugih elementarnih nesreč. Za postavitev in vzdrževanje hidrantov sta odgovorna lastnik (Občina Domžale) in upravljavec, uporabnik pa mora po uporabi zagotoviti brezhibno stanje hidranta in o tem obvestiti upravljavca.

O

morebitnih okvarah hidrantov pa smo dolžni vsi krajani obvestiti za to pristojnega upravljavca hidrantnega omrežja ter tudi

lokalno gasilsko društvo (PGD Studenec in za Račni Vrh PGD Žeje - Sv. Trojica) za postopanje v primeru požara. Prav tako smo dolžni vsi krajani zagotoviti stalno dostopnost do hidrantov in vidnost opozorilnih tabel za hidrant.

Za zagotavljanje čim višje stopnje požarne varnosti v KS Krtina ter hitre dobave vode iz hidrantov na požarišče je PGD Studenec pred 25 leti začelo postavljati hidrantne omare, v katerih so gasilske cevi, ključ, ročnik, ter glede na tip hidranta še hidrantni nastavek. Vsebina le-teh je namenjena izključno za potrebe gašenja ob požarih. Vseh omar je trenutno 17, vsa oprema zanje ter dopolnitev iztrošene ali uničene opreme je bila zagotovljena s strani PGD Studenec in dotacij KS Krtina, vendar pa na noben način niso inventar gasilskega društva, ampak kraja, v katerem se nahajajo.

Žal pa je bilo v teh letih v kar nekaj omar vlomljeno in veliko cevi odtujenih, o čemer smo obvestili Policijo in KS Krtina. Vse prevečkrat pa se dogaja, da so »uporabniki« opreme v omarah tudi domačini, saj se je kar nekajkrat zgodilo, da je bila ob pregledu oprema »shranjena« kje drugje. Na vsak način je skrb za požarno varnost dolžnost ne samo gasilcev, ampak

vseh krajanov v lokalni skupnosti.

Zato gasilci od krajanov pričakujemo

ODMEV 2008 21

večjo odgovornost, da bo oprema, namenjena izključno za potrebe gašenja, na svojem mestu oziroma da se ob morebitni odtujitvi ali poškodbi takoj opozori gasilce ali KS Krtina. Gasilci pa se bomo ob pomoči KS Krtina in interesu krajanov še naprej trudili vzdrževati opremljenost z gasilno opremo.

Delo mladine v PGD Studenec v letu 2008

Hitro se je izteklo leto 2008 in tako lahko še enkrat skupaj podoživimo dogodke preteklega gasilskega leta v mladinskih vrstah. Leto, natrpano z aktivnostmi, je mladim studenskim gasilcem poleg novih izkušenj prineslo tudi nemalo smeha, druženja z vrstniki ter nova prijateljstva. Za mladimi in njihovimi mentorji je prav gotovo leto lepih spominov s skupnih druženj in aktivnosti mladine. Pa na kratko še enkrat preletimo aktivnosti in uspehe, ki so za vedno zaznamovale iztekajoče se leto 2008.

Prva aktivnost v novem letu nas je zbrala skupaj že v mesecu februarja, ko je potekal redni letni zbor mladih, kjer smo preleteli dogodke preteklega leta, vse mlade gasilce pohvalili, najbolj pridne

nagradili ter si zadali nove cilje za prihajajoče leto.

Z delom smo začeli takoj, saj nas

je v mesecu marcu že čakalo prvo gasilsko tekmovanje GZ Domžale v gasilskem kvizu, ki je potekalo na Viru. Kviza smo se udeležili s tremi ekipami ter dosegli naslednje odlične rezultate po posameznih kategorijah: med mlajšimi pionirji/ke 1. mesto, v kategoriji starejših pionirjih/ke 2. mesto ter pri mladincih/ke 1. mesto. Na regijski kviz so se uvrstile vse tri ekipe.

V mesecu aprilu smo se v Študi s tremi ekipami udeležili občinskega tekmovanja GZ Domžale v gasilski orientaciji in dosegli naslednje rezultate: mlajše pionirke 2. mesto, starejši pionirji 5. mesto ter mladinci 1. mesto. Na regijsko tekmovanje sta se uvrstili dve ekipi.

Maja smo z mlajšo in starejšo ekipo nastopili na srečanju društev Mladi gasilec osnovnih šol regije Ljubljana III, ki je potekalo v OŠ Gabrovka. Mlajša ekipa je v svoji konkurenci osvojila 5. mesto, starejša ekipa pa je v konkurenci starejših osvojila 2. mesto. V soboto, 11. maja, smo se z ekipo mladink udeležili tekmovanja Stjepana Paša v Koprivnici. Mladinke so se na tekmovanju pomerile v vaji z ovirami za mladince/ke. Dekleta so zelo uspešno opravile svojo nalogo in odlično izvedle svojo vajo ter na koncu osvojile 1. mesto. Naj na koncu omenim, da smo se z

ekipo mladink tega tekmovanja udeležili drugič zapored in še v drugo zapored premagali celo

hrvaško konkurenco. Naslednjo soboto, 17. maja, smo se z ekipo pionirk in ekipo mladink udeležili državnega tekmovanja na Ravnah na Koroškem. Obe ekipi sta v svojih kategorijah nastopili zelo odlično, ekipa mladink je imela na progi malo smole in na koncu so v svoji konkurenci dosegle zelo dobro 9. mesto, lahko pa bi bilo tudi boljše. Ekipa mlajših pionirk pa je nastopila odlično in na koncu so dekleta osvojile 3. mesto v državi.

Orientacijsko regijsko tekmovanje regije Ljubljana III je potekalo v mesecu juniju v Žejah pri Sveti Trojici. Nastopili smo z dvema ekipama, ki sta dosegli naslednje rezultate: mlajši pionirji 3. mesto, mladinci pa 8. mesto.

V začetku meseca julija smo se z ekipo pionirk in mladink udeležili mladinskega in pionirskega tekmovanja za pokal Dekanov in z obema ekipama osvojili 2. mesto.

Po vseh teh lepih rezultatov smo se že veselili tradicionalnega tabora, ki je tudi v tem letu potekalo zadnji teden v avgustu v Libeličah. Vodstvo društva nam je že tretjič omogočilo udeležbo na taboru, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Državnega gasilskega tekmovanja v orientacijskem teku, ki je potekalo 6. septembra v Jakobskem Dolu, smo se udeležili z eno mlajšo ekipo. Naj omenim, da so ekipo mlajših pionirjev sestavljala tri dekleta: Manca, Tjaša in Lidija ter mentor Klemen. V moški konkurenci so dosegli odlično drugo mesto.

Mladinsko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Domžale je potekalo v soboto, 21. septembra, dopoldan na Studencu. Domači gasilci so se zelo potrudili pri sami pripravi prog in izvedbi tekmovanja. Vseh 30 ekip iz društev GZ Domžale se je pomerilo v vaji z vedrovko za pionirje-ke, mladinski vaji z oviram ter štafetnem teku. Tega tekmovanja so se udeležile tudi tri domače ekipe, ki so v svojih kategorijah dosegle naslednje rezultate: pionirke 3. mesto, ekipa mladincev 2. mesto ter ekipa mladink 1. mesto. Na koncu naj še omenim, da je imela ekipa

ODMEV 200822

mladink tudi najboljši čas med vso moško konkurenco. Zadnji vikend v mesecu septembra pa je v Semiču potekalo 29. državno tekmovanje društev Mladi gasilec. Sodelovali smo z eno starejšo ekipo, ki je zastopala OŠ Dob, in na koncu osvojila 3. mesto.

V mesecu oktobra smo na povabilo PGD Dekanov udeležili orientacijskega teka za pokal Dekanov. Tega tekmovanja smo se udeležili z eno mlajšo ekipo deklet, ki je osvojila 1. mesto, ter z eno starejšo ekipo deklet, ki je zasedla 2. mesto. Konec meseca oktobra smo se v Mengšu udeležili regijskega kviza gasilske mladine. Naše društvo so zastopale tri ekipe, in sicer: ena mlajša, ena starejša ter ekipa mladincev. Ekipe so dosegle odlične rezultate: mlajša ekipa 2. mesto, starejša ekipa 8. mesto ter ekipa mladincev 4. mesto.

Državnega kviza gasilske mladine, ki je potekal 22. novembra v Puconcih, se je iz našega društva udeležila ena mlajša ekipa v sestavi Pia Marinček, Manca Borštnar in Lidija Kocjančič ter dosegla odlično 10. mesto v konkurenci tridesetih ekip. Še isti dan je v Študi potekal gasilski kviz mladine. Tega tekmovanja smo se udeležili s tremi ekipami, ki so dosegle naslednje rezultate: mlajši 1. mesto, starejši ekipi pa 1. in 3. mesto.

Vse to je bil kratek povzetek aktivnosti, s katerimi so si mladi gasilci zapolnjevali svoj prosti čas skozi preteklo leto. Skozi celotno poročilo ste lahko opazili, da so mladi gasilci v letu 2008 dosegli res imenitne in pohvale vredne uspeh ter z njimi v širši okolici pripomogli k še večji prepoznavnosti društva, ki se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo dela z gasilskim podmladkom.

Na tem mestu se moram spomniti ter zahvaliti tudi celotni ekipi zagnanih mentorjev, ki nemalokateri trenutek svojega prostega časa namenijo vzgoji, vodenju ter svetovanju mladim gasilcem.

Dovolite mi, da se na koncu zahvalim vsem, ki ste kakorkoli in kadarkoli pomagali pri delu z mladimi v našem

društvu. Hvala upravnemu odboru društva za posluh in podporo pri delu z mladimi. Posebna zahvala gre še enkrat celotni ekipi mentorjev mladine PGD Studenec za njihov doprinos vzgoji gasilskega podmladka. In nenazadnje hvala vam, mlade gasilke in gasilci za vse lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživljali na različnih aktivnosti v preteklih letih z željo, da bi se tudi v prihodnje v čim večjem številu srečevali na aktivnostih, ki bodo organizirane.

Občinsko pionirsko in mladinsko tekmovanje na Studencu

Letos je naše društvo organiziralo občinsko tekmovanje za pionirje in mladince. Tekmovanje je bilo 20. septembra, priprave nanj pa so potekale že kar nekaj dni prej.

Pokositi je bilo treba tudi parcelo na levi strani ceste Studenec - Škocjan, na kateri smo pripravili progo za štafetni tek. Ker mora biti proga čim bolj ravna, smo morali poravnati tudi teren, kjer so bile na novo položene odtočne cevi. Progo za mladinsko vajo smo pripravili na igrišču, na asfaltni plošči pa je bila proga za pionirje.

Poskrbeti smo morali tudi za ekipo prve pomoči ter za kurirsko in redarsko službo. Po tekmovanju pa

smo poskrbeli tudi za gasilsko malico za vse sodnike, vodstvo tekmovanja, naše ekipe, ki so se tudi tokrat zelo dobro odrezale in seveda tudi za preko trideset naših članic in članov, ki smo pomagali pri izvedbi tekmovanja.

Na koncu smo bili vsi zadovoljni, saj je tekmovanje potekalo zelo tekoče in brez kakršnihkoli zapletov. Za spremembo pa je tokrat poskrbelo tudi vreme, čeprav je bilo zjutraj za tisti letni čas kar precej mrzlo.

Delo članic PGD Studenec v letu 2008

V letošnjem letu smo bile članice PGD Studenec aktivne na različnih področjih:

20. junija smo se udeležile • ženskega nogometnega turnirja na Viru. Na njem sta sodelovali še dve ekipi. Ker je vsaka ekipa dosegla eno zmago in en poraz, se je štelo število golov, in tako se je morala naša ekipa zadovoljiti s tretjim mestom.18. oktobra smo sodelovale na • pohodu in operativni delavnici za članice v prostovoljnih gasilskih društvih in gasilskih zvezah. Pohod se je začel pred gasilskim domom v Krašcah, in

ODMEV 2008 23

sicer gre za učno-sprehajalno pot ob Rači, kjer lahko najdemo oziroma opazimo ostanke štirih mlinov, njihove jezove in perišča. Drugi del srečanja je potekal v Moravčah, kjer nam je poveljnik GZ Slovenije Matjaž Klarič predaval o vodenju večjih intervencij, kjer smo se poleg predavanja preizkusile tudi v praktičnem delu.21. novembra so potekale • delavnice za članice Ljubljana regija III. Delavnice so bile izvedene v gasilskem domu v Kamniku. Na njih smo izdelovale razne voščilnice ter rožice iz krep papirja.28. in 29. novembra je potekalo • že tradicionalno državno srečanje članic v Zrečah. Posveta se je udeležilo skoraj 150 članic iz cele Slovenije, ki so zastopale posamezno gasilsko zvezo. Našo gasilsko zvezo smo zastopale Marjeta Kristan (poveljnica PGD Jarše Rodica), Ana Grčar in Juljana Slapar. Na posvetu so bile izvedene razne delavnice ter poučna predavanja, ki niso bila samo iz stroke gasilstva, temveč tudi iz drugih področij naše sodobne družbe.Kot vsako leto smo se tudi letos • udeležile nekaj tekmovanj, parad in drugih srečanj. Naj omenim tekmovanje v Dobu, kjer smo na tekmovanju za Pokal Doba dosegle nehvaležno 4. mesto, za občinsko tekmovanje pa 2. mesto. Sledilo je tekmovanje v Domžalah, kjer smo ravno tako

dosegle 4. mesto, v Dekanih 7. mesto, v Moravčah pa odlično 2. mesto.Žal je bil splet okoliščin tak, • da se s članicami nismo mogle udeležiti in sodelovati s člansko ekipo Ljubljana III na članskem mednarodnem tekmovanju v Sodišincih v septembru.Poleg vsega pa je še en kup • malenkosti, ki jih opravljamo članice, kot na primer: pomoč pri čiščenju okolice doma, strežba na veselici, letos smo pomagale tudi organizirati pionirsko in mladinsko tekmovanje na Studencu. Udeležujemo se raznih parad, pospremimo ljudi na njihovi zadnji poti. . . Vsako leto pa smo dejavne tudi na področju izobraževanja, tako da

skupaj s člani pridno dvigujemo statistiko znanja v društvu.

Kot vidite, pri gasilcih ni nikoli dolgčas. Da pa ne bo tudi vam, bomo skupaj z Gamsi poskrbeli v soboto, 27. decembra 2008, zvečer pod šotorom na Studencu, kjer bo organizirana prednovoletna zabava v organizaciji PGD Studenec.

»Vabljeni, da skupaj z nami proslavite uspešen zaključek leta 2008 in stopite naproti novemu letu 2009. Obenem pa vsem krajanom želimo lepe praznike in vse dobro v novem letu.«

Na obisku pri studenških gasilcihNika DRNOVŠEK, 5.K

V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo se krtinski šolarji peš odpravili na Studenec ogledat gasilski dom.Ko smo prišli, so nam gasilci na kratko predstavili gasilski dom in njegovo zgodovino. Odšli smo do prostora, kjer se mladi gasilci in

gasilke (med njimi sva tudi jaz in moja sošolka Tamara) pripravljajo na tekmovanja.Gasilci so nam pripravili čisto pravi požar, učenci in učiteljice pa smo imeli možnost, da ga pogasimo z gasilnimi aparati. Ko smo se vsi zvrstili, so nam na tleh pripravili še

požar iz listja. Tega smo pogasili z vodo.

Po opravljeni nalogi smo odšli do gasilske brunarice, kjer nas je čakalo presenečenje; gasilci so nas pogostili s slastnim pecivom in okusnim sokom.

ODMEV 200824

Ko smo pojedli vse dobrote, ki jih je bilo res veliko, smo se zbrali na travniku, se prešteli, ugotovili, da smo vsi in se vkrcali v prave gasilske avtomobile. Prijazni gasilci so nam namreč ponudili prevoz nazaj do šole. Marsikdo se je prvič peljal z gasilskim avtom.

Še najbolj ponosna smo bila dekleta iz našega razreda, saj smo se peljala z največjim kombijem.

Športno društvo KRTI v letu 2008

Pestro leto je za nami, dogajalo se je toliko pohodov, tekaških in ostalih aktivnosti, da se včasih že sprašujemo, ali je vse to bilo res v tem letu. Zato je prav, da si malo osvežimo spomine na dogajanja.

V januarju smo namesto Murovice izbrali Limbarsko goro. Tja smo se odpravili peš kar iz Krtine. Čeprav se je zdelo, da gremo zelo daleč, smo bili ob prijetnem klepetu en, dva, tri na vrhu, kjer smo si zabičali, da bomo takole družno hodili še vnaprej.

V februarju smo se preizkusili na smučeh. Snega po dolinah ni bilo kaj prida, zato smo se odpeljali na prelepo Soriško planino, kjer so na svoj račun prišli tako tisti malo bolj zahtevni smučarji, kot tudi otroci s sankami. Bilo je enkratno sončno vreme, tako, da je bilo vredno priti, četudi samo zaradi ležanja na sončku. Seveda pa smo imeli tudi tekmovanje in najboljši so prejeli medalje.

Marca so najprej krenili tekači, ki so se udeležili Malega Kraškega maratona v Sežani. Tokrat jim mraz in burja nista prizanesla. Ponosni smo bili na našo udeležbo. Konec meseca pa smo se podali na naslednji družinski pohod po

polhograjskem hribovju. Bili smo na Govjeku, Tošču in Grmadi. Ponovno nas je spremljalo lepo vreme in nekajurna pot ob domačih jedeh na žlico sploh ni bila predolga.

Aprila, ko so gozdovi že dodobra ozeleneli, smo se odpravili na jug, na Bohor, kjer smo sledili planinski Poti štirih slapov. Odkrili smo veliko studencev, zanimivih slapov, videli obnovljeno partizansko bolnico, končali pa pri ribniku v Brestanici.

Maja je bila pred izbranimi prva huda preizkušnja - 24. ur Sv. Primoža. Vsem, ki ste se celih 24 ur zagrizeno in trmasto vzpenjali in spuščali, lahko samo čestitamo.

Bili ste boj s samim seboj. Toplo majsko sonce nas je v tem mesecu privabilo tudi na morje. Dekleta, ki so končala z dvoransko vadbo, so svoj zaključni izlet preživela v dvorcu Miramare in na lepem sprehodu po Trstu. Sledil je najbolj množični tek Krtov ob Gradiškem jezeru. Letos se nas je teka v oranžnih majicah udeležilo kar 29, prisvojili pa smo si tudi 9 medalj. Čas je bil za ureditev igrišča pri šoli, prelopatali smo igrišče za odbojko, dosadili

nekaj dreves in imeli svojo ekipo na prireditvi ob 100. obletnici šole.

Junija smo organizirali pomladanski

ODMEV 2008 25

turnir v malem nogometu v Krtini. Prijavilo se je kar 12 ekip, največ veselja in zabave pa je bilo v vzporednem tekmovanju v balinčkanju. Sledil je še en družinski pohod. Bila je to prava invazija na Veliko planino. Pohodniki so lahki izbirali štiri izhodišča za različno težavne vzpone. Skupaj smo se dobili na vrhu pri planšarskih domovih, sledil pa je slasten bograč v velikem kotlu.

Julija so vsi tekači, ki niso bili ravno na morju, pretekli Nočno 10-ko, to je 10 kilometrski nočni tek okoli Blejskega jezera. Nič nam ni manjkalo, ne družbe, ne slastnih kremšnit. Pred nami pa je že bil dvodnevni pohod, prečenje Kamniških Alp. Prvi dan smo se vzpeli na Kokrško sedlo, nadaljevali pod Skuto na Tursko goro, preplezali Kotliče in pozno popoldan dosegli Kamniško sedlo, kjer smo tudi prenočili. Vreme je bilo muhasto, nekaj časa nas je spremljal sonček, vmes pa nas je ujela prava gorska nevihta. Tudi zbudili smo se v deževno jutro in nič ni kazalo na izboljšanje, zato smo se predčasno vrnili v dolino.

Avgusta smo opravili z eno najlepših tur med vršaci. To je vzpon na Montaž. Prelepa planina Pecol, polna planik, svizcev in kozorogov je nedvomno nekaj izjemnega.

Že je bil tu september in jesensko obarvano listje ter rdeče mušnice izpod smrek. Nekaj vetra ni prestrašilo pohodnikov, ki so se odpravili na Roblek. Lep pogled na Bled in okolico jih bo zagotovo še večkrat pritegnil na ta pobočja. Konec meseca pa je bil končno na vrsti tradicionalni ženski nogomet v Krtini. Štiri ženske ekipe, tekma med starejšo in mlajšo generacijo, kremšnite za otroke in zastonj hrana za vse Krtince. Pokal so osvojile Krtinke, zato je bilo veselje še večje.

Oktobra, ko se že vlečejo jutranje meglice po kotlinah, pa smo osvojili Kum. Marsikdo, ki redno zahaja v gore, tega tisočaka še ni osvojil. Organizacija je potekala v sodelovanju z domačini iz

Šklendrovca, ki so nam odstopili svojo brunarico. Tam smo pekli kostanj in kuhali toplo malico za vse pohodnike. Tekači, ki so trenirali skozi celo leto, najbolj nestrpno pričakujejo Ljubljanski maraton. Tokrat je teklo kar 14 Krtov, na vse smo lahko ponosni. V telovadnicah se je začelo igrati košarko, začele so se tudi vadbe pilatesa in aerobike. Za dekleta v Krtini, za fante pa v šoli Roje.

V tem mesecu pa je med nas prišla tudi velika žalost. Mavricija bomo obdržali v svojem spominu kot ustanovnega člana, kot člana upravnega odbora, še mnogo bolj pa kot sočloveka, ki je bil vedno pripravljen pomagati in sodelovati.

Novembra pa smo se podali na Štajersko. Obiskali smo Ormož, v vinski kleti smo se poučili o kulturi pitja in strežbe vina, po pohodu med vinogradnimi goricami, pa smo si privoščili obilno kosilo.

Decembra je v Krtini Miklavžev sejem. In ko lučke ugasnejo in Miklavž odide, je potrebno stojnice pospraviti. Tudi takšno je lahko naše sodelovanje. Sledila pa je še zadnja tekaška prireditev, štafetni tek v Velenju. Ekipa Krtov je častno zastopala svoje , s tem pa smo tudi zaključili naše »uradno« leto.

ODMEV 200826

»Veliko sreče in zadovoljstva v novem letu 2009, Vam želijo Vaši Krti!«

Dejavnost organizacije Rdečega križa v letu 2008Ivanka OGOREVC

Kot vsako leto so tudi letos za nami priprave in v glavnem tudi opravljeni obiski naših starejših krajanov. Naj povem, da se je letos število le-teh povečalo kar za 17 oseb. Starost se pač podaljšuje, obenem pa narašča naseljenost po naši krajevni skupnosti.

Zaradi tega je potrebno zbrati kar precej finančnih sredstev. Največ lastnih sredstev zberemo od članarin, del pa prispevata tudi KS Krtina in RK Domžale. Za člane Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB pa njihova organizacija. V prihodnjem letu vas bodo spet obiskali naši poverjeniki in prosim vas, da še naprej ostanete naši zvesti člani in poravnate članarino za dve leti.

V letu 2008 smo razdelili tudi nekaj prehrambnih paketov in pralnega

praška. Del določene hrane pa je tudi nepakiran. Vso hrano dobimo od RK Domžale in organizacije FIHO, namenja pa je predvsem družinam z več otroki, invalidom in socialno šibkim posameznikom. Če sodite h katerim od teh, nas poiščite.

Omenim naj še krvodajalsko akcijo, za kar v našem kraju ni nobenega odziva. Če ste torej zdravi in stari manj kot 65 let, se v bodoče pridružite tej humanitarni akciji. Za krvodajalce je poskrbljeno tudi z dobro malico. Da kri rešuje naša življenja, pa je dokazala gospa Milena BONŠEK iz Krtine, ki je letos dobila republiško priznanje za kar 25 krat darovano kri. Hvala Mileni tudi v našem imenu.

Izlet smo kot vedno doslej organizirali skupaj s krajevno

skupnostjo. Zahvaljujemo se Svetu KS za desetletno sodelovanje pri organiziranju in financiranju izleta, kakor tudi za pomoč, ki jo je deležna naša organizacija.

Zahvaljujemo se tudi vodstvu in učencem Podružnične šole Krtina, ki so nam tudi letos naredili nekaj lepih voščilnic.

»Za prihajajoče božične in novoletne praznike vsem krajanom v imenu Rdečega križa želim zdravja, sreče, ljubega miru in medsebojnega razumevanja.«

“Vsem oglaševalcem in dopisnikom našega časopisa ODMEV se zahvaljujemo za sodelovanje in njihove prispevke ter jim želimo, vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno leto 2009.”

ODMEV 2008 27

8.tradicionalno sejmarjenje PŠ KrtinaAnja KOKALJ

Na Podružnični šoli Krtina smo letos pripravili že osmi Miklavžev sejem. Nanj smo se pripravljali cel mesec in k izdelovanju izdelkov povabili tudi starše. Učiteljici prvega razreda sta jim pripravili popoldansko delavnico, na kateri so se tako očki kot mamice izkazali v šivanju prašičkov iz filca, blazin ter izdelovanju voščilnic. Učenci drugega razreda so za šivanko poprijeli kar sami in izdelali lutke, Miklavžev škorenj ter različne okraske za novoletno jelko. Učenci tretjega, četrtega in petega razreda so spodbujali svojo kreativnost pri izdelovanju voščilnic, venčkov, mila, ogrlic, suhih šopkov ter zimskih šopkov iz smrekovih vej. Na tehniškem dnevu, ki smo ga imeli dopoldne na dan sejma, so se učenci preizkusili še v peki piškotov in kruhkov ter krašenju s karamelo oblitih jabolk. Učenci, ki dneve preživijo v popoldanskem varstvu, pa so z učiteljicama izdelovali slike in voščilnice.

Okolica šole je oživela že dobro uro pred začetkom sejma. Na stojnicah so se prižgale praznične lučke, iz zvočnikov se je zaslišala glasba in prodajna mesta so se začela šibiti pod raznovrstnimi in domiselno predstavljenimi izdelki. Nagajivi palčki so viseli na suhih vejah, pujski so se stiskali v gručico in čakali na drobne ročice, ki jih bodo odnesle

domov. Zadišalo je po vročem čaju, ki ga je na svoji stojnici ponujalo Turistično društvo Rača.

Skupina Gamsi, ki je vodila program, je ob petih pozdravila zbrane. S svojimi poskočnimi melodijami so dajali ritem veselemu nakupovanju. Da so bili obiskovalci dobro razpoloženi, je bilo moč razbrati tudi iz glasnega smeha, povezanega predvsem z vsebino zadetkov srečelova, imenovanega Maček v žaklju.

Ob sedmih nas je obiskal sveti Miklavž s svojim spremstvom. Prvi se je med zbrane pripodil Lucifer in s svojim renčanjem prestrašil nekaj otrok, ki so varno zavetje poiskali v šoli. Ostali so se stisnili k staršem in se zvedavo zazrli v prijaznega moža s košem na rami. Najbolj pogumni so mu zapeli pesmico in nato zapustili oder z darilcem. Dobri mož ni pozabil niti na prestrašene otroke v šoli. Tudi njih je pozdravil in jim odnesel darilca.

Čez čas se je Miklavž poslovil, cene na stojnicah so se znižale in odhajajoči starši so opravili še zadnje nakupe. Zapihal je mrzel zimski veter in prinesel vonj po snegu.

Vtise otrok o sejmu so zbrali učenci 5. razreda:

Ana (1. razred): »Na sejmu mi je bilo najbolj všeč to, da sem lahko kupila veliko stvari.«

Lenart (1. razred): »Najbolj so mi bili všeč parkeljni, ko so me strašili.«

Zala, Matevž (2. razred): »Najbolj nama je bil všeč Lucifer!«

Luka (3. razred): »Super je bilo, ker sem lahko prodajal na stojnici.«

Julij, Lea, Tilen, Gašper, Dorijan (3. razred): Najbolj so nam bili všeč parkeljni!«

Eva (1. razred): »Všeč so mi bila mila, blazine in vrečke.«

Patricija, Tajda, Rebeka, Ana (2. razred): »Najbolj nam je bil všeč Miklavž.«

Staša (4. razred): »Všeč mi je bilo, ker sem lahko prodajala izdelke. Tudi Miklavž, angelčki in parkeljni so mi bili všeč.«

Špela (3. razred): »Všeč mi je bilo, da sem prodajala.«

Mark, Žan (1. razred): »Všeč so nama bila darila, ki jih je delil Miklavž.«

Klavdija (2. razred): »Najbolj so mi bile všeč srečke za Mačka v žaklju.«

ODMEV 200828

Naši najmlajši

TabornikiJaz sem Lana in že drugo leto obiskujem tabornike. Naša četa se imenuje Četa veselih prijateljev. Naša načelnica je Stela Rankovič. Pripravniška rutka je modre barve. Prva prava taborniška rutka je rutka medvedkov in čebelic, ki je rdeče barve z rumenimi obrobami. Potem dobiš zeleno z rumeno obrobo, naslednja je modra z rumeno obrobo in ko si še starejši, dobiš vijoličasto rutko.

Moja vodnica je Tadeja, ona ima modro rutko z rumeno obrobo.

Vesela sem, da sem tabornica.

Lana Štrumbelj, 3. razred

Športni krožekHodim k športnemu krožku in planincem.

Pri športnem krožku igramo med dvema ognjema, čiščenje, včasih pa tudi tečemo. Igra čiščenje je podobna igra kot med dvema ognjema, le da nista dve ekipi in da ni prestopa v sredini.

Pri planinskem krožku hodimo na planinske izlete. Ko smo šli na Debelo peč, je bilo zelo kul. Malicali smo sendviče na koči pod Lipanco. Lanin stric Iztok mi je v sendvič dal še pršut, zato je bil precej boljši.

Gašper Levačič, 3. razred

Učenci 5. razreda, ko so pisali strašno uspavanko za odrasle.

Le kdo bi lahko zaspal?

Ko se dan nagiba k noči,v sobi za odrasle nekaj poči.

Ko nastane noč temna,se ata in mama spat odpravita.

Ne vedoč, da nekaj se dogaja …… vse bolj pestro v sobi postaja.

Črni netopir visi z zavese,vsa soba se zatrese.

Starša skočita pokonci,ko zaslišijo se zvonci.

Vsa prestrašena na hodnik odhitita,kjer se jima otroka na glas smejita.

Vse to bila je le velika šala,ki zagodla sta jo pobalina mala.

Ata in mama še vedno vsa bleda stojita,nazaj v sobo si več ne želita.

Strahopetca sta velika,

v glavi je še vedno tista grozna slika.

Ne moreta zaspati,zato jima morata sinova pravljico prebrati.

Dragi starši, zdaj pa lahko noč,pa svojih otrok ne kličite »za brez veze« na pomoč! Gregor Burja

Zvečer kuhaš večerjo in neseš jo na mizo.Kar naenkrat se zatrese in večerja se polije.

Iz lonca leze kača in te prime za vrat.Ti zbežiš in v pižami tečeš po cesti.

Zaletiš se v konja in on te ugrizne. Vpiješ na pomoč in konj ti reče:

»Pojdi v posteljo in zaspi!«LAHKO NOČ IN POJDI SPAT!

Tamara Jakše

Zvečer dojenčku kuhaš mlekoin kar naenkrat je polito.Rečeš si: »Joj, groza, groza!«in takrat dva pajka prilezeta izza stola.

Počiš ju in takrat kot za stavo,nekdo pripelje v hišo kravo.Takrat otrok se prebudi,

ODMEV 2008 29

z jokom pa te razjezi.

Rečeš si: »O, krucific!«in naročiš petsto pic.Pice kmalu pripeljejoin ti rečejo: »1000 evrov bo dovolj.«

Potem pa pošljejo te spat,

Rečeš si: »O, krucific!«in naročiš petsto pic.Pice kmalu pripeljejoin ti rečejo: »1000 evrov bo dovolj.«

Potem pa pošljejo te spat,s petsto pic in tristo rac.

Manca Oražem

Ko se odpraviš spat, pazi, da te ne sreča gad.Če ga srečaš, raje beži,če te ujame, je po tebi.Teci, teci in teci! Pazi se strahu.

Ne misli, da se lahko skriješ,saj strah je vedno tu.Tudi če si odrasel, še vedno imaš svoj strah.

Zunaj stoji volkodlak,po nebu leta grozni vampirin klavec že hiti.

Na koncu te vse te zverine lovein v slepo ulico spravijo te,strah je povsod, tudi v tebi,če si velik ali majhen, star ali mlad.

Tudi starši se boje. HE – HE – HE!

Dominik Dolinar

Ko prideš v posteljose ti zlije vrč vode na glavo.

Potem pridejo do tebe električne žice,ki ti krožijo okoli glave.

Če se prestrašiš in vstaneš,ti dojenček odgrizne prst. Ko stečeš po povoj,ti opeka skoči na glavo.

Hočeš iti k zdravniku,volkodlak te čaka v avtu.

Skriješ se pod posteljo,vampir te čaka tam.

Nate spusti dva netopirja,da ti spijeta kri.

Greš v garažo,tam pa misliš, da si varen.

Ko uležeš se na les,podgana ti odgrizne uho.

V pižami stečeš na dvorišče in odpreš paket, ki ti ga je poštar vrgel v glavo.

Stečeš nazaj v svojo soboin zelo težko zaspiš.

Matej Gaspet

Ko pripravljaš se za spanje,naj želim ti lepe sanje.

Če ne veš še te skrivnosti,ti povem jo jaz:

»Jaz sem lopov, ti si miš,jaz te lovim, ti bežiš!«

Ne povej, da nisi slišal,saj te prime gad za vrat.

Če slučajno preživiš,pa se pazi, hitra miš,saj se udrla ti bo hiša.

V temnem siju bridko jokazanemarjeni vampir.

Ko se rešiš hude more,pojdi v kočo in zaspi!

Nika Drnovšek

NogometObiskujem tretji razred in že drugo leto hodim k nogometu v Dob. Tam treniramo, si podajamo žogo, igramo in ciljamo na gol. Včasih nam trener pove, da bomo imeli tekmo. Najboljša tekma je bila proti Moravčam. Takrat smo zmagali 9:0.

Matija Zajc, 3. razred

ODMEV 200830

Obisk sv.Miklavža s spremstvom v naši krajevni skupnosti

ODMEV 2008 31

V mlado leto zdaj drvimo,zdravja in miru želimo, da veselo bi bilo, ko bo staro mimo šlo!

Zahvaljujemo se vam za sodelovanje v letu 2008, ter vam želim prijetne božiène praznike, v letu 2009 pa veliko zdravja, sreèe in uspehov.

Župan Obèine Domžale Toni DRAGAR

2009

SLIKOPLESKARSTVO

Simon CAPUDER s.p.

Krtina 76, 1233 Dob

tel.: 724 92 49, GSM 041 540 884

Vsem krajankam in krajanom

želim blagoslovljen božiè,

ter lepe novoletne praznike,

zvestim strankam

in poslovnim partnerjem

pa se zahvaljujemo za zaupanje

in se priporoèamo še naprej.

Želi vsem svojim strankam,poslovnim partnerjem in

krajanomvesele božiène praznike

in sreèno novoleto 2009

Vsem krajankam in krajanom

želim blagoslovljen božiè,

ter lepe novoletne praznike,

zvestim strankam

in poslovnim partnerjem

pa se zahvaljujemo za zaupanje

in se priporoèamo še naprej.

Dunajska 105, 1000 Ljubljana

Tel.: 01 / 530 43 80 Fax: 01 / 530 43 88

VESEL BOŽIÈ TER SREÈNOIN USPEŠNO V LETU 2009

PRIDEMO NA DOM

Ulica sv. Vida 10

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

Ko sanje postanejo resniènost

Ul. 7. avgusta 29a1233 Dobtel.: 721 43 33, gsm: 040 209 067

00 00 00 00 00 00delovni èas: od 8 do 19 , sobota od 8 do 13 in od 15 do 18

ŠKERJANEC TADEJA

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

Vesel božièin sreèno novo leto 2009

9

2008

Gostilna ROK

01 / 724 92 09

Vsem krajanom

želimo blagoslovljen božiè

in

lepe novoletne praznike

ELEKTROINSTALACIJE IN MONTAŽA

TER POPRAVILO ZOBOZDRAVSTVENIH

APARATOV

Marko OKRŠLAR s.p.

041 / 633 142

Krtina 108, 1233 Dob

Vesel božiè

in sreèno novo leto 2008

Vesel božiè

in sreèno novo leto 2008

Vesel božiè

in sreèno novo leto 2008

Vesel božiè

in sreèno novo leto 2008

Vsem krajanomin

poslovnim partnerjemželimo vesele in mirne

božiène praznike,ter sreèno in uspešno

novo leto 2008

�hladilne komore

�zmrzovalnice

�hladilne in zmrzovalne vitrine

Vsem krajanom

in poslovnim partnerjem

želimo vesele in mirnebožiène praznike,

ter sreèno in uspešnonovo leto 2008

Biti zdrav pomeni biti sreèen.Naj bo leto 2008 sreèno,naj pride v miruin v miru se izteèe!

Kura ut valeas!(Skrbi za svoje zdravje)

Uredil in oblikoval:

Janez AVSEC

Vesel božiè

in sreèno novo leto 2008

Vesel božiè

in sreèno novo leto 2008

Vesel božiè

in sreèno novo leto 2008

KOZMETIÈNE IN PEDIKERSKE STORITVEAntonija ZEMLJIÈ s.p.Krtina 103, 1233 DOBGSM: 051 421 822

Vsem oglaševalcem in dopisnikom našega èasopisa ODMEV želimo vesele

božiène praznike

ter sreèno in uspehov polno leto 2008.