kupna moč - arhiv.gorenjskiglas.siarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1962_99_l.pdf · kuci...
TRANSCRIPT
IZDATA CP .GORP.VTSICI TISK«
• L R h i U J h URLUN1SK.I ODBOR
• G U V N J U R E D N I K S L A V K O
B E Z S I K O D G O V O R N I U R E D
M K GREGOR K O C I J A N - T E L
UREDNIŠTVO IN U P R A V A 21-90
G L A V N I U R E D N I K 24-75 - T E
KUCI RAČUN PRI N A R O D N I
B A S K I V K R A N J U 607-111-135
G L A S I L O S O
I . F . T O V V ST. 99
C I A L I S T C N i V H 'Z "'t D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A
IZrTATA OD OKTOBRA 1947 KOI
T E D N I K OD 1 J A N U A R J A 1956
K O T P O L T E D N I K - OD l .JA
N U A R J A 1960 T R I K R A T TE
D E N S K O : O B P O N E D E L J K I H ,
S R E D A H I N S O B O T A H - L E T N A
NAROČNINA 1300 D I N . M E S E C
N A NAROČNINA 110 D I N . P O
S A M E Z N A ŠTEVILKA 10 DIN
G O R E N J S K O
Nekaj mis l i i / razgovora f predsednikom G O S Z D L Slovenije Alber tom J a k o p i č e m
Lokalizem nam ustvarja veliko materialno in politično škodo
Predsednik Glavnega odbora S<»eaaJistične zveze delovnega Ijsdstva Slovenije A L B E R T JA K O P I C je pred nedavnim sprejel IjaMJanskega dopisnika Borbe i n
pogovoru govori l o aktualnih • • l e p h Social is t ične -/veze v na-H republ ik i . V razgovoru se je tovariš Alber t J a k o p i č dotaAcnil š t e -vflalb v p r a š a n j in med ostalim t od i poudari l , da je postala S<>-t\tX\9ki(\\ i zveza Sloveni je po V. kongresu vedno bolj aktivna in da m vse bolj uvel javl ja
JCa vprašanje dopisnika, da se • H adi. da se tudi v S loveni j i še naratkje pojavljajo n a j r a z l i č n e j še oblike lokalizma, je t o v a r i š A l bert Jakop ič odgovor i l :
-Pojavi loka l izma so resda Se ?ri* močni . na j raz l i čne j š i in lahko M rekel, da se pojavljajo v zelo tirate em radiusu. tako v okraj ih ,
ih. podjetjih, zadrugah i td. T« je eden izmed elementov, k i
•stvar j a v e l i k o materialno in saHtSčno škodo. L o k a l i / c m ima svoje idejne in ekonomske korenine Mejne i zv i ra jo iz administrat iv mik rn b i rokra t sk ih pojmovanj, kjer gre predvsem, da se nekdo »veljavi, i z k a ž e : marsikdaj tedaj M l ljudje pravijo, da si postavlja spomenike; medtem ko eko-mmMke izv i ra jo Iz nesposobnosti, da b( posamezne ukrepe znal i
v«es t r ansko , z vsemi eko-asatskimi posledicami i n koristili, ki Jih lahko prinese ju t r i šn j i daa. V preteklost i marsikje nismo Hs4avljalj na pr imer ob in vesti -dijak v p r a š a n i ekonomičnos t i , ren-tabttnu iti zadovoljevali smo se aajbeij enostavnimi in dozdevni-mi račniri. N a s p l o š n o je karakte-JM(m ii. da je vsaka k o m u n a v i sela svojo perspektivo le v ve l ik i katastri ji In v ve l i k ih dohodkih I Znano je, da č r n a metalurgija ta te danes ne v id i jo tisoči m o ž - | v preteklosti n i bi la t ip ično i z
kjer bi lahko na drobnih I vozna panoga. K l j u b temu pa je lednih (od nalog do tur izma — I ž e l e z a r n a Jesenice vse od leta MftvarjaJi V*w to l iko ali relo š e j 1955 naprej izvažala letno okoli T«*ie doboke. V vsaW komuni so 1 10.000 ton 6 V 0 j i h proizvodov. Ze
že le l i , da imajo vse - od ve-I več let so glavni izvozni proizvod i žičniki , k i j i h je j e sen i ška Že
lezarna izvažala letno 5 do 7000 ton. Kasneje se je kot stalni izvozni proizvod pr ik l juč i la še bodeča žica. var i lne elektrode i n š ivne cevi (2000 do 5000 ton). Izvoz slednjih je bil zaradi deficit-nofiti na d o m a č e m t rž išču usta
m zadnje v p r a š a n j e , kaj meni Ivl jen . J e s e n i š k a Že leza rna kljub
Trgovina na drobno v prvem polletju
K u p n a m o č prebivavstva se ni občutneje povečala Več moke in manj kruha — Največji porast pri prodaji televizijskih sprejemnikov — Slabi časi za tekstilce in čevljarje, dobri pa za mizarje
Za maloprodajni promet v prvem polletju letos Je značilno, da se Je povečal veliko manj kot Je bi l to primer v preteklih letih. To povečanje znaša letos le 3 odstotke, lansko Isto obdobje pa se je v primerjavi s predlanskim promet povečal za 9 odstotkov. TI podatki veljajo za količinski promet medtem ko Je vrednostni promet precej višji, kar Je pač posledica poviševanja cen. Iz tega lahko razberemo, da se kupn? moč pre-blvavcev letos nI več občutne je poviševala. Sicer pa Je bilo zaradi uveljavitve novih pravilnikov o razdeljevanju osebnih dohodkov tudi pr ičakovat i , da se bodo dohodki stabil iziral i .
Ni jbol j se je povišal iztržek za živila, eaj je letos večji kar za 11 odstotkov. Co odš te jemo delež /»v i šan ja cen. nam preostane še 17 odstotkov za povečanje količin kupljenih živil. Pr i skupini živil najdemo več zanimivih podatkov. Tako so na primer ugotovili, da j«, bilo letos prodano več moke !fot lansko leto in manj kruha. Za to ima prav gobJVo največjo zaslugo neurejena preskrba s kruhom. V prid ugotovitvam o povi-•evrnju standarda sodi podatek, da snio Irtos pojedli 27 odstotkov več mesa in po 17 odstotkov več mesnih izdelkov ,rib In konserv.
Količina prodanih maščob se je
sti ne na škodo kvalitete hrane, saj Je znano* da smo z zabelo preradodarni, kar pa ne koristi našemu zdravju. Je po zato slabše, da opada tudi potrošnja mleka i n posebno Se mlečnih izdelkov. De l vzroka zn to moramo pripisati povišanju cen, pr i mlečnih izdelkih pa še posebno nj i hovemu pomanjkanju na trgu. Akci ja za večjo pot rošnjo mleka in mlečnih izdelkov torej n i bila uspešna in je očitno, da Je bila nekoliko preuranjena.
Precej se je povečala tudi prodaja krompirja (ker jo bi lo lansko leto posebno v nekaterih i n dustrijskih središčih težko priti
Ena izmed velikank nase m e t a l u r š k e industrije, j e sen i ška že lezarna znižala, vendar po vsej verjetno- do njega), zelenjave i i konservi-
Izvoz v črni metalurgi j i
Prihodnje leto za 3,7 milijona dolarjev J E S E N I C E , 28. avgusta — Včera j Je b i l na Jesenicah
sestanek, k i ga je organizirala gospodarska zbornica okraja Kran j skupaj z r epub l i ško gospodarsko zbornico In predstavnik i Jeseniške že l eza rne . Pogovori l i so se o le tošn jem Izvozu jeseniške Železarne in perspektivah izvoza za prihodnje leto.
Namreč instrumenti za izvoz so bili za Železarno v začetku leta nemogoči. Zaradi tega je razumljivo skupaj z drugimi proizva-javci podobnih proizvodov pred-
rdravstvenega doma, bol-šoJe. vseh vrst industr i j -
ddft podjetij itd. Take tendence t» se vesoih zelo m o č n o i z raža le v ivctjfc prsfzvajavcev i n obč insk ih •Aerlh. kjer se Je razvi ja la borba u rs*. To Je seveda razumlj ivo, Mater ima svoje meje.-
Izobraževanje kadrov na področju organizacije dela
vsebini prihodnjega dela orga-Mada! jevanje na 2. strani)
š tevi ln im t ežavam p r i izvozu ni [prenehala 6 sklepanjem pogodb.
Organizacija dela i n ustreznih s lužb zavzema v proizvodnem in delovnem postopku v naš ih gospodarskih organizacijah i n zavodih čeda l je p o m e m b n e j š e mesto. Spr ičo sp lošnega razvoja zahteva tudi to področ je ustrezne kadre, ki bodo kos sedanjim kakor tudi perspektivnim nalogam. Nedvomno bo k izobraževanju i n izpopolnjevanju teh strokovnjakov mno-
Iz programa cestnega podjetja v Kranju
Ceste terjajo popravila Clirn podjetje v K r a n j u - 1 V okraju Je tudi precej maka-1 domešča l dva lesena mostova. Sle-
toteaovljeno j e b i lo 1. januarja | damskih cest. k i nujno terjajo ' d i j o še mostovi čez Savo v Radov-Ictos — j> v osmih mesecih sv o- popravila. Semkaj sodi predvsem | g » obstoja z a b e l e ž i l o lepe de-1 cesta Gor j e -Pok l juka , k i je dol -I M M u s p e h e . Seveda je pr i ure.s-
Ju svojega delovnega pro-naletelo tud i na ka r ne-
»—MStlJive t e ž a v e , posebno še , W zadeva pomanjk l j ivo mehanizacijo. P r e c e j š n j e t e ž a v e je po-hratala tud i organizaci ja podjet-* In * e : tudi potrebe vselej pre-***s;o r azpo lož l j i va denarna sred-
V tab mesecih je podjetje i z teklo rod i podroben delovni prot o n , k i ( i bo s k u š a l o v o k v i r u tkaateih motnost i v prihodnosti %d| rar—nliMfl Za modernizacijo W predlagane naslednje okrajne »•ste: B r e g - P o d reč a 7.3 k m , Cer -fcj*-Z.čn:ca Krvave«- 3.7 km. Cer -<*J» P r n i k l « k m . Skorja L o k a v a U l u n . P o d v i n - Z a p u ž e 2,4 hhmttn, K a m n a g o r i c a - L a n c o -J» 4km. Goren ja v a s - D o b r a v a 4 štliMMira, Treb i ja -Sovoden j 6,7 M f l t r a . dalje odcep ceste i z *H«raae proti .Jesenicam 1.8 km, Ve**ta—Selo 2,7 km in 1 km ce-
d povezuje Podnart z %0*m cesto. Skupna do lž ina VMaJesffc. cest z n a š a 44 km.
ga 16 k m in k i je iz leta v leto bolj obiskovana. N a drugo mesto sodi cesta Trž ič -Bis t r i ca—Begunje, k i ima vrsto nepreglednih In ostrih ovinkov ter ozkih odsekov. Sledi cesta Planica- ' famar , k i bi jo moral i po planu popravit i letos. Morda bo imela prihodnje leto več s reče .
Program predvideva tudi preloži tev nekaterih cest. Semkaj sodi jo : cesta, k i pelje skozi Kamno gorico in ceste v Jereki , Cešnjici in v Srednji vasi. V nač r tu je tudi pre lož i tev klanca Kreda pr i Mojstrani , saj je ta odsek ceste moeno izpostavljen hudounvku.
Program obsega tudi nekatere novogradnje. Semkaj sodi 5.2 km dolg odsek ceste, k i pelje jz Zg. Radovne v Mojstrano. Sledita ie cesti Besnica-Podnar t in cesta Jamni k - S v . Jera—Dražgoše.
V pristojnost Cestnega podjetj a sodi tudi vzdrževanje , poprav i lo in gradnja mostov. Obstaja predlog za gradnjo železobeton-sk ih mostov v Puš ta lu , dalje med Podnartom in Otočam, kjer b i n a -
IJici. v Fortuni v Sp. Gorjah in v Stari Fužini .
go doprinesla prav šola za poslovno organizacijo v Kranju , k i jo jc ustanovil kranjski zavod za izobraževanje kadrov i n proučevanje organizacije dela. Predvi deva se, da bo ta šola že letos sprejela prve s luša te l je i n da bo najbrž verificirana kot višja šola.
Sola bo izobraževala strokovne kadre, k i se že sedaj ukvarjajo s problematiko organizacije dela ali pa se nameravajo temu šele posvetiti. Sola za poslovno organizacijo v Kran ju ima že sestavljen u č n i ' p r o g r a m , k i se deli na teoret ični in prakt ični del. Prav slednji bo imel v sklopu celotnega učnega programa še poseben poudarek.
Razen že obstoječe viš je kadrovske šole in višje t ehn ične šole je zavod za izobraževanje kadrov in proučevan je organizacije dela ustanovil še šolo za poslovno
lagala pristojnim odobritev novih instrumentov. T o je Železarni , tudi uspelo i n novi instrumenti so bili določeni z veljavnostjo od 1. januarja letos. V nasprotnem pr i meru b i jesen iška Železarna utrpela samo pr i žičnikih skoraj 150 milijonov man j šo realizacijo v odnosu na d o m a č e prodajne cone.
Kolek t iv jeseniške Že lezarne se trudi, da bi še naprej izvozil čimveč. P r i tem pa Je seveda tudi treba upoštevat i dejstvo, da za vse izvozne proizvode še n i potrebnih instrumentov. Reševanje teh pa traja zelo dolgo. Prav ta-
(Nadaljevanje na 2. strani)
ranih povrtnin. Po t rošn ja kave se še vodno skokoma povišuje . Spet je večja za 45 odstotkov. Zan imi vo je, da se je, medtem ko se je potrošnja vina v gostinskih podjetjih znižala, v trgovskih podjetjih prodaja vina poveča la kar za 28 odstotkov.
Premajhen je bil porast prodaje tekstila in obutve. Najbolj se je povečal« prodaja svile, več kot za polovico manjSa pa je bi la prodaja tkanin iz umetnih vlaken. Povečala se je prodaja konfekcije, posebno šo o t roške Po obču t nem zman j šan ju prodaje usnja lahko sodimo, da čev l j a r ska obrt rev; izumira.
Razumljivo je, da Je bi la letos manjša potrošnja vseh vrst gradbenega materiala. Povečal se je lud ' promet z vsakodnevno posodo za gospodinjstvo, kar Je brez dvoma posledica dobre zaloienosti (pravzaprav prvič po vojni) ustreznih trgovin. Presenetilo je znižanje šfevlla prodanih š ivalnih strojev, motornih koles i n koles, kar opozarja na domnevo, da j« naš trg s temi predmeti i e precej zasičen. Nasprotno Je večja prodaja e lekt r ičnih š tedi ln ikov, hladilnikov, pralnih strojev in drugih gospodinjskih p r ipomočkov. Najbolj se je povečal promet s televizijskimi sprejemniki. L a n sko prvo polletje so j i h prodali «>l<"li 170, letos pa skoraj 400.
Zman j šane kol ič ine prodanih cigaret dokazuje, da je ded ka-divcev, k i so ob podraž i t v i tobaka vsevprek zatrjevali , da bodo nehali kaditi , le d r ž a l svojo besedo. Nekateri pa so svojo pot rošnjo vsaj nekoliko omejilL No, kl jub temu so izdal i za cigarete precej več kot lansko leto. Nekol iko bolj mis l i jo na denar tudi lastniki motornih voziL saj se pot rošnja bencina ni povečala toliko, ko l ikor bi zaradi povečevanja v preteklih let ih i n zaradi novih motornih vozi l lahko predvidevali.
P o h i š t v o , k i Je v glavnem obdržalo lanske cene, Je šlo še posebno dobro v promet. Prodal i so ga za eno tretjino več kot lan i .
M. SosiČ
Za turizem ni štipendij
Vsa naštet, d e l . bi po predr.- ? w n l » c i j a . ^JLTSSL čunih veljal. 1.5 milijarde dinar- I ( , v m J * m T » i ! n«flh t.,, -r„ i , . . I kr. la marsikatero vrzel v naših 17' 2 J ! Z " 7 P ^ e t j i h . ustanovah i n zavodih, k i ga v nrtkaj letih prav gotovo J
ne bom« zmogli. — S. P
V ponedeljek, 27. avgusta, je b i -v Ljubl jani seja prrdsedstva
Tur i s t i čne zveze Slovenije. Med obravnavanim gradivom je vzbud i l posebno pozornost problem š t i pendiranja v turizmu. Ugotovil i so, da občinski l judski odbori pr i razpisu š t ipendi j ne upoš teva jo potreb v turizmu. T o velja tudi za kranjski okraj.
Pred časom jc Gorenjska tur i s t ična zveza opozorila obč inske ljudske odbore, da bi kazalo razpisati tudi š t ipendi je za višji oziroma visokošolski š tud i j , k i bi usposobil določeno š tevi lo turi
st ičnih in gostinskih delavcev. K l j u b temu da ni manjkalo interesentov za take š t ipendi je , ob
činski l judski odbori tega niso upošteval i .
Morda bodo letos pr i razpisovanju š t ipendi j bolj prožni , tako d a bodo upošteval i tudi potrebe t u rizma. Interesentov ne manjka. Gorenjska tur i s t i čna zveza je doslej prejela sedem vlog za dodel i tev š t ipendi j . Nadejajo se, da j i h bo prispelo še več. Prosivci žel i jo obiskovati ekonomsko fakulteto, visoko komercialno solo ( tur is t ič ni oddelek) v Mariboru, dalje f i lozofsko fakulteto (geografsko turis t ična umor) itd. Skratka - mla d i ljudje žel i jo postati v dogled-nem času dobri tu r i s t ičn i strokovnjaki . K o n č n o pa j « v Interesu sleherne občine , da si na področj u tur izma i n gostinstva zagotovi č imbol j še delavce. - S. B.
Obrazi i n pojavi a Obrazi In pojavi * Obrazi in pojavi • Obrazi In pojav! # Obraz i i n pojavi % Obraz i i n pojav! « Obraz i
Bilo je okrog poldneva, ko te ie po dva ali trije skupaj, nekajkrat »ni lepo, da se prepirate zaradi dejal toliko %orja?* ga je povpra-večja skupina otrok z vzgojitelji- pa kar pn cele pesti. ?r preden so bonbonov Ce si jih ne morete sa- 'sala ženska, ki je prav tedaj doto namenila iz otroškega vrtca na se razleteli po prasni cesti, so se mi razdeliti, mi jih izročite, V hitela otroke. >Neee*, ja začudeno krajši sprehod. Hodili so lepo ob otroci zapodili za njimi. Ta je do- vrtcu jih borne robu ceste in se mirno pomenko- bil ene^a, drugi dva, tretii »obe- vično razdeli t.* vali. nega. 7.ato se je vnel hud prepir, ntradi ubogali.
dal
B O N B O N I
bomo prešteli in pra- zategnil, »zato, ker nam ni Otroci so jo le bonbonov.*
Ali jc mogoče se kaj reči? Nam >Arme Kinder!* je sočutno za- J"*"1™™?™ očitajo da smo pre-
vzdihnila nemška potnica ob h " r o . * 0 7 * h U n a m e d v ^ n . ° sprednjem oknu, vzgo,itel,ica se ,e n ) e >»»>e*ov< r^?rocttel,e. Toda se enkrat prijazno nasmehnila h h n c e m n - ? ° , Z * k e J z e h m
J ° avtobus ,e odpeljal m i r m P">at'll<tvn. ™f narodi.
' zato se nam tega ni treha sramo-Le neka] minut za njim je pri-'vati. Samo — ali se moramo zs-
Kenadoma je fantek iz prvega ki so ga močnejši podkrepili 'se z pehal svetlo rumen mercedes. Prav radi tega tudi poniževati? Pra*> para zaklicali »Glejte, avtobus!* vnetim suvanjem in nasilnim pu- tak" < tujo tablico. Otroci sn spet gotovo ne. Otroke moramo poučiti, Res jim je peljal nasproti velik l,en,em pribor jenih bonbonov iz mahali, vendar voznik ni ustavil, da nam tako prosjačenjc ni pn-avtobus. Imel je nemško registrsko rok svojih tovarišev. »Svinja* je dejal eden izmed fant- trebno in da nam zelo zelo ško-tablico. Kot na ukaz so začeli Vzgojiteljica, ki je doslej vse to kov in pokazal jezik za drvečim du/e. Mislim, da bodo to lahko otroci mahati z rokami. Avtobus mirno in smehljaje opazovala, se avtomobilom. »Zakaj mu pa pra' doumeli. Nekoliko težje je /e, če se je ustavil in ni bilo dolgo, ko je odločila, da posreduje. »Otro- vis tako? Ali zato, ker je pred- 'wn IUVJIS qo oif/OJf waj ud tu-.-so začeli iz njega frčati bonboni: ci», je nagovorila svoje varovance, stavnik naroda, ki nam je priza- ki bi jh moral poučiti. — M. Sosii
TE DNI PO SVETU ft I. \(>s V N O V I D O f i l
Lcos, ki jo b i l tako dr.lgo pr i -z n i l V r krvavih spopudov. jc komno stopil v nnovo fazo urejanja notranjih razmer v deželi. Koal ic i j ska laoska vlada je prevzela celotnno oblast, deželo pa so zafoli znpuMat! tuji vojaški in tehnični strokovnjaki.
0 1'OMIIMEN.IE V B E R L I N U Zadnji dnevi na berlinski moji
potekajo mirno. Incidenti in nemir i , k i So vnašali veliko zaskrbi irnosl med berlinsko prebi-vavstvo, so prenehali. To H i t le zatišje nekateri krogi razlagajo kot željo, da ne bi poslabševali položaja i n bi utrdili pol pogovorom med vel ik imi silami. Vlada Z D A je v svoji noti obsodila sovjetsko vlado, da dovoljuje brutalne poslopkr svoji policiji in s tem odgovorila na noto sovjetske vlade, v kateri so izraženi protesti zaradi »sovražnih akcij prebi-vavcev Zahodnega Berl ina«.
% B A N D A R A N A I K E O D S T O P I L
Finančni minister ccvlonskc vlade Fe l ix Bandaranaiko je odstopil. PoznavavcL cevlonsklh razmer pripominjajo, da je njegova ostavka izhod iz dolgotrajnih trenj med posameznimi skupinam i v vladajoči stTanki svobodo in sami vladi , obenem pa jo tudi posledica nasprotovanja njegovomu predlogu, da zmanjša redno pre-skrbo cenenega riža.
I i ČETRTA V I L A J A V OPOZICIJ I
Svet če t r t e vilaje je pred dnevi odkrito izrazi l s v o j e nfMOflsgJO • polit ičnim birojem V I A . Njen poveljnik je iz jav i l , da ne namerav a zapustiti Alžira. Politični hirn pa jo iz javi l , da ho ustrezno ukrepal, če se mu četr ta vilaja ne bo podredila.
O AMERIŠKA R A K E T A P R O T I V E N E R I
V ponedeljek so iz amer iškega raketnega središča Cape Canave-ra l Izstreli raketo, k i nosi v smer i Venere vesoljsko ladjo Marlner II . Št i r inajs tega decembra naj bi se približala Veneri na HO.000 km In zabeležila kakršnokoli oblikn Življenja na tem planetu.
Ljudje In dogodil © I.iudie in dogodki« Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudi -
Tred dobrimi tremi ledni se je vsa svobodoljubna ivelovna javnost odtl prišlo do soglasja, med začasno alžirsko vlado in poli t ičnim birojem, obenem pa izražala bojazen, da ne bi ropot prišlo do nasprotij. NI d v o n a . da se je mirne reši tve spora najbolj razveselilo alžirsko ljudstvo, k i s i želi, da bi bilo č impre j konec bede in pomanjkanju, nasilja In nr> gotovosti in da bi lahko v miru delalo in se posvetilo napredku.
jo precejšen oseben pečat , so spet i 'zvala v Alžiriji negotovost in nemir. Pod na videz mirno gladino soglasja so še naprej ostali spori. Svet če l r l e vilaje M ni str injal z dejavnostjo in .stališči politične*« biroja in jc želel poslati rassodnlk, katera je p rav i lno jša pol v i HVoiu nižlrske doi.eic. zalo se je uprl, Izvršil neke vrste udar v mr-Mu Alžiru, se polastil oblasti in pol i t ičnemu biroju onemogočil nadaljnje delo. Do zelo hu-
A l ž i r s k i gordijski vozel
Po mirni rešitvi spora se je politični biro F L N z. vso vnemo loti l dela. da bi prišlo do dokončne ureditve živl jenja v Alžiri j i . Od parlamentarnih volitev, kt naj bi bile 2. septembra, so st A l f l r c i mnogo obetali; v prvi vrsti pa seveda, da bodo prišli do enotnega p a r l a m e n t : ! , k i bo imenoval prvo vlado v neodvisnosti, in da bo s tem konce prehodnega obdobja, v katerem je prisotnost Francozov zagotovljena z. mešano začasno izvrš i lno oblastjo. Na žalost so notranja nesoglasja povzročila, da so volitve že t ret j ič odgodili. In to dotlej, dokler pač »si tuacija ne bo razčiščena«. Notranja trenja, za katera noikateri trdijo, da ima-
de zaostritve je prišlo, ko so uporniki zavzeli radijsko postajo ih uvedli l i f t a « cenzuro. Generalni sekretar polit ično?« biroja Mohamed Kide r je v zvezi s tem dodajanjem izjavi l , da -v takšnih anarhis t ičnih okol iščinah politični biro ne mr.rp veo opravljati svoj i h funkcij..; hkrati je politični b i ro tudi aftleoll odložiti volitve za ugodnejši čas .
Svet če t r t e vilaje s polkovnikom Si Hasaa—I na čelu (s 4. v l -lajo sojflaca v glavnem tudi tretja) je pol i t ičnemu biroju očital, da je »obrnil hrbet revolucij i in njenim nače lom- , napadel je začasno izvršilno oblast in predsednica Farcsa obtožil zavezniš tva
z. oasovci; v deklaracij i so uporniki zahtevali, da je treba sklicati nacionalni svet a lž i r ske resolucije in da ie treba odstopiti od take reorcanizaeije a lž i r ske osvobodilne armade, ki bi zagotovila armado klas ičnega tipa, zakaj -v. vrnitvijo armade v barske bi se zanemaril pravi smisel boja a lž i rske vojske na strarti l j uds tva« . Skratka, po vsem sedanjem dogajanju V Alžiru lahko sodimo, da si lasti vojska dokaj pravic i n da bo potrebno precej napora, da bi se Prepreči la v s a k r š n a samovolja. — Da p« gre trenutno večkra t tudi za samovoljo »na d robno« , nam zgovorno dokazuje protestiranje predstavnikov diplomatskega zbo-ra v Alžiru, in sicer zaradi dejanj pripadnikov enot pod poveljstvom 4. vilaje.
Trenutno še ni pr iš lo do »energičnih uk repov« , k i j i h je napovedal Klder . pač pa je politični biro pod vodstvom Ben Bele zapustil mesto Alžir — seveda pa Pri tem iz javl ja l , da še naprej predstavlja vrhovno oblast v deželi — ne glede na to. al i jo i z vršuje ali ne. Sanje o enotnosti poli t ičnega biroja so se ob uporu L vilaje na žalost kmalu razbile, in sicer spr ičo ravnanja enega Izmed šestih č lanov pol i t ičnega biroja - Mohameda Budijafa. Bu -dljaf Je n a m r e č zapustil politični 1'iro z utemeljitvijo, da ta ni delal tako. kot je bi lo prvotno zamišl jeno. Vendar se zdi . da korenine tega spora segajo globlje. I>a Je to res. priča tudi dejstvo, da Budijai ni sodeloval pri sestavljanju vol i ln ih list. Izjavi l je. da
po škoduje nadaljnjem« raitej* »Ilirske detele in sa vleče ko*s# diranje države , katere l judsu« j * sedem let krvavelo V «*Hk«|0' nem boju. da M st priborilo na? pravice. Trenutno k r i z o v AJj^ii zelo uspešno Izkoriščaj« i « > e p r sile«, k i niso naklonjene tlUaf^' neodvisnosti. Alžirski tt*tra>? spor jc voda na mlin j-n%.j|P* stičnih s i l , k i kot hijene prtii>* kdaj se bo »alž i rski otrok, kj *» je rodil osvobodilni boj. . 2 ^ podhranjenosti vdal v in zaprosil nekdanje gfrsp*«*1" je 7a skorjleo kruha. Arfttrtjt naklonjeni zvočniki (rrance*k|0 :
vso jakost jo poši l jaj« v t*e | a*" vire o gospodarskem !>n>!>4du *> žirije. N i dvoma, da je \ l j j | ^ j | f
zelo kritičnem KOS p o d u k e « pr ložaju. ki ga po l i t i čna k r i « | a « r ROtovost še s l abša ta , zate m fs»* no, da so imcria l i s t i fa« *H« f< r
večale propaasndo. d« ^ ^> pripomogle k s t o p n j e v a n j « »il» f ' ske krize in se antetn «k«rui»K Sovražniki svobodne AUUHJ* ^ tudi zelo razveseli l i BudiUf % v fS* odstopa, ker se Je s tem. kol a**" vijo. »razbil mit o m « « * * ^ #* l i t ičnega biroja«.
Težnje p« enotnosti Or* s** i h iHst i v Alžiriji so trenutan f veda premagane, toda pnheds**1
j i h bo nedvomno posta r i l * n. -r»' vo mesto. T o so po« t e a k i > • krči neodvisne a l ž i r s k e d p i » t r " Prav gotovo lahko upamo •
v , , n * ' bodo v Alatrijl zbral« ^ J * ^ -vendar bo dokončno zaveso res- ^ pozitivne sile in sadi t i ,
težko priborjeno neodvisan Alžiriji jc
Mohamed K i d e r
Je njegovo stal išče neod ' r e " nje pozitivne ail« j n — »-**" "k
niee odkri la šele prihodnost. i t i k a Ha^im** — rT*"*'* »** Ta ponovna kr iza v
zelo zaskrbl jujoča, saj lahko moč-
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje tn dogodki • Liudie in dogodki • Ljudje in dogodki • U » d i > ,
Izkušnje prve ortopedske kolonije Zadeva »Šipad« na zatožni klopi
Osem let strogega zapora za predrznega goljufa
K K AVI. -% A V G U S T A - Včeraj se jc pred pe tč lanskim senatom okrožnega sodišča v Kran ju
Prihodnje leto za 3,7 milijona dolarjev
(Nadaljevanje s 1. strani) ko Je razumljivo, da ne ho mogoče če« noč rentabilno izvoziti pro-irvodov, k i j i h doslej niso izva-aall. Prav tako ne *mrmo i t i m i mo dejstva, da so cene valjanim
Lokalizam nam ustvarja veliko materialno in politično škodo (Nadaljevanje a 1. strani)
nizacij S Z D L v Slovenij i , jc predsednik G O S Z D L Alber t Jakopič naglasi), da mora aktivnost Social is t ične »veze pr i t i Is bolj do izrazu na> vseh področj ih. Vendar pa jo rojmil, da bo treba v osnovi usmeriti dejavnost naš ih organiaarij prodvsem tja nekatero nalogo. Cnprav smo imel i v preteklosti v naš ih občinskih in okrajnih odborih zo razprav i <> nače lu nove ustavo, pa bo seveda razprava o nacrtu novo ustavo odpr la so celo vrsto novih vp rašan j , prav tako je tovariš Jakop ič men i l , da bo treba še nadalje utrjeva t i v proizvodnji principe dohodka« skrbeti za, povečanje proizvodnjo i n delovno storilnosti, izvoza i n za č im boljšo uresn ičevanje nače l o de l i tv i dohodka.
zaključila tridnevna zaradi kazn iv ih dejanj šefa pošlo '..ilnier sipad v Kran ju ZlvO-mirja Tanasknviea. komercialne
Uslužbenke iste poslovaliiiro I ie-posaVe ftmltran, medlem k ° 1*
S sodišča
• t ravnavi se je n a m r e č izka/alo. da Aco Crni lcc za to dejanje nI kriv.
Za svoja predrzna kaiftiva dejanja je b i l glavni ob toženec ZI-
obravnava V O M I R T A N A S K O V I C O B S O I F A
proizvodom na svetovnih tržiščih z red no nizke, da Je ponudba ze
lo močna In končno, da je na vseh koncih mogoče čut i t i posledice zapadnoevropske integracije. "V tej i narejeno zvezi je treba tudi upoštevat i , da
okv i ru j esen iške Že lezarne ni ve l ik ih možnost i /a zniževanje plafoniranih cen proizvodov, ker je znano, da je celo velik del nj ihovih valjanih proizvodov, predvsem ploščatih profilov, na ravni pod proizvodnimi cenami.
Zelo pomembno bi bilo, da bi vsi zainteresirani storUl vse. kar je mogočo, da bi pristojni organi hitreje reševal i vprušanja za re-Kiilin-.njo izvoznih instrumentov. Med drugim so nn včera j šn jem ftestnnku tudi poudaril i , da opažajo pomanjklj ivo sndrtlovanjo med d ržavn imi organi oziroma celo med s lužbami posameznih d r ž a v n i h sekretariatov.
Po p rv ih ugotovitvah bo imela j e sen i ška Železarna ffžave ludi pri izvozu pocinkane pločevine, ra katero ni dovolj resnega zanimanja.
J e sen i ška Železarna ho letos Izvozila za okoli 2 do 2.« mili jona dolarjev svojih Izdelkov. V svoj i h načr t ih za prihodnje leto pa Ima predviden izvoz svojih izdelkov v vrednosti za okoli 3,7 m i l i jona dolarjev, seveda oh usodnih izvoznih instrumentih. - M . Z.
bila obtoži)« sa zasebnega prevoznika Aea C e r n i l i J zaradi pomanjkanja doka/nv umaknjena. V ob-toinlei je bilo n a m r e č navedeno, da Je Aco Cernileo napravil po-
Hstino po napeljevanji /[\<>mii i i Tanaskovića . Na glavni
' » n u n inoiiu....
N A 8 LET STROGEGA Z A P O R A Baftfee j r pri odmeri kazni upoštevalo kot obte/ilno okolnnsi -vrsto te.lkib, d ružb i škodl j ivih kaznivih dejanj, obto/emevo pred-rszssovanoat itd. L J E P O S A V A ŠMITRAV P A J E B i l A O B S O -II N \ / \ S V O J A K A Z N I V A D E
J A N J A N \ 1 I TO D N I S T R O G E G A Z A P O R A . Proces je vodi l predsednik okrožnega sodišča Ivan Repinr. obtožnico je zastopal namestnik o k r o ž n e g a javnega tožilstva Pavle Gantar, ob toženca pa je zagovarjal odvHnik Ja nez PernuS. — M . Z .
V L A G A N J E P R I J A V ZA SEČNJO L E S A V OBČINI R A D O V L J I C A ZA L E T O 1%3
N t podlagi 10. členu Zakona o gozdovih (Ur. Uli š tevilka 30-262/61) In v skladu z gozdno gospodarskim n a č r t o m OhLO Radovljica razpisuje Oddelek zu gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Radovljica rok za vlaganje pr i jav za sečnjo lesa v letu l%i v gozdovih v državl janski lastnini.
Rok za vlaganje prijav |c določen v času od 1. 9, 1%2 do 30. 9. 1962.
Prijave za posek lesa v letu 1963 sprejema g o z d n o gospodarstvo Bled , po svojem strokovnem osebju na sledečih kra j ih :
1. Za teritorij bivšega ObLO Radovlj ica na odseku za gozdarstvo ObLO Radovljica (Grašč ina , I . nadstropje).
2. Za teritorij bivšega ObLO Bled , v prostorih Krajevnega urada Bled.
3. Za teritorij bivšega ObLO Bohin j , v prostorih Krajevnega urada Bohinjska Bis t r ica .
Gozdarski us lužbenci Gozdnega gospodarstva Bled spre |cmnio prijave n« zgoraj navedenih mestih vsak delovni dan med 8. in 13. uro. kjer dobijo lastniki gozdov tudi vse ostale informacije.
Las tn ik i gozdov morajo prinesti s seboj ppsestni Ust, iz katercj;.i je razvidno las tn i š tvo in ostali podatki o gozdovih ter kolek za din 50 . - .
Posebej opozarjamo lastnike gozdov, da poznejših prijav in pozneje vloženih p rošen j za posek lesa v letu 1963 ne bo mogoče upoš teva t i .
Številka: Datum: 15. 8. 1%2 Načelnik
Oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve
Uspeh presegel pričakovanja
Vidno izboljšanje zdravja otrok — odreda »Stražnih ognjev« iz Kranja 8 o c opravili sprejeto dolžnost
Pred nastopom na Bledu se bo vokalni kvartet MAGNIFICO iz. Skopja predstavil tudi k ran jsk im ljubiteljem latlnskoamerl-skih ritmov s koncertom. Ta bo drevl (sreda, W. avgusta) ob 20.30 v kinu Center
Sporočamo žalos tno v«s t , da jo tragidno p r r n . -nul l jubi mož , brat i n s t r i c
J A N E Z S E N K
Na zadnjo pot ga bomo spremili v četrtek, dne 30. avgusta 1962 Neutolažljivi: lena, sestri, brata In ostalo sorodstvo
Predoslje, dne 28. avgusta 1982
V drugi polovici juni ja , k o je odšla prva izmena otrok v ortopedsko kolonijo v Fnžano, smo o tem priobčili k ra j šo vest. Tedaj smo omeni l i , da jo dalo pobudo za to letovanje vodstvo fiziotera-petvskega oddelka zdravstvenega doma Kran j , da so taborniki odreda »»Stražnih ognjev« prevzeli organizacijo letovanja i n da naj bi letovalo okoli .100 otrok z rat-flimi telesnimi deformacijami.
Pred kra tk im se j e i r Fazane vrnila druga izmena otrok, zato ) • čas . da .si ogledamo. 0o so bila pr ičakovanja pobudnikov in organizatorjev uspešno uresn ičena . — Glavn i namen trna letovanja, pri katerem «> sj nalogo razdelil i m«d sabo zdravstveni delavci in taborn ik i . , j c b i l . d* bi otroci medte dn i - ž ive l i zdravo taborn i ško življenje, obenem pa da bi vsak dan redno telovadi!:. Ortopedska telovadba je n a m r e č najnujnejš i pogoj / - i Izbol jšanje zdravja otrok, k i so preboleli paralizo in za odpravo slabe d r ž e otrok s skrivlje-nirm hrbtenicami. N a letovanju v Fnžani KO bi l i p r a k t i č n o skoraj v.«*i otroci iz raznih krajev G o renjske, k i potrebni takega zdrav) jenja.
Usneh leloviinja je presenetil Pri jetno živl jenje v taboru j « otrokom do neverjetne meje pr i l jubi lo celo ortopedsko telovadbo (tri do allri y re na dan), k i ae je • k e r doma ali v zdr«v*tveo*m domu ude ležu je jo z veliko jtejfl voljo. P r v i dnevni -obrok- telovadbo se jo začel že ob C>. uri zjlt" traj i n prav zanimivo jc, da so se otroci zbiral i na tclovadiačti , >ie preden je laborovodj« svišgal vstajanje Radi ••>.> so udeleževali tudi plavalnega tocaja. Uspehi hit*. SfOstHij, Čvfttoat mt;'(! otrok »o je m o č n o p o v r ć i l « (kor moti boleznijo nekatere miš ica omrtvi-jo, morajo biti zato druc«* niočnej-
TOKRAT PLENUM O NOVOSTIH V SOCIALNEM ZAVAROVANJU Tržič , 28. avgusta. - Za danes
popoldne ob 16. uri je občinski s indikalni svet Trž ič skl ical pla» num. na katerem bodo razpravlja'!, o zadnjih spremembah rta področ ju socialnega zavarovanja, zlasti pa še o pr ipravah ga seznanjanje neposrednih proizvaja v-cev s spremembami. Občinski s ind ika ln i svet je v zvezi s tem pokazal dobr ino mero aktivnosti in prizadevnosti, saj j c o teh vprašanj ih razpravljalo že predsedstvo, razen tega pa so poalali Izvršn im odborom sindikalnih pod r u ž n i c tudi nekatera stal išča.
Z a d a n a š n j i plenum je pred v! dena tudi razprava o pripravah za občni zbor obč inskega s indika l nega sveta i n nekatere kadrovske spremembe. Na razpravo o p rv i točki dnevnega reda sta povabljena tudi ""zastopnika, zdravstvenega doma i n zavoda za socialno zavarovanje. — P .
se), mnog; so prqU * 0 f t
nja hodil i *e k a r r ^ ^ * * £ . naučili so se p lavat i i n t e S S * ^ se močno okrep i l i .
Vs i ti uspehi gredo \ * k e x > cun zdravstvenih d e U v e * . ? *!%gr nikov, k i so redno T»»S»L **^1E otroke, boln išk ih sester i N ^ ^ r pevtk). i n vodičev, k i so ^ " f S * mladi - tako paz i l i ^ fZJ^ti* se prav n ikomur n i nl'^^^Ut kot tudi na r a č u n t a h » L 2 * ^ ^ P j im je iu<pclo d o b r r » ^ r n ' ' c < , , ' ' L # r prehrano i n \TSP osbsio ~ m m f * a ^ ' ne dobrine- ^ M j e n t * ' * * ^ * ^ « taboru ob morju so t e l o R tabornimi ognji , T a u S j J P P * ^ in drugimi ob l ikami 1 < ^ t
življenja ln t ako v e e i n o T ^ ^ V vduMll za svojo < * g * ^ < £ » £ nje tedrn- so i m e H v INST^ ^
ml krožek, kt ^ 7 * 1 ^ l : kovni dv« absolvent*, gea^ ~
Ta dva su, otrnipT^ preob l ikovan j« ±mL£j*\*
čle rn drugega p r « p c m t ? c , ¥ -riala zelo pr r t s fn i la , " * a ^
Zapisek m, ,. h
ZLORABA LOVSar.il PRAVIC Nepnie tno in hkrati U*A
no je, da moramo p o n i tavljati, da so z a < i p i r ^ [ bo l i številni priatacL ni lovci in ncdisc in l i
cite
trelja med d smonoše . Z | Pod k
J bo p o d a t c l l * ™ , * < , ' nth tednih ussL * V
i ro i ive naj cadnjth dveh b l i i n o 20 pr imerov oht t r^ i^ . peks j h tevtkt p o l k e ubitih bov-pismonoš.
Nedvomno j c t o ( i e jaoV v i \ ne moremo ka r m i r n o prefeš r toku «asa. V teh p r imer ih •AWC
reč nc gre samo z a t « , da ^ golobi zašč i t en i i n da predsta** ' i jo precejinjo vrednost , da prizadetosti n j ihovih re>c«v %TA ne u p o š t e v a m o , t e m v e č tudi * ugotovitev, da Jje tako početja , rovo in skrajno nekulturna • je končno tudi veren i ja ljudi, ki so za govorni.
' t u r ^ J f l
Menda ni potrebno še opozarjati — toda kljub te*nu ifL ramo — da jc l e skrajni i * . * prizadeti prenehajo s taJkba f Častnim izživljanjem ht d* rijo svoje strelsko in kmko A^V vanjo na druga dovoUetia pojf^ ja. k i j ih nt primanjkuj y r . ravnavanem primeru gre za zlorabo lovskih pmie. danje izkušnje kažejo, da ta določila In končno lepe (če prizadeti pa« nimajn « a * ^ ga moralnega čuta> ne »kJujs^ da bo treba v prihodnja. H*** jestni primeri ne bodo \ * & ^ poseli po učinkovite)!«
1
L . •< ia komisija za pregled gospodarjenja v MLIP Češnjica
A k t i v n o podjetje z nedoseženimi plani
K o m i s i j a o b č i n s k e g a ljudskega odbora škof ja Loka , Id Ima nalogo p r e g l e d a t i poslovanje in gospodarjenje v podjetjih v loški o b č i n i , j e med prv imi obiskala m e d z a d r u ž n o lesnoindustr i jsko p o d j e t j e v Cešnjlci. V nadaljevanju bomo skušal i opisati, k a j s o č i a n i komisije zvedeli v razgovoru z nekaterimi s t r o k o v n j a k i i n predstavniki samoupravnih organov podjetja.
i n da samo Iskra dolguje M L I P Cešnjlci 60 milijonov dinarjev. -Podjetje ima na zalogi tudi za 70 tisoč dolarjev izdelkov za izvoz, k i samo čakajo na odpoklic kupcev, tako da njihove planske naloge prak t ično lahko vzamemo že kot izpolnjene.
Podjetje je postavilo tako v i sok plan, ker je r ačuna lo na povečani izvoz, sicer pa itak š e vse le tošnje povečanje plana sloni na povečanju izvoza, medtem ko je bila realizacija lani tr ikrat večja. Komisi ja zato predlaga, naj se v podjetju takoj p r i čne s pripravami za p rep rečevan je slabih rezultatov gospodarjenja - predvsem z reorganizacijo dela komercialnega oddelka. - Predvsem bi bi lo potrebno okrepiti komercialni oddelek, preskrbeti pr i zunanjetrgovinski zbornici v Beogradu podatke o svojih odjemavcih v tujini
Finančni p o k a z a t e l j i gospodarjenja • pod je t j a v p r v e m polletja krtes so v p r i m e r j a v i s postavije-auni p l a n s k i m i n a l o g a m i razmerama slabi . Č e p r a v je podjetje s»ej p ro izvodni p l a n neko l iko popravilo ( z n i ž a l o ) , s o fizični obseg preizvednje d o s e g l i l e s 47 odstotki, plaa r e a l i z a c i j e s 37 odstotki, irrozoe naloge p a s 26 odstotki. K sonci j a pa Je m e d d r u g i m ugo-
LOŠKI 'gŠOL-
D E L A V E C tevila. da Je p r e c e j dniteljev v p l i v a l o n a T podjetja in z a t o t e pokažejo p r a v e s l i t ke aja sicer a k t i v n e g a podjet ja . Rasen tega je t r e b a u p o š t e v a t i tudi
objektivnih tako stanje š tev i lke ne gospod arje-
V M L I P Češnjica je zaposlenih 450 delavcev In plan v tem n i presežen. Pojavlja se le vp ra šan j e zasedbe tehničnega kadra, saj imajo v podjetju le enega inženirja, pet tehnikov in t r i delovodje. Mesto tehničnega vodje sploh še n i zasedeno, vendar bi ga bilo koristno kmalu zasesti, ker bi se tako izboljšala povezava med komercialno s lužbo i n proizvodnimi obrati.
Člani komisije vseh podrobnosti v podjetju niso pregledali, ker menijo, da so že z ugotovljenimi problemi pokazali na na jvažne j še delo v podjetju. S povečano real i zacijo — predvsem z izvozom — bodo prav gotovo ustvaril i zadosten dohodek za prejemke delavcem, za sklade podjetja i n za nabavo manjkajoče strojne opreme - J . 2.
Hišo na levi strani ceste proti Stari L o k i bodo podr l i . Tam bo speljana cesta prot i »Novemu svetu«, kasneje pa morda tudi proti Selški dolini
Spomini ne smejo v pozabo m, da so dolgovi p o d j e t j u v pri-nerjavi z l ansk im letom narasli | in pričet i z lastnimi s t iki s kupci as okrog 20 m i l i j o n o v dinarjev I v inozemstvu.
Sestanek predstavnikov gozdnogospodarskih organizacij
Ko je o b č i n s k i o d b o r S Z D L v Ikofjf L o k i p r e d n e d a v n i m s k l i cal sestanek s p r e d s t a v n i k i kmetijskih zadrug i n gozdnogospodarsko) organizacij, n a katerem so gnila* o p o d r u ž b l j a n j u gozdov Hksini « n a č r t n e . l š e n i gospodarjenja z n j u n i , s o s k l e n i l i , da bodo aUieaJi ie p o s e b e n s e s t a n e k pred-atsraikov g o z d n o g o s p o d a r s k i h or-pnizacij, na k a t e r e m s e bodo po-pprertU, kako b o d o z l a s t n i k i goz-mn sklepaj i p o g o d b e o upravljanja z n j i h o v i m i g o z d n i m i površ i nami. Tak s e s t a n e k j c b i l v Skof-| Laki v soboto, s k l i c a l pa ga je pristojni o r g a n o b č i n s k e g a l judskega odbora,
r^edstavniki g o s p o d a r s k i h orga-nbadj. k i b o d o v prihodnje spravljale z g o z d o v i n a področ ju laske obč ine , s o s k l e n i l i , da bodo •tkalorni p o g o d b e z l a s t n i k i gozdov Sklepali o d 5. d o 2 0 . septem-ka. V teh p o g o d b a h — ve l ja le naj k po 10 let — s o n a v e d e n e vse pavke i n d o l ž n o s t i o b e h pogod-aeoo vezan ih s t r a n k . Sole na mam teh d o l g o r o č n i h pogodb bedo gozdnogospodan-J te organiza-cije z l a s t n i k i g o z d o v sklenile nanetne pogodbe , k i p a bodo za neuko od p r e j š n j i h v s e b o v a l e vse pakabnosti o u p r a v l j a n j u i n gospodarjenju z g o z d o v i . T a k o bodo »njih n a t a n č n o o z n a č e n a vsa del i na posamezn i g o z d n i površ in i , hobčine in v r s t e p o s e k a n e g a lesa, katera dela b o v g o z d u opravi la sadnegospodarska o r g a n i z a c i j a in katera l a s tn ik s a m i t d . K d a j bosa s posamezn imi l a s t n i k i gozdov
pa tudi podrobnosti. V glavnem bodo to delo opravljali gozdarski strokovnjaki, medtem ko bodo občanom vso stvar pojasnjevali predstavniki Social is t ične zveze. - J . 2.
V počasti tev le tošnjega t r ž i ške -ga praznika je združenje borcev N O V tržiške občine založilo dokumentarno brošuro o ljubeljskem taborišču — nekdanji podružnici Mauthausena. Brošura je izš la v nakladi štiri t isoč Izvodov, od k a terih so j i h nad 2500 že razpečal l zlasti v Tržiču in bližnji okol ic i . Ndkaj izvodov je dobila tudi kranjska knjigarna -S imon Jenko, medtem ko na obč inskem združenju borcev N O V v Trž iču menijo, da bodo ostale izvode razposlali tudi v druge kraje (na pr i mer v ljubljanske knjigarne). Za omenjeno brošuro je med prebi-vavcl veliko zanimanje, saj predstavlja pomembno zgodovinsko gradivo. Prihodnje dni , ko aa bo
Začel se je VIII. gorenjski zlet Lesce, 28. avgusta — Minu lo ne
deljo, k ose je zaključi l I. republiški padavski tečaj se je začel VIII. gorenjski zlet, hkrati pa
trenirata na tuka j šn jem letal išču slovenska in h rvaška padavska reprezentanca za d r žavno prvenstvo. V nedeljo in ponedeljek so
RADOVLJIŠKA K O M U N A
tekmovali jadravcl, včera j i n danes padavci, jutr i i n po ju t r i šnem pa bodo motorni piloti , medtem ko bodo v nedeljo dopoldne tekmovali letavski modelarji z Gorenjske. Popoldne ob 16. ur i bodo svečano objavili rezultate, ko bodo glodavcem prikazali letalsko dejavnost na Gorenjskem, s čimer bo tudi uradno zak l jučena letalska sezona.
N a nedavnem padavskem tečaj u so bile osvojene: 2 diamantni, 3 z.ate (2 pa 6ta izpolnila pogoje) in 10 srebrnih m a č k , podeljeno pa
ka letala v Begunje i n Drago, kjer so se pokloni l i spominu talcev in na grobove položili vence.
pričel šolski pouk, bodo brošure razposlali tudi po vseh bližnjih šolah. Prav prosvetnim delavcem bo lahko to gradivo znaten pripomoček pri pouku zgodovine domačega kraja. Občinsko združenje borcev NOV se vsem trž iškim gospodarskim organizacijam lepo zahvaljuje za pomoč, k i so jo izka-
1 ItZlŠKI
VESTNI K zale pri izdaji te brošure . Vel iko priznanje gre tudi Mišu Peteku,
k i je z nesebično požrtvovalnostjo zbiral i n urejal material, k i bo ponesel glas o ljubeljskem taborišču tudi Izven t rž iškega območja.
Vendar pa s tem akcija za zb i ranje materiala o ljubeljskem taborišču še n i končana ; prav nasprotno — to je šele začetek. Občinsko združenje borcev N O V si j a zadalo nalogo, da ne sme tako droben spomin v pozabo.
še
Pomenek s slavljencema N i še dolgo, kar je b i l a na r a
dovl j iškem ma t i čnem uradu nevsakdanja slovesnost: M A R I J A i n F R A N C P E R C sta sklenila zlato
poroko. Nismo hoteli moti t i Jubilejnega
svatovskega razpoloženja z vsiljiv imi vprašanj i , zato smo j i h obl
je bi lo 18 diplom, razen te^a pa ntispati te p o g o d b e , b o d o le - t i po-• 15 č lanov A L C . S tem je Zveza a*ej obveščeni .
Reševanje p o s a m e z n i h vpra-knj pri s k l e p a n j u p o g o d b bo od pradnogospodarskih o r g a n i z a c i j na tfrerra zahtevalo p r e c e j d e l a , ker M znani le osnovni k o n c e p t i tega naftna p o d r u ž b l j a n j a g o z d o v , ne
je skakalo v okviru tega tečaja letalskih organizacij Slovenije pridobila tako predavateljski kot tekmovalni kvali tetni kader, k i ga je doslej primanjkovalo.
Omenimo naj, da so ob zak l jučku tečaja odšli padavci i n posad- Marl ja in Franc Pere
»Informacije« o uspehih GG Kolektiv G o z d n e g a g o s p o d a r s t v a jetju, aktualnimi nalogami itd.
ftVd je v l e t o š n j e m l e t u začel Majati svoje g l a s i l o — >»Inf o r mafije«. Izšle s o ž e p r v e š t e v i l k e v nakladi 200 i z v o d o v . B r a v c e -0 M kolek t iva s e z n a n j a j o prodajen s t e k o č i m i d o g o d k i v pod-
Tako je v drugi številki ••Informacij« natisnjeno obsežno poroči lo o polletni realizaciji proizvodnih nalog, k i ga je obravnaval centralni delavski svet.
Radovl j ičani r e p u b l i š k i prvaki
gaoavljica, 28. a v g u s t a — V ne-#E> Je bilo v t u k a j š n j e m bazenu sAlJuceno t r i d n e v n o p r v e n s t v o UK v p lavan ju . U d e l e ž i l i so ise p plavavd i z k l u b o v I l i r i ja LJubljana). K o p e r , N e p t u n iz Cedi, Radar i z T r b o v e l j , k r a n j s k e g a t Y . d m Jn d o m a č e g a P r e š e r n a . V Ipjkff konkurenci s o z m a g a l i do-ssčl p tevsvd."najhujSI n a s p r o t n i k «* a i i Cel jani .
lenattsii: m o š k i — 100 m prostat 1. Orel (N) 1:03,7; 400 m prosa 1 Orel (N) 4:59,7; ZmO m prsno PapMk (T) 2:59,7: 200 m metul j -Int; L Peternet (T) 2 :52 .5 ; 200 m pAtor I. V r h o v S e k ( N ) 2:43,3; *$ m naeiimo: 1. O r e l <N) 5:49,1; t s HI BIJ 1. T r i g l a v 9:55,3. — Zen-mt m m p ros to ; 1. B o g a t a j (T) VXl%; m m p r o s t o : 1. K o č a r (R) Wt; m m prano: 1. P e t r i č (R) '%v, I N m metuJJčVuk: 1. Jen-
sterle (P) 1:35,0; 100 m hrbtno: 1. Florjane (R) 1:32,6; 400 m m e š a n o : 1. Kočar (R) 7:04,9; 4 x 100 m : 1. Rudar 6:12,3.
V končnem 6tanju točk so Radovlj ičani na prvem mestu s 25.756 pred Neptunom (25.125), Rudarjem (10.551), Tr iglavom (7.565), Koprom (6.140) in I l i r i jo (5.372).
Z osvojenim naslovom republiškega prvaka so s i plavavcl i z Radovljice pr ibori l i vstopnico za kvalif ikacijske tekme - za vstop v drugo zvezno plavalno ligo.
Ob koncu naj omenimo naslednjo zanimivost. Trener P K Preše rna M i r a n Kenda je pred zače tkom tekmovanja iz javi l , da skoči v obleki v bazen, č e postanejo Radovlj ičani prvaki . Za to besedo, 6o ga tekmovavci držal i i n - j e seveda skotu. - St. 3.
•»Letošnji plan po.soka za celotno področje G G znaša 89.131 k u bična metra, realizacija v I. polletju pa je bila z upoš tevan jem akontacij (5.159 kub. m) 46 odstotna.
V primerjavi z lanskim I. polletjem so 6e zaloge povečale za 79 odstotkov. Zaloge v gozdu so večje za 86, na cesti za 83, v skladišču pa so nižje za 4 odstotke. Te nenormalno visoke zaloge so posledica lanskoletnih snegolo-mov«. — St. S.
POLJSKA SINDIKALNA DELEGACIJA NA BLEDU V našo državo je prispela kot
gost Zveze sindikatov Jugoslavije delegacija sindikatov gozdarske in lesne industrije Poljstke, hkrati pa vrača obisk naše delegacije na Poljskem. Med svojim 14-dnevnim bivanjem bodo preživeli 3 dni na Bledu, In sicer kot gost Gozdnega gospodarstva Bled .
Danes opoldne bo delegacijo sprejel direktor G G Pavel Tolar. Gostje si bodo ogledali obrate G G na Jelovici , Pokl juki In Bohiniu, razen tega pa si bodo ogledali tudi tovarno špor tnega orodja •»Elan«.
Za zakl juček njihovega bivanja v radovlj iški komuni pa bo poljsk im gostom priredil predsednik O b L O Radovljica sprejem na blejskem grada. - St. S.
6kali še le potem, ko se je slavnostno vzdušje poleglo. Našli smo ju doma. Posebno zgovoren je b i l ženin, zakaj nevesta je imela opravilo — tako kot pre težni del življenja - okoli š tedilnika. »Veste.« je povzela, »najbolj sem bila srečna, tako kot je vsaka gospodinja, če je bi la družina zadovoljna z mojimi kuharskimi proizvodi . Včasih eem Stregla tudi .strankam v trgovini,« Maks Pere je n a m r e č vsa leta, odkar živi v Radovljici skrbel, da so imeli Ra dovljičani svež i n dober kruh, malčki i n odrasli sladkosnedi pa da so b i l i zadovoljni z njegovimi slaščicami. B i l je pek. Med vojno 60 b i l i izseljeni. K o l i k o žalostnih spominov se j ima je u t r n i l o . . . Se danes j ima je bridko pr i srcu, ko se spomnita sina Staneta. V 38. letu starosti je 1955. leta umr l za posledicami vojne. Mimogrede: narodni heroj Maks Pere je njun nečak. »111110 beži čas, kajne?« - je dejal Franc. — - C e verjamete al i ne, sem se že 1926. leta ogrel za avtomobilizem. Danes pa čeprav bi b i l še mlad, ne v e m . . . Sicer pa sem že nekaj desetletij aktiven gasivec. Drugo leto bo 80-letnica P G D Radovljica i n zato 6e že pripravljamo.««
- K a j pa, sta imela težave z zdrav jem?«
-Tis to pa ne, da b i bila resnejšo bolna. Sedaj - že čut iva starost, a se ne dava. Mnogo knjig sva že prebrala i n novice v časn ik ih nama ne uidejo.«
- I n k a k š e n je vajin recept mladim zakoncem?«
-Zmerno in skromno življenje ter dovolj r azumevan ja« . - St. S.
Zato bo v prihodnje s i s temat ično zbiralo, dopolnjevalo i n urejalo tovrstno gradivo. V zvezi z l j u beljskim taboriščem je n a m r e č še mnogo materiala, k i bi ga bilo potrebno zbrati, ga preveriti in objaviti, da bi tako našim potomcem ostal veren zapis o strahotah nacističnih taborišč v zadnji svetovni vojni. Vse to doslej zaradi objektivnih težav n i bilo mogoče obdelati i n objaviti v že omenjeni brošuri. Izmed na jpomembnejš ih vzrokov sta nedvomno sorazmerno kratek čas, k i je bil odmerjen za izdajo te brošure, in pa dejstvo, da ni bilo mogoče prit i v stik z različnimi ljudmi, k i š e mnogo vedo o tem taborišču. Zato na občinskem' združenju menijo, da bo treba v nadaljnji akcij i — letošnja brošura naj bo začetek - obiskati še vrsto l judi, k i hranijo še mnogo spominov na l j u beljsko taborišče. — P.
TUDI TRŽIŠKI BORCI V VERUDICI V taboru okrajnega združenja
borcev N O V Kranj v Verudici pri Pul ju so letos letovali tudi borci in njihovi svojci s področja t rž i ške občine. V petih izmenah je letovalo pr ibl ižno 60 nekdanjih borcev — povprečno v vsaki izmeni dvanajst. Vse Izmene so se zvrstile v času od prvega juli ja do 25. avgusta. Tržičani so b i l i s taborjenjem v Verudic i v glavnem zelo zadovoljni in prav zato si takih prijetnih dni želijo tudi v prihodnje. — P.
KNJIŽNICA SPET ODPRTA Tržiška ljudska knjižnica, k i
posluje v novdh prostorih ma občini, Je spet odprta. Bravci jo ahko obiščejo oziroma s i izposo
dijo knjige vsak torek in petek od 17. do 20. ure i n vsako sredo od
do 10. ure. - Knjižnica je nedvomno ena izmed pomembnih oblik kulturno-prosvetne dejavnosti, zato je zanjo med občani precej zanimanja.
PRVE POLLETNE KONFERENCE Kakor smo že najavili, bo v tr-
žiški občini ta teden večina osnovnih organizacij Zveze komunistov imela svoje polletne konference Komunist i v tovarni čevljev Peko so pregledali svoje delo že prejšnjo sredo In v zvezi
tem konkretno razpravljali. V ponedeljek je imela svojo polletno konferenco tudi osnovna organizacija v tovarni lepenke, t
Množičen pogin rib vTržiški Bistrici
V petek zvečer je prišlo do zastrupitve r ib v TržLški B i strici, i n to zlasti na odseku od tovarne lepenke pa skozi Tržič do Pristave. V tovarni lepenke Tržič so n a m r e č Čistil i bazen za reprodukcijsko vodo s strupom fundevgum (ker se je v bazenu nabralo že mnogo alg). Bazen so čistili pod strokovnim nadzorstvom vendar so pristojni oziroma odgovorni ljudje v petek sto rili nepremiš l jeno dejanje, ko so zastrupljeno vodo iz bazena spustili v strugo Trž i ške Bistrice, namesto da b i jo iz črpali na za to ustrezno mesto,
Posledice tega nep remiš l j e nega dejanja so se pokazale kaj kmalu. Ribe so n a m r e č pr ičele poginjati v vel ikem številu, tako da so j i h povsod odnašal i ljudje iz struge menda kar s škafi. Ribe so se namreč v vodi zadušile , vsaj tako menijo ribiči, ker omenjeni strup oziroma kemika l i ja odvzame vodi kisik. Proces delovanja tega strupa, k i načenja oziroma uč inku je na škrge, deluje t r i dni i n . zato so nekatere ribe, k i so bile okužene v petek, poginile šele v ponedeljek. Zato so lahko ljudje videli v strugi Trž i ške Bistrice poginule ribe vse od petka zvečer do ponedeljka.
Omenjeni de l Trž iške Bis t r i ce je b i l z r ibami zelo bogat, saj so ribiči na tem delali načr tno. Za r ibj i lov na tem odseku so n a m r e č veljali posebni predpisi, k i so varovali prekomerni ulov in seveda hkrati s tem tudi r ib j i zarod. Zato so se v tej vodi zaredile zelo velike ribe, saj so nekatere tehtale tudi po dva kilograma. V povpreč ju pa se je gibala teža poginulih r ib — p r i tem zaroda seveda ne upoš t evamo — od pol do dva kilograma.
Skoda, k i jo Je prizadejala ribištvu zastrupitev Tržiške Bistrice sicer trenutno še n i ocenjena, vendar pa je nedvomno zelo vel ika . P rv i dan so menil i , da znaša škoda p r i bl ižno pol mil i jona dinarjev, vendar pa je nadaljnji razvoj pokazal, da se bo verjetno, vsaj tako menijo nekateri ribiči, škoda povzpela na dva milijona dinarjev. Upoštevat i Je treba, da je uničen plankton i n druga ribja hrana ter r ibj i zarod. Predvidevajo, da Tržiška Bistr ica najmanj dve do tri leta ne bo imela tol iko rib, kot j ih Je Imela do sedaj.
P ,
Doslej brez večje zagate O uspehih in neuspehih dose
danje letošnje turis t ične sezone v t r ž i , k i občini seveda še ni dokončnih uradnih podatkov. K l j u b temu pa vsaj trenutno zadostu-
D Na današn jem skupnem sestanku predstavnikov zavoda Delavske univerze i n predstavnikov množičnih organizacil bo govora o programu d ružbe no - pol it ičnega izobraževanja, ki ga bo izvajala D U v letošnjem šolskem letu.
% Cesta - od tam, kjer se v Begunjah odcepi v Tržič — v Oragp je že asfaltirana do pekdanje žage. Razširjena je povprečno na 4 m i n na njej bodo postavili nova prometna znamenja. Tudi parkirni prostor pri domu je urejen, razen tega pa so ob sami cesti tudi majhni parkirni prostori. Dela so izvajali delavci radovlj iške komunalne uprave, k i so v dogovoru 7. blejsko asfaltirali tudi na Bledu nekaj ulic (mc:l drugim: od hotela »Jelovico-do kina).
jejo izjave nekaterih tur i s t ičn ih delavcev, k i menijo, da vse tako kaže, da le tošnja tur is t ična sezona tudi v tej občini ne bo naj-pJaMa. Lotos je n a m r e č neprimerno več tujcev kakor pre jšn je leto. K l j u b temu pa doslej i e n i so imel i večjih zagat glede tur i s t ičnih zmogljivosti; zlasti p renoč-ninskih. Večje povpraševanje po turis t ičnih sobah oziroma prenočiščih predvidevajo turist ični delavci za čas, ko bo v Tržiču prva mednarodni ljubeljski mo to -k rm To pa bo sredi prihodnjega moreča (16. septembra), zato bi Kazalo že sedaj nekoliko razmiš i ja -
i tUdI 0 (u r dičnih zmogljivostih. Izredno veliko pa je letos skozi
tržlško občino tudi tranzitnega prometa. Pr i tem seveda odigra
.odločilno vlogo ljubeljski prelaz. Turisti , k i pridejo z Ljubelja v Tržič, pogosto zahtevajo turlsub> ne informacije. Turis t ični delavci j ih med drugim usmerjajo zlasti v Slovensko Primorje in na Bleo. Nedvomno pa na dotok turistov znatno vpl iva tudi le tošnje izredno lepo vreme.
Turisti , ni delavci v Tržiču si mnogo obetajo <xl dograditve l ju beljskega predora, ker se bo tu-daj dotok tujcev krepko povečal .
P .
Sekcije se uveljavljajo Najrazličnejše sekcije Sociali
st ične zveze se čedalje bolj uveljavljajo tudi v jeseniški obi lni . Pr i delu pa kljub temu izstopajo še vedno določene slabosti, ki se kažejo predvsem v tem. da ponekod ustanavljajo sekcije le formalno.
Delo sekcij je tudi izvršni odbor občinskega odbora S Z D L Jesenice posebej proučil in sprejel zakl jučke, k i naj bi prispevali k
JESENIŠKI K O V I N A R
boljši organizacijski utrditvi sekci j . V ta namen so organizirali tudi seminarje za sekretariate sekcij, k i pa so bil i na žalost zelo slabo obiskani. Med sek-ijami. ki so j i h ustanavljali krajevni odbori S Z D L . zasledimo v jeseniški občini naslednje: za organizacijska vprašanja , sorialno-varstvena vprašan ja , ideološko-vzgojna vprašanja , zunanjepol i t ično delo. gospodarska vprašan ja , komunalna Vprašanja i td .
Ce pa pogledamo po krajevnih Ociborih S Z D L v občini, katere •ekcije delujejo, bomo dobili naslednjo sliko: V Ratečah delujeta gospodarska i n socialnovarstvena sekcija, v Kranjski gori socialno-Zdravstvena, organizacijska in sekcija za d ružbeno upravijanjo, v Mojstrani socialnovarstvonn, Ideološko - vzgojna, gospodai>ko
komunalna in zunan. 'eppli t ična sekcija. Na Plavžu deluje s tv ia l -noskrbstvena, ideološka, gospodarska. orgpn:zici ! -!:«!. mladinska in zunsnjepoMM'na sek? !!a. ns terenu Podmef.rC.lja gospodamka, socialnovarstvena, za družbeno upravljanje, gesoodarska, za k u l turo in presveto. m!ed!rwka, zunanjepol i t ična • in ideološka sekcija. Na Javorniku pa delujejo naslednje sekcije: organizacijska, ideološka, komunalna, socialnovarstvena. programska, gospodarska in zimanjeooll t ična sekcija, na Hlevski Dobravi deluje Sa-mo gospodarska sekcija in v Ži
rovnici prcsverno-kulturna, komunalna, c" janizaci ' ska. za d r u ž b e n j upravljanje, za kmetijstvo in zunanjepol i t ična isckcija.
Š tevi lna sek-ije. k i so pri krajevnih odborih Soc ' : r l ; s t ične zveze, kažejo na to, da je v njih vkl jučenih prece jšn je š tevi lo članov S Z D L <n drugih občanov . Zato jc prr.v. da j ih krajevni odbori uporabljajo kot obliko vkl jučevanja in mobiliziranje občanov pri urejevanju na j raz l ične jš ih problemov. Seveda je treba vso pomanjkljivosti, k i nastajajo pri delu sekcij, sproti odpravljati . -M . 2.
Vpis možen iz osnovne šole Ker v tehniško srednjo šolo na
Jesenicah zadnja leta ni bi l možen vpis absolventom osnovnih šol, je bilo zato precej negodovanja. Za novo šolsko leto je železarski izobraževalni center v sporazumu z Železarno Jesenice pr i stal na vpis absolventov osnovnih šol, če občinski ljudski odbor pr i stane na sofinanciranje. O zadevi je razpravljal svet za šolstvo pri O b L O Jesenice in ugotovil, da je to potrebno, ter predlagal občinskemu ljudskemu odboru sofinanciranje. K e r je O b L O na to p r i stal, je izdal Z l C te dni razpis za vpis v p r v i razred TSS. k i je možen z dovršeno osnovno šolo
Pojdite na izlet na Srednji vrh nad Martuljkom
N a izredno lepi izletniški točki na Srednjem vrhu nad Mar tu l j kom, k i je oddaljen od železniške postaje Martul jk komaj 30 minut, stoji poči tniški dom »Poči tn iške zveze«. Dom z zmogljivostjo preko 90 ležišč je namenjen med poči tnicami dijakom in š tuden tom i z vse države , v preostalem obdobj u pa tudi drugim stalnim in prehodnim gostom. Dom je toliko bolj pril jubljen, ker nudi prelepe razglede na Martuljkovo skupino,
na Triglav, na Mojstrovko i n Zgornjesavsko dolino sploh.
Celodnevna oskrba je v domu za č l ane po 500 dinarjev za nečlane pa po 800 dinarjev. Z izredno lepega kraja je mogoče organizirati tudi enodnevne izlete na Vitranc, v Rajsko livado, k Per ič -n i k u in v druge tur is t ične kraje ter na vrhove v neposredni b l i žini. S septembrom bo postal dom odprt zopet za nečlane. — U .
Zanimanje za vpis v TSS Jesenice je kljub poznemu razpisu zelo veliko, vendar ho odprt s šolskim letom 1962 63 samo en razred. Sprejeti bodo ti.sti kandidati, k i bodo ustrezali sprejemnim pogojem in k i bodo zadovoljivo opravili sprejemni izpit v obliki testa. K e r bo jeseniška tehniška srednja šola v prihodnje posvetila večjo pozornost razen tehnike tudi organizacijskim in ekonomskim problemom proizvodnje in vprašan ju odnosa do sodelavcev, bodo absolvente razen v Železarni uporabil i lahko tudi v ostalih podjetjih in ustanovah jeseniške komune. Železarski izobraževalni center na Jesenicah je v letošnjih poči tn icah oskTbel za TSS tudi nove uči lnice iz dosedanjih delavnic v prvem nadstropju m e t a l u r š k e industr i j ske šole, medtem ko je dosedanje učilnice v pr i t l ič ju preuredi l v delavnice. Preureditev bo vp l ivala tudi na boljši pouk, saj ga delo v delavnicah ne bo več motilo.
KJE SO 2ELEZARJI PREŽIVELI DOPUST Jesen i ška 2elezarna i m a ob
morju, oz. v gorah lepo urnjej* svoje poči tn iške domove, kr«. njeni delavci p rež iv i jo svoj oddih. Pa ne vsi , nekater i ostane-jo doma, drugi pa se podajo kare drugam. Torej kam vse hodi jo na dopust ljudje izpod v i s o k i h p i ^
Pravijo, da je zelo pr i l jubi«*, kraj za oddih C r i k v e n i c a . 5 C ima 2elezarna svoj
za oddih
v ' S a . r P°fctnišk dom. V poči tniških m e s e c i h i e
plaži tega doma vse ž ivo . p*, j ih zahaja tudi v Opatijo,' sev^u največ tisti, k i imajo m a l o / V v žepu. Tist i delavci , k i se ^ popeljejo malo dlje z l a < j j 0 , r * d -jejo v Kaštel L u k š i č u . k je r • prav tako Že leza rna svoj HI"1* dom v vročih poletnih m e S f Ljubitel j i gora pa se med I v ! ? nicami podajo v d o m ž e l e , v Ravnah na Mežakl j i . P p ^ * ^ * * nih podatkih je letos v vse-K^ 0 ^ či tniških domovih 2 e l e z a m « i valo nad 2000 delavcev i r l f • Železarne. Jesen išk i ž e l e z a ^ ?
sto do odhajali na odd ih n a **" še ves sentember. — fcf «j n**}*
Sodobnim hlevom, k i Jih gradi kmeti jska zadruga Naklo ob cesti Naklo—Tržič, se bo kmalu pr idruž i l še lepo urejen silos za krmo.
Z novimi objekti kmetijske zadrug ge iz Naklcga se bo njena proizvodnja nedvomno precej dvignila
Srečanje v Novakih Krajevna organizacija Z B N O V
v Novakih p r i Cerknem zelo uspešno utrjuje stike z nekdanjim i borci, k i so med vojno pr ihaja l i z Gorenjske na Pr imorsko i n se zadrževal i v Novakih . Tam je tudi znana partizanska B O L N I C A F R A N J A .
Leta 1960 so v Novakih odkr i l i lep spomenik padl im borcem i z Novakov i n vsem borcem iz š te-
KRANJSKI G L A S
vi ln ih drugih krajev, predvsem z Gorenjske. Znatno materialno pomoč pr i odkrit ju spomenika so prispevala tudi š tevi lna podjetja z Gorenjske.
Delovna kolektiva podjetij Iskra i n Tekstilindusa iz Kran ja bosta na pobudo nekdanjih borcev, k i so se bori l i v 6estavu X X X I . divizi je N O V . 2. septembra obiskala Novake. T a m k a j š njim borcem bosta podarila televiz i j sk i sprejemnik i n obdarovala socialno šibke ude ležence N O B . Ob tej slovesnosti bo krajevna organizacija Z B Novaki razvila
J E S E N I C E , 28. avgusta - Ob 18. ur i so imel i sestanek senioe spet pr i š le mladinske Dane« so brigadirji, k i sestav- s v e t * i " 1 * ^ * « z v e ž e T o b 2ff. uri delovne brigade. Maj<> mladinsko delovno br i gado »Prežihov Voranr« z Ra -
pa je b i la na sporedu zadnja brigadna konferenca, kjer so podelili tudi odlikovanja. Z
ven na Koroškem, prenehali z d e l i p r i špor tnem parku pa delom pri gradnji špor tnega Jesenicah bodo nadaljevali Parka pnd Možaki jo. prihodnje leto, ko bodo na Je-
Danes je b i l v delavskem domu na Jesenicah tudi plenum občinskega komiteja L M S , kjer so se pogovorili o nalogah mladine pred letnimi mladinskimi konferencami. — M . Z.
tudi svoj prapor. Razen tega bo slavnost p o s v e č e n a spominu 20. obletnice prihoda Fazanove čete , k i j e p r i š la z Gorenjske preko Novakov na Primorsko.
Slavnost se bo pr iče la 2. septembra ob 10. u r i v Novak ih s sprejemom mladinske brigade iz podjetja Tekst i l indus i z Kranja, k i bo šla iz K r a n j a po poteh Preše rnove brigade. Pr i redi te l j i vabijo vse nekdanje borce i n ude-'
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU N a svoji zadnji p laninski tur i
6em med mnogimi l jubi tel j i p lan i n na Ratitovcu (1666 m), visoko nad Železniki , spoznal tudi vedrega i n vedno nasmejanega Alojza B I Z J A K A i z Kranja . Nič posebnega ne bom povedal, č e zapišem, da bo tovar i š Biz jak kmalu dopolni l 83 let, mnogo bolj nenavaden je podatek, da se Bizjak tako r ekoč od rojstva ukvar ja s planinstvom. Skoraj ne mine nedelja, da ga ne b i naš l i na tem ali onem v rhu od S lavn ika i n K a m n i š k i h A l p pa do Juli jcev.
Po rodu je Biz jak Dolenjec, dalj časa pa je ž ive l i n s lužboval kot uradnik v L i t i j i . P rav i , da ga v okol ic i L i t i j e bolj poznajo kot v Kran ju , pa č e p r a v je t u že 23 let. Vse do svojega 60. leta je bdi n a m r e č akt iven špor tn ik i n vodnik v tedanjem naprednem druš t v u Sokol .
K o se je presel i l v K r a n j , se je popolnoma posveti l planinstvu. Za svoje neumorno delo v p laninski organizaciji je b i l večk ra t pohvaljen i n odl ikovan s srebrn i m planinskim znakom.
Vpraša l sem ga, k a k š n e p laninske ture i m a še v nač r tu , pa mi je odgovoril, da b i rad v itali janske Dolomite. Največ ja njegova žel ja pa je še naprej organizirat^ razne skupinske izlete v planine, da bi na nj ih mladina spoznala i n pravi lno doumela lepote naš ih gora. — R. Carman
USPEŠNO PRIZADEVANJE
Mladinska organizacija na Oreh-k u j e v minul ih nekaj let ih dosegla lepe uspehe, č e p r a v n i manjkalo težav . K uspehu so pripomogle tudi druge d r u ž b e n e i n pol i t i čne organizacije, saj so mladini pomagale ob vsaki pr i ložnost i .
Š p o r t n o igrišče, k i so ga pričeli urejati p r i gozdičku pod Oreh kom, so za silo usposobili za nogomet i n odbojko. Sedaj se pripravljajo, da bodo igr i šče razšir i l i , hkrat i pa uredi l i še igr išče za koša rko i n druge igre. V neposredni bližini špor tnega igr išča bodo s skupnimi napori postavili mon tažn i objekt, k i bo služi l predvsem mladini . V njem bo mladinska soba, garderoba za s l ačen je i n prostor za špor tne rekvizi te .
ležence N O B , k i so se med vojno zadrževal i na tem področju, da se udeleži jo slovesnosti i n tovari-škega s rečanja .
P O N O V N O POVABLJENI V ITALIJO Izredni uspehi, k i s t a
segla komorni zbor i n _ h
narodnih plesov Svobod ^ Cufar« na nedavnem , " T ' * *
Trbižu Ital i j i , so dal tudi ostalim krajem, k i ± ti v goste j e sen i ške s v e - b ^ i), septembra je niska. Svoboda
P o v a b U e n f ^ Z a i s t ima
pa 'ne. ma v Nimis v p rov inc i r^J 1* 6 1*"
L
bost
se z a n i m a j « • Ce bo gostitelj ^ . t u * T
štovanja . s e b o T * / e j e l P»-
gostovanje Bari ju goje gos bel narodnih plesov zbor vabilu odzvala š tovala v
ta
k s a m .
in enem mesecu 5**°
Italij i . Vsekakor j e <«. V <lrWu
znanje jeseniški SvoboJ . ! f °
ŠAHISTI IZ B E l T \ » NA JESENICAH K * Šahovska ekipa e lekt
darake skupnosti K E L A c 0 ? 0 s w w
l jaka je bi la te d n i v »»L*1* R n
šahovskem d r u š t v u n * j 0 9 * * * PH Srečanje z d o m a č i m i J a k ^ f * gubila s 3:4. bolje p* c ™ 5 * 1 i* b> odrezali v kegljanju. K« se
na igravcev ni še nikdaV ^* je ta del srečanja potek i * 1 * " * bavnem vzdušju. P r i 50 7** r av zmagali gostje g 1278-mn?**^« V mi k a < r 1 U _ V « r ~ U ' Podn m i keglji. - V . K .
Seja občinskega odbora SZDL Kranj
Še nadaljnje povečanje storilnosti Za danes popoldne je občinski
odbor S Z D L Kran j sklical 10. redno sejo odbora. Na njej bodo razpravljali o nekaterih značilnostih gospodarstva i n delitve dohodka v fcranjslki občini v prvem polletju le tošnjega leta. — 2e doslej je bilo na področju gospodarstva storjenih precej ukrepov, k i naj bi zagotovili povečan je proizvodnje i n uskladitev delitve dohodka z doseženo produktivnostjo, današn ja razprava pa naj bi odkri la možnost za še nadaljnje dviganje pro
duktivnosti . Člani odborm v_ ta namen najprej p o s i ^ , ) ^ v čilo o gospodarskih USLW.K^ jetij kranjske obč ine v tošn jem polletju. ^ » n * Uv
N a eni izmed p r e j š n j i K S Z D L je o svojem d e l u !2 ° » 0 komisija, k i je p r e g l e j a , , ^ osebnih dohodkov v «r<w ^fcte? organizacijah, na d a « ^ 1 ^ * ^ !
Pa h . podobno poročilo p o d a U l za pregled delitve osebn 1, ° l ***Jl kov v zavodih i n ust^,* d « b e * . v javnih s lužbah. - 7 « V a h ^ T
K o m i s i j a za imenovanje in odstavitev direktorjev upravnikov in poslovodij gospodarskih organizaci j p r i O b L O Radovlj ica J
R A Z P I S U J E
mesto direktorja tovarne »Alrnira« v Radovljici
Pogoji : teksti lni tehnik s 5-letno prakso al i srednja e k nomska izobrazba z 8-letno prakso v teksti lni s t r o k i vodi lnem mestu; oba pa z veščino vodstveno u p r a v n i k poslov. n
Prošn jo kolkovano z 250 din d ržavne takse je p 0 « t v 15 dneh po objavi razpisa. Pri loži t i je živl jenjepis di lo o kval i f ikaci j i i n o nekaznovanju. ' p o t p '
NESREČE POŽAR V VELESOVEM V torek* 28, avgusta, ob 1.30
zjutraj je izbruhni l v Veleeovem požar. Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnika Ivana Korošca. Ogenj se je zelo naglo razšir i l , tako da je poslopje v kratkem času pogorelo do taL K a k o je p r i šlo do požara , še niso ugotovili. Tudi škoda še n i ocenjena, vsekakor pa je prece jšn ja .
ODGRIZNIL MU JE USTNICO Radovljica, 28. avgusta - Pre
pir med Pavlom Zupancem iz Laneovega i n Janezom Zupanom iz Kamne gorice, k i j e bi l v nedeljo zvečer v gostilni »Avguštin«, se je konča l dokaj nenavadno. Zupane je odgriznil Z u panu spodnjo ustnico(J), tako da so ga mora l i prepeljati v bolnico na Jesenice.
ALKOHOL VZROK PROMETNE NESREČE
Kranj , 28. avgusta — Minulo nedeljo je mopedi s t Š te fan B u -
šenik na Cesti v v a * <Š,.V^"* Predosljah podrl p o š c a , J * Senka. P r i t r čen ju j e dobn hude telesne p o š k o d b e **•**« odpeljali v l jubl jansko ' b o L * ° * Vzrok: oba sta bi la v i n j ^ j ^ * 0 * . *
KRVAVI OBRAČUN V AVTOBUSU
Radovljica, 27. a v g u s t « _ či ob 19.30 u r i Je p r i š l o v " I su, last »L jub l j ana - t r ana iViM^* 1 -** v o z i l delavce S G P »GrLv 1 5 1
K a m n i k a z n e d e l j s k e J ^ ' 1 * ^ -J« voz i l delavce S G P »Grarf I i K a m n i k a z nedeljeke*a * po Oorerrtski. do k r v a v i fluna. ^ * °br»-
K o so se peljali z Bl©d, Radovlj ici , 60 nekateri J J začeli p r eveč razgrajati, j Z - ^ * je šofer opozoril, da bo ustavil. K e r n i bi lo
jih oaik) m i r u 1 «
tudi storil . V tem je i l - i e t n , t *° Janez Vrhovnik z n o ž e m « » i w ? i r
22-letna Meha Djurakoviča š k o 1 * * * « n j * .
med prevozom v Jesenice, bol«- ' umrl . Vrhovnik je z nobeni** škodoval tudi 20- l e t n e g a r v 1 ? " Sodnika i n 28-letnega MuVj a
ća. Storivca kaznivega dejanj njegovega brata VladimirjVeoa^ to v RaRdovlj ic i p r ip r l i . VkrekT kako Je pr i š lo do krvavega obnw čuna , še raziskujejo.
i t e l M . 29. A V G U S T A 1962
- M M I
mah oglasi • mah oglasi
prodam Predam F i a t R00 D . v od l ičnem
' l f l j » . « p r e v o ž e n i m i (5000 km. -Prtive se - G r a j zar , A k u m u l a -vjoka delavnica 3453
Prešani 6 tednov staro pujske. - Zalog 3», C e r k l j o 3459
Predam kravo, k i bo če/, moset tefctua. - Zg. B e l a 33, Preddvor
3460 r>odam N S U - P r i m n - 175 ccm.
Sadov v oglasnem odde lku 3461 r>ešani p r a š i č k a , o d 40 do 50 kg
- Suha 20, K r a n j 3462 Vola. sposobnega za vsako delo, *rf M i i n « , prodam. - Sr. Bft-
n 3483 Predan posestvo %seh kult \ as po dogovoru. — Janez G o d -
Podljubelj, Trž ič - 3464 Predam spalnico, sobno kred en-
m. kave. predsobno steno, lestc-'** In karnise. — Stri tarjeva 8, "itličje - desno 3465 itedno prodam kuhinjsko pobira. - Jože M u l e j , K ran j , Par t i -.T*t* 29 3466 Predam č e v l j a r s k i šivalni stroj
^ttftr aH zamenjam /,a ženski i rsj. - Zalog 62. Cerklje 3467"
Predam betonsko železo, prof i l i ifl !•, po 90 dinarjev in kupim U kub. metrov rabljenih desk. -Ttpiae. Pievska c . JT* 3468
Pradam plemenskega vola. — CoJerman. Zabije 3, Goln ik 3469
Predam P rimo — 150 ccm ali zamenjam za moped. — Setina, Z b i -
I V 3170 Prodam N S U - M a x l — 175 ccm. -
Lj.ibljanaka 33, K r a n j 3471 Prodsm smrekovo ž agane opor-" in emajliran l i jak . - Faru
Priclenik. Mlaka, n . h . 3472 Prodam dobro o h r a n j e n kontra
sti. - K r i v K . B r e z j e - 66 3473 Prodam dobro o h r a n j e n o N S U -
Priaio - 175 eem za 130.000 dinarja*. - Joža D o b r e , K r o p u 3447
i'rodam motor • < . s \ <• ipa -liitmu v d o b r e m e tan ju , - S i n i la* Pogačnik. Oto<e 21 3478
kupirn Kspiin stroj C za »Topolina«.
•Ivan B a j ž e l j , P l a n i n a 33, Kranj 3479
ostalo Zs prevez i n nakladanje vel ike
fdlčine opeke v S t r a ž i š č u iščemo prevoznika. — K r a n j s k e opekarne Kranj 3456
Sprejmem v a j e n c a za pr iuči tev »Ji Izočitev. — S o b o s l i k a r Alo jz frantar. Trojarjeva 16, Kran j 3384
Zahvaljujem se M i h i Nagliču s fofcrice za i zkazano požr tvoval -*Ht ob nesreč i , ko m i j " <>l> opla-ritvj strele r e š i l ž i v l j e n j e . — A l bin Bradeško. K r a n j 3471
Lastnik izgubljene potovalne torbe naj se Javi pr i Janezu Man-dcljcu, Sp. Gorje 22 3475
Na pol i ClrČe-Planina ,je bilo izgubljenih 4700 dinarjev. - Pošten najditelj naj vrne denar v mlekarno Ćirče 3476
Oddam opremljeno sobo in garažo - skupaj aH posamezno. Pondube oddati pod »Škofjeloška cesta« 3477
Iščem gospodinjsko pomočnico /a dopoldanski čas. Nudim hrano in stanovanje. — Zasavska c. 35, Kranj (Informacije po 15. uri)
3480 Iščem žensko za čiščenje Osno
vanja (3-krat tedensko) v dopoldanskih urah. Ostalo po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek poti »Poš tena« 3481
s v r i ZA ŠOLSTVO O b L O K R A N J SPOROČA. D A B O N A VSEH &OLAH PfUUCETEK R E D -NF.GA P O U K A V S R K D O , DNI-. .->. SEPTEMBRA tHt
R A Z P I S
Svet zavoda za prosvetno pedagoško s lužbo v Kran ju razpisuje delovni mesti
1. pedagoškega svetovavca za slovenski jezik oziroma za matematiko.
2. psihologa — pedagoga. Pogoji: visoka izobrazba, stro
kovni izpit i n več le tna uspešna praksa v prosvetni stroki .
Osebni dohodki po p rav i ln iku o formiranju in de l i tv i dohodka.
Prošnje, poš l j i te Zavodu za prosvetno pedagoško s lužbo v Kran ju do 10. septembra 1962.
G i b a n j e p r e b i v a v s t v a
Rodile so: Ivana Svcgelj — dečka; Mar i j a Jagodic — deklico; Marija Stanonik — dečka; Antonija š i l n e r — deklico; Jožefa Lakič — deklico; Antonija Perko — dečka; Margareta Mihclić — dečka; Antonija Vctcrnik — deklico; Marjeta Bcrgant — dečka; Tvana Raincr — dčklicO; Antonija Ahačič — dečka; Mari ja Gomboc — deklico.
• V T I / H I .
Poročl l iso sc: Jakob Cotelj , delavec in Amal i ja K o k a l j , delavka; Miroslav Stular, p e č a r in Helena Golmajcr , us lužbenka ; Stanislav Zupan, us lužbenec in Antoni ja Dcr l ink, u s lužbenka .
Rodil sc je: Roman Dornig Umr la sta: Jane/. Langtts. osebni
upokojenec in Leopoldina š m l d , osebna upokojenka.
Z A H V A L A ,
Ob n e p r i č a k o v a n i In nenadni Izgubi našega nenadomestljivega
A N T O N A O G R I N A — M I R K O T A zidarskega mojstra
ne toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, s o s e d o m , znancem in ostalim, ki so ga spremili v t a k o ve l ikem številu v njegov poslednji dom in mit z a s u l i grob s to l ikšnim cvet jem.
E n a k o v e l j a Folklorni skupini Iti oktetu Bohinj , nadalje g o v o r n i k u folklorne skupine Bohinj , Turis t ične Trvezc K r a n j , Tur i s t i čnega d ruš tva Bohinj in p r e d s t a v n i k u gradbincev Bohinja.
V s e m . p r a v vsem Se enkrat p r i s rčna hvala. B o h . B i s t r i c a , dne 1 7. avgusta ]%?.
/ena z otroki
S PORTl. ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT
Na Koleziji vse pripravljeno Tržičanl zadovoljni z drugim mestom
Kakor vsako leto bo tudi letos republ iška zveza oziiroma in i c i a t ivn i odbor zveze za inval idski špor t i n rekreacijo organiziral republ i ška prvenstva invalidov v raznih .športnih panogah.
Prvo je na vrsti plavanje. Zo v nedeljo, 2. septembra, startajo na ljubljanskem kopališču >Kolez i j a . . vsi najboljši plavavci- inval idi iz vse Slovenije. Dvanajst slovenskih klubov se na to že resno p r i pravlja z željo, da bi sc na tem tekmovanju čim bolje uvrs t i l i . -Med favorite vsekakor u v r š č a m o dolgoletne republ iške prvake Celjane, nato Mariborčane in L j u b l jančane.
Invalidi t ržiškega Partizana, k i bodo razen Kranjčanov na tem
tekmovanju zastopali Gorenjsko, sc že dalj časa resno pripravljajo na ta nastop. Trenirajo na t rž i -škem kopališču. K e r j i m zveza lansko leto n i dovolila nastopa za mat ično druš tvo, so nastopali za ekipo Kranja in osvojili drugo mesto — takoj za ekipo Celja. Zel ja vseh je. da bi tudi letos osvojili drugo mesto. Konkurenca bo močna in pr ičakuje jo ostre borbe v vseh disciplinah in kategorijah. Letos bodo tekmovavci razdeljeni v 7 kategorij po stopnji invalidnosti.
Poglejmo, kakšne so možnosti tr/.iških tekmovavcov. V IV. kategoriji bo imel Franc Prolog ostro borbo z dvema Celjanoma - V i -tom in Gerhardom. Peta katego-
O B V E S T I L O
Zdravstveni dom Kran j obvešča matere, da bo tretje cepljenje proti o t roški paralizi, davici , tetanusu in oslovskemu kašlju za otroke rojene od L decembra 1960 do 31. decembra 1961.
Cepljeni bodo tudi s t a re j š i , k i do sedaj še niso bi l i cepljchl ali pa so bil i nepopolno. S seboj prinesite žličko, vabilo In izkaznico o cepljenju ter 400 dinarjev za cepljenje proti o t roški paralizi, oziroma potrdilo o vplačilu.
R A Z P O R E D ;
OTROŠKA P O S V E T O V A L N I C A MAVČIČE 3. septembra 1962 ob 7.30 uri
D R U L O V K A št . 41 P R I F A J F A R 3. septembra 1962 ob 8.30 ur l
O S N O V N A SOLA P O D B L I C A 3. septembra 1962 ob 10. ur i
POMOŽNO C E P I S C E G O S T I L N A N E M I L J E 3. septembra 1962 ob 10.30 ur i
O S N O V N A SOLA B E S N I C A POMOŽNO C E P I S C E G O S T I L N A R A K O V I C A
3. septembra 1962 ob 12. url %
OTROŠKA P O S V E T O V A L N I C A STRAŽlSCE 3. septembra 1962 od 14.30 ure do 17.30 ure
ZADRUŽNI D O M K O K R I C A 4. septembra 1962 ob 7.30 ur i
O S N O V N A S O L A P R E D O S L J E 4. septembra 1962 ob 9.30 ur l
ZADRUŽNI D O M V I S O K O 4. septembra 1962 ob 11 30 ur l
O S N O V N A SOLA K O K R A 4. septembra 1962 ob 14 url
Z D R A V S T V E N A P O S T A J A J E Z E R S K O 4. septembra 1962 ob 15 uri
ZDRAVSTVENA POSTAJA P R E D D V O R 4. septembra 1962 ob 17 uri
OTROŠKA P O S V E T O V A L N I C A S E N C U R 3. septembra 1962 ob 7.15 uri
O S N O V N A SOLA T R S T E N I K 5. septembra 1962 ob 10J0 u r l
O S N O V N A S O L A G O R I C E 5. septembra 1962 ob 11 JO ur i
OTROŠKI V R T E C G O L N I K 5. septembra 1962 ob 12.30 u r i
O S N O V N A S O L A P O D B R E Z J E i 5. septembra 1962 ob 13. ur i
OTROŠKA P O S V E T O V A L N I C A Ž E J E 3. septembra 1962 ob 15.45 uri
ZADRUŽNI D O M N A K L O 3. septembra 1962 ob 17. ur i
OTROŠKI D I S P A N Z E R K R A N J 10. septembra 1962 od 8. do 12. ure 10. s e p t e m b r a 1962 od 14. do 18. ure
O S N O V N A S O L A Z A B M C A 11. septembra 1962 ob 13.30 ur i
K M E T I J S K O P O S E S T V O H R A S T I E II. septembra 1962 ob 13. ur i
O S N O V N A S O L A V O K L O II. septembra 1962 ob 16.13 uri
O S N O V N A S O L A T R B O J E 11. septembra 1962 ob 17.30 ur i
O S N O V N A S O L A V E L E S O V O 12. septembra 1962 ob 7.30 ur i
Z D R A V S T V E N A P O S T A J A C E R K L J E 12. septembru 1962 od 9. do 11. ure
O S N O V N A S O L A S E N T I J R 3 K A G O R A 12. septembra 1962 ob 13. url
O S N O V N A SOLA ZALOG •12. septembra 1962 ob 17. uri
/ r f M v s T V F N I D O M K R A N I
rija bo derbi gorenjskih predstavnikov. V njoj ed bosta pomeri la Ivo Bcvc (Kranj) i n Henr ik Jereb (Tržič). V V I . kategoriji se bo Ja nez Furlan boril s favoriziranim! Ljubljančani in Mariborčani . — V VII . kategoriji so bodo pomeril i gluhonemi. Ta kategorija jo letos prvič na sporedu, zato njihove moti niso znane.
Zanimive borbe bodo *>e v obeh štafetah 4 r 50 m in 7 x 5 0 m ter vaterpolu. Vsi tisti, k i se bodo na tekmah dobro odrezali, imajo možnost priti v jugoslovansko o l i m pijsko reprezentanco, k i bo p r i hodnjo pomlad sodelovala na i n validski olimpijadi v L i n z u v A v striji. Upajmo, da se bo med re-prezentanti našel tudi k a k š e n predstavnik z Gorenjske. - N . A n -tonič.
REPUBLIŠKI REKORD VLADA BRINOVCA Kranj , 28. avgusta - V okv i ru
priprav za bližnje d ržavno ekipno prvenstvo so imeli plavavci T r i glava včeraj klubski miting.
Tokrat je bil spet najboljši V l a do Brinovec, k i jc z rezultatom 5:32.8 postavil nov republ iški rekord na 400 m mešano. Boljše rezultate so dosegli še:- Bogatajev« (100 m hrbtno - 1:28,0), S. Košnik (200 m prosto - 2:17,8) in Nadižar (100 m prosto - 1:03,2).
Državno ekipno prvenstvo bo od nedeljo do torka, zato bomo v prihodnji številki napisali nekaj več o pripravah kranjskih plavav-cev in njihovih možnosti za uvrstitev na tem prvenstvu. - S.
V Kranju finale II. zvezne vaterpolo lige
K R A N J . 28. .• v"usta — Tekmovanje v II. zvezni vaterpolo l ig i jc razdeljeno na 2 skupini po 4 moštva . Po 2 prvoplaslrana iz vsake skupine sodelujeta v finalnem turnir ju za uvrstitev od 1. do 4. mesta, prvak pa sc plasira v I. zvezno ligo. Podoben turn i r i m a jo zadnja 4 moštva , le da sc najslabši vrne v r epub l i ško tekmovanje.
Lan i jc Triglav zmagal na turnir ju s labše skupine i n tako osvoj i l 5. mesto v II zvezni l i g i . Letos v zahodni skupini za Korču lo i n so Kran jčan i zasedli drugo mesto si tako priboril i pravico nastopa v finalu najboljš ih š t i r ih m o š t e v . K o t smo zvedeli, bo to finale v Kran ju od 6. do 8. septembra. N a turnirju bodo mimo Tr ig lava nastopili š e : Korčula, Crvena / v e / . ,
da (Beograd) in Medveščak (Zagreb).
Kranjčani se na finalne tekme nadvse marlj ivo pripravljajo pod vodstvom svojega trenerja Dldiča. V okviru teh priprav bodo odigral i tudi več prijateljskih tekem. Včeraj so se pomerili z Ljubl jano in jo premagali z 8:3 (2:1, 1:0. 2:1, 3:1). Za Triglav so dosegli gole: dr. Pet r ič 3, Čolnar 3 i n V . B r i n o vec 2, za goste pa Adleš ič 2 i n Goršič 1. Danes so odigrali povratno teikimo v Ijubljani. j u t r i pa sc bodo spet pomerili v K r a n j u .
L . S.
Zakl juček prvega prijateljskega s rečan ja strelcev Furlani je . K o m . ške In Gorenjske Je bi l v nedeljo zvečer na Jezerskem, kjer so zrna-govavcem razdelili priznanja In nagrade. Na s l ik i : predsednik okraj« nega strelskega odbora Kran j EDO VONCTNA izroča priznanje za Izreden uspeh na troboju d r ž a v n e m u prvaku J A N E Z U O T R I N U z Jesenic. Naslednje tako s rečanje strelcev bo prihodnje leto v Avstrij i (Foto: J . Zaplotnik)
Romao o b j a v l j a m o s p r ivol i tv i jo založbe Obzorja Mar ibor , k i ga K izdala « knj ig i .
M o r d a ne t i moje pripovedovanje Zdi naivno. Toda videl §m. kako j « bolničarka stekla k tovornemu vagonu in kako se jo atoal vrata utegnilo k a k š n i h dvajset vojaških r o k . . . Ne vem. kako U ti pojasnil , t o d a t o je v ž ivl jenju poglavitno. Ponosen bi b i l , če k toliko v e s e l i h r o k s e g l o k Nataš i . T o d a to j i je b i lo luje in - kar p i t b i s t v e n e j š e — pr ipe t l j a j jo sploh ni vznemir i l . Po pravic i t i ymcn: N a t a š e n i k d a r nisem pol jubi l . «nj tudi n ikomur no b i dovo-tia. Vendar r a z m i š l j a m : bi lahko živela na fronti kakor tale bo ln i čarka, kakor R i t a ? N e k a t e r e revi bi morali gledati z d rugačn imi akni. Zame j e z d a j p o g l a v i t n o kaj d rugega .«
Prav z a n i m a m e , k a j se m u zd i poglavitno in kaj ne. So stvari , 9 katerih n o č e m r a z m i š l j a t i v zvezi z Rito.
Horde j e p r i k u p e n : visoko če lo ima, kodrasto lase na senceh, •JTObKe prate i z o b r a ž e n c a , lepo je r a š č e n — vendar na njem n i mot a t i , Cee Je, d a b i epoznal , kako ne k a ž e venomer kvas i t i !
Zs h rb tom N i k o l e k e g a sc začen ja svet l ikat i . Z leve žari , med stružnimi stebli j « v i d e t i grude zemlje. Odsev ognja se preproda s Mesečino. V t i š i n i r a z l o č n o s l i š im glasove Ri te i n Maklecova.
Zalim, da b i N i k o l s k i j s l edn j i č že odšel , vendar sedi i n s trmi
•Kaj miaLiš,« v p r a š a po premolku, »bo Nemec danes n a p a d e l ? « Vsako n o č , p r e d e n se razstaneva, zastavi on a l i jaz isto vpra-
Isn*. Naše m o s t i š č e i m a poldrag ki lometer š i roko fronto. Globoko J« kilometer, zadaj j o DnjoMor. Pastali smo malce babjeverni. K o »'ihem sporazumu n ikdar ne odgovoriva naravnost »*ne* — da b i ne SrtkLcela n e s r e č e . Praviva le > K d o ve?« Toda danes sem slabe ••.:>• in tako g a z l o b n o nahrulim:
»Vraga bo napadel .« Nikolski j dosadi M za hipec pa odide Zatem te o-lprav'm k Ba
binu. Krivonc.sj Makierov s -opico na t i lniku Sedi pobrani rtu robu j . i rka in brenka na Kitaro. Babin objema zdravo koleno, vleče t 'zaprtimi OčTtli i / , pipe m ob njegovih noi;sh. z gobcem na tacah. W i ovčarski pes. K o mi p r ikažemo, odpre le <-no oko pa ga spet zatone. Pozdravim In sedem. Rita nenadoma vzbočl hrbet in jermen se Ji zazre v prsi:
»Lepo je tukaj. Celo zrak je drugnOn. Vos. če jo človek predolgo v bolnišnici , s lednj ič še sam zboli. Le kakšno sem videla: na fronti so lokali vodko, v bolnišnici pa so j im rezali želodčne čire. Fden izmed teh >e celo umrl j unaško «mrt j - za pljučnico. In to v vojni!« Ritine polne rame flpreleli srh. dn vzdrhtijo. »Se spominjaš, pri Ostrovekem pripoveduje Arkašk« NedčastllVOSV, kako živi pri sorodnikih: kosilo jc ob enih, po Jedi spijo do petih in potem pijejo čaj s smetano. In premišl juje : mar se ne bi obesil?«
»Oh, da, res je,« se razvname Maklccov. »Vem iz lastnih izkušenj . V bolniSnki smo imeli poročnika . . . «
Babin jc vzel pipo iz ust in vprašal z nasmejanimi očmi: -•Počakaj, Maklccov, si bral 'Gozd '?-
••Ves č a s vojske nisem prebral n i t i ene knjige,« pravi dostojanstveno.
- N o , s lednj ič bi «o spodobilo, če bi Jo prebral še pred vojno.« »Ce se spodobi, jo bom prebra l !« -Vseeno: povej, HI bral al i ne?«
v gozdovih, kakšn ih se Ostrovskemu sploh Še nanjalo ni . . .i« Bnbin ga dobrohotno opazuje in nenadoma prhne v smeh. » C c m u me obdelujete, tovar iš bataljonski poveljnik, in jeml.'ete
v sak r šno pobudo! G o z d . . . ! Med obkoli tvi jo 1941. leta sem se boril »Da — ne — zares!« Maklccov je ve« zmeden In proseče zre
vame ln v Rito. - V tistih aozdovih sem se nalezel revmatlzma zn vse živl jenje , tukaj pa mi opletate okrog ušes z Ostrovskim.«
» I m e n i t e n fant si,« pravi Babin, - i n prav zaradi toga te cenim.-Maklecov ne ve, kaj bi počel.
Iz bunkerja stopi Štabni nače ln ik stotnik Slbunovsklj v sukneni čepici z zapetim plafičem in prav t a k š n i m obrazom. Sede, porine torbico z zemljevidi na trebuh in začne nekaj povpraševa t i . V trenutku zavlada puščoba .
»V četi Kondakova imajo vsi malari jo.- Pogled dvigne k Bi t J pa ga af*t poVesi'. - V četi Mnkleeova.« in Sibunovskij pogleda k i ta ro v rokah MakleoOvi, -jf zdrava le petoricH.«
»Teh n-.? omete prišteti ,« so razvname Ri ta i n i z oči j i p r š i j o i,sk;-'\ -rudi ta petorica bo /.bolela.«
Sil unovskij je zanimiv človek. Hudo vesten je, želi izpeljati VjMitO nalogo dO podrobnosti in tako sam leze v sprednje č r t e i n sa pa|tešpkn>< ispostavlja novarnoMti. Malar i ja m u je- mimogrede p u -sitll sg4Knrbek rn j c i r l l i In včasih ga hudo trpinči . Navz l i c temu ml me beg obvaruj, da bi prišel pod njegovo poveljstvo! So ljudje^ ki se vse življenje borijo z n e r c o m in malenkostmi. T a k š e n je S i -bunovfkij, če opazi le na jmanjšo nepravilnost — ga ske l i i n zboda ter Jo želi odpraviti. In pri tom sploh ne v id i , da je vojna.
»Nerazumlj ivo, kako razsojate to vprašan je ,« pravi po t rpež l j ivo Slbunovsklj. »Sicer nisem zdravnik, vendar p n bi lahko prav tako rekel: 'Tudi ti bodo zboleli . ' Vendar ne rečem, kajti moja dolžnost
' jc , da se borim proti malarij i . . . »In pravim vam: malarija pozn a le eno zdravilo - spremembo
zraka. Razumete? Zavzeti , napasti moramo tistele vzpetine, teko bomo pozabili malar i jo!«
Slbunovskij pogladi z nohtom upognjen vogalček svojega papirja. Tiho govori kakor vselej, če je sogovornik glasen:
»Povel js tvo nam za zdaj še n i zastavilo to naloge. Prot i malar i j i se moramo boriti s sredstvi, k i Jih imamo p r i rok i . T u gre za acrlhln In menda še d r u g « zdravi la .«
Rita vpraša : »Ste poročeni . S ibunovski j?« »Ne razumom, v kakšn i zvezi naj bi bila moja soproga n to
re jo . . . o'lgovori Čet nekaj trenutkov Sibunovskij s še t i š j im glasom. »Smili se ml . In T O je v zvezi s to rečjo.« »Lahko od idem?« Babln. k i Jc ves čas vlekel iz pipe ln naslanjal brado na ko
leno, s t rmi za nJim in v očeh se mu pobliskujejo p la rnenčk l . »Kakšen človek.« pravi Rita po odhodu š tabnega n a č e l n i k a , » k a r
mimogrede p režene dobro voljo. Zapoj, Afanasi j !« » K a k o r želiš.« In Maklecov zatisne oči ter močne je zabrenka na strune. Zapoje
uvojo na jd raž jo pesem, ki pripoveduje, kako sta » o b a nrdada, oba Petji, preganjala Nemce prek polja.«
C I A « Š i r n i * . / % v r , r S T \ t«C
MED PLI Število gostov se manjša - Turizem v očeh komunale - Začasna dela za »ozdravitev« jezera - Aretacija lažnega novinarja Zavore zaškripljejo in avtobus se ustavi. »Bled, konč
na postaja!« najavi sprevodnik/»Kupite sadje, hruške, slive . . . ! Evo, lubenice, još malo pa nestalo! Opanci! Frrr, fijuuu, frrr...!« —- so klici, ki jih menda najprej zaznajo ušesa turistov. V teh dneh so ti klici glasnejši,, bolj vsiljivi, zakaj prodajavci pod kostanjem vedo, da bo vsak dan vse manj turistov.
Kopališča brez sanitarij
R es jo naval , k i je bi l še pred nekaj dnevi značilen, začel ponehavati. Domačega tu
r izma je za letos v glavnem konec. Ljudje, k i so v »biseru ob vznožju Ju l i j sk ih Alp«, preživeli poči tnice, odhajajo. . . Ozračje 6e ohlaja, šola se bo začela . . . Ubogi gostinci!? A l i j ih bodo rešili trije tedni »pasj ih dmi«, ko je bilo vse zasedeno? V nedeljo se je števil o noči tev spustilo pod 2000: bilo Jih je 1721 (866 domačih in 855 tuj i h gostov). Sicer pa so letos na Bledu zabeleži l i rekordno število
petih krajih dovoljeno kopanje, torej pet kopal išč , a le dve (grajsko in Toplice) imata urejene sanitarije. V Za ki je mrgolelo ko-pavcev; tam je bife, sanitarij pa ni . Razen tega bodo do prihodnje sezone, seveda če bodo sredstva povečali dohod do jezera. Na Straži bi bi lo potrebno gostišče. Kakor predvideva urabanis t ični načr t je na Bledu prostora še za precej postelj. Danes j i h je 2.500. lahko bi j ih bi lo 4.500. Vendar se vse te želje, da bi v prihodnje čimbolj zadovoljiti turiste, vedno ustavijo pri sredstvih. In vend.-u bo potrebno nekaj ukreniti, da so uredijo sanitarije. Res je, da je
divja« plaža mikavna, vendar noči tev v zadnjih dvajsetih letih prijetno, ko iščeš prostor med — 2916. V platnenem naselju v Zak i pa je v enem dnevu dalo 20R gostov tol iko dohodka kot vsi skupaj celo predlansko sezono. Sicer pa je le tošnja sezona tako o r i kraju: tolažba so še septembrski gosti, zato poglejmo, kaj nameravajo oziroma želijo izboljšat; blejski tur is t ični delavci za prihodnje. Ob obali jezera je na
36 IET ŠOFER Skoraj n i Ločana, k i ne bi po
znal 62-letnega šoferjaJožcta Eržena , malokdo pa ve. da je Jože eden izmed redkih voznikov, k i je v 36 letih šofiranja doživel le eno prometno nesrečo. K o sem ga on-dan obiskal na domu, se je rade volje odzval moji prošnji - naj m i pripoveduje o svojem življenju in delu. Začel je pr i začetku svoje šoferske kariere:
»V naši okolici se je prvi avto pojavil v Zireh 1900. leta. Leto dni kasneje pa se je to ,eudo tehnike ' pojavilo tudi v Skofji L o k i . Avto je bil tedaj prava senzacija In ga je občudovalo mlado in staro. Tedaj še nisem slut i l , da bom postal njegov nerazdružljdvi p r i jatelj . Po prvi vojni sem sc namreč, izučil za mehanika in opravil šoferski izpit. - Svojo vozniško pot sem pričel v Zireh, leta 1926 pa sem začel voziti avtobus v Sk. L o k i . Za Antonom Ješe tom sem b i l drugi šofer v tem mestu. Tedaj jc bilo mnogo teže voziti avto, ker so bile ceste slabe, gume pa polne — brez zračnic. Tudi av-tomehaničn ih delavnic aH servisov ni bilo In je šofer moral sam popravljati vse okvare. Za k r m i lom sem že 36 let, vendar sem , doslej doživel le eno prometno! nesrečo.«
0 Cemu menite, da se imate zahval i t i za to?
»Naj povem, da še n ikol i nisem vinjen sedel za volan. Verjetno je v tem ena izmed poglavitnih .skrivnosti' moje varne vožnje. Človek postane dober šofer šele po desetih letih vožnje, medtem k o m o r a š biti pred vsako vožnjo spoči t i n t rezen.« 0 Ka te r i dogodek s ceste vam je
ostal najbloblje v spominu? »Napet ih trenutkov sem doživel
precej, morda pa jc b i l najbolj razburlj iv tisti na vrhn iškem klancu, k i se je k sreči dobro konča l . Leta 1959 sem v decembru voz i l proti V r h n i k i s hitrostjo 70 kilometrov na uro. Pred menoj je drvel avto-cisterna, k i se je na 6poIzkem ovinku prevrnil . To sem opazil šele, ko sem tudi Saz izvoz i l ovinek. V hipu sem svoje krmi lo močno obrnil , da se je voz i lo dvakrat obrnilo na cesti i n obstalo na robu. Strašni nesreči sem se tako izognil.« - V . Rozman
grmovjem i n bičevjem, da bi se preoblekel in . . .
Aretacija v Toplicah
O ndan smo v hotelu »Toplice« spraševal i , kako čuti jo »oseko« le tošnje sezone. 14.
avgusta so imel i toliko gostov (380, kapaciteta 313 postelj), da Jih ne pomnijo v vseh povojnih Zagorčič (vulgo Popovič) se je iz letih. Izkoristi l i so vsa pomožna dajal za novinarja. B i l j e ele-ležišča, zasilno so odprl i dve v i l i . jgan tno oblečen i n s pipico v
Vabljiv napis za bar na steklenih vratih čitalnice v Kaz in i . R u d i K u -nej, vodja razstave In či talnice, nam je povedal, da jo obišče dnevno okol i 200 l judi. 4
ni čeki in gotovina v tuji valuti v vrednosti 80.000 dinarjev. Sledi la je prijava na Ljudsko milico. Osumljene so bile tri osebe, toda sum še ni dokaz. K r o g osumljencev se je zoževal. K o je osumljenec plačal 16. t. m. račun , je bilo sklenjeno: preiskava. Vaša
ral za denarnice inozemcev, so aretirali .«
Jezero ne bo več »cvetelo«
O Belj.skem jezeru, pravzaprav o njegovem zdravljenju je bilo napisanih i n spregovor
jenih nič kol iko besed. Znano je namreč, da vsa alpska jezera, tako tudi blejsko, k i nimajo dotokov, odmirajo. Strokovna ugotovitev: d a n a š n j e stanje Blejskega ezera pri procesu staranja je ta
ko, da je voda V globini n iž je od 10 m skoraj v celoti brez kis ika :n za biološko živl jenje nesposobna. V spomladanski dobi pride do tako imenovanega jezera« To stanje pa bi leta v leto s labšalo , če ne bi mislili na sanacijo. Predlaganih je bilo več variant. Naposled s o s e odločili, da bodo »ukradl i dovno v Grabčah in jo po skem cevovodu speljali v Tokia bo vanj vse leto, le pred sezono bodo dotok zaprl i , da se voda ne bi p r e v e č ohladila.
Z deli prve etape je ljubljanski -Tehnograd« že začel. V Gorjah so začeli z zemeljskimi deli m čakajo na dovoljenje, da b i Prepeljali na gradb išče bager. In sredstva? Prva etapa bo veljala 130 milijonov. Za 65 mili jonov bo občinski ljudski odbor Radovljica naiel republ iški kredit, preostalih 65 milijonov pa bo šlo iz občinskih sredstev, k i pa še tOtO v celoti zagotovljena. K a k o r je predvideno, bodo sanacijska dela končana leta 1964.
cvetenja iz
Ra-beton-
Jezero.
Prizor z blejskega kopal išča je lahko le spomin, zakaj toliko kopavcev letos ne bo več. Pred dnevi j i h je bilo še nad tisoč, danes pa le nekaj sto,
Pred desetimi dnevi pa je nas to- ustih. Pr i njem so naš l i pogre-p i l a »oseka«
Receptor Marjan Jarc nam je med drugim povedal tudi o dogodku, k i j e pred dnevi n i le razbur i l gostov, t e m v e č . . . »Bilo je trinajstega avgusta, letos seveda, ko je 28-letna Avs t ra lka vsa obupana spravi la iz sebe: »Okradli so me.«< Zmanjkal i so j i potoval-
šano. Razen tega pa še tri osebne izkaznice z različnimi imeni Dodam naj, da je bil lažni novinar v akcij i dva dni prej, preden je mlada Avstra lka ugotovila primanjkljaj i n isti dan menjal čeke i n gotovino na Bledu i n v Kranju, kot so kasneje ugotovili. Dolgoprstneža, k i se je speciall -
Komunala brez moči
B lejci in številni turisti se zgražajo nad čistočo blejskih ulic, zlasti pred avtobusno
postajo. Tam je vse polno raznovrstnih • olupkov, ogrizkov, pečk, ki j i h mečejo brezobzirno na tis potniki, k i hodijo sem pa tja in posedajo po pločniku, zakaj v b l i -
Za koči jaže se največ zanimajo Angleži, Nemci i n S k a n d čije ne vozijo samo okol i Jezera in na grad, t emveč t u d " 7 " m »Kandinavci cije ne v u u j u a a m u u * « , , j — - " • grad, t emveč t u d i v ^ ' ^cv Drago i td . Pač po želji gostov. Toda po cesti do L e 8 c S o \ f * P o . resna ovira, k i b i Jo kazalo č impre j odpravit i . To pa J e T(? J N f c zano s sredstvi, zakaj zgraditi b i moral i zanje obvozno not v pa bo treba mis l i t i , zakaj promet n a r a š č a . . . W l - \*a to
dan so barski gostje \ T R l i
dva stola, palme so 1 S"atfj da ne omenjam k a m n i t « m i J « * .
zini n i nobene klopi . »Komunala bi j i h morala postaviti, komunala bi morala bolj skrbeti za čistočo«, je sl išati š tevi lne pripombe. A l i je temu res tako? Ka j pravi komunala. V razgovoru z us lužbencem blejske komunalne uprav« Stankom Knafl ičem 6mo zvedeli: »P ravzap rav smo brez moči. Zmanjšan je p ro računa nam j« zvezalo roke. Nekaj delavcev smo morali odpustiti. Vse ulice in asfaltirane pločnike v ožjem središču č is t i jo samo tri ženske (!). Začnejo ob 5. u r i zjutraj i n delajo ves dan. Stežka zmorejo. V kratkem bomo nastavili pred avtobusno postajo snaži lko, ki bo skrbela za čistočo ves dan (zdaj ob zakl jučku sezone!). Več kot toliko v teh pogojih res ne moremo. Samo poglejte klopi v parku, k i so bile letos prepleskane, na večini so vrezana i m e n a . . . Turis t i so mnogokrat zelo brezobzirni. On-
• T o T e J vee, kar je z v e a a ^ • njami. da b i b i l o v S ? • *«** m na Bledu lepše , d a b i ft°*njt • je (ki naj b i j i h b i l o ft čutili najbolje, da b i * J*>" • raznovrstnih, morda m bilo • nih pripomb, pa ven j ,
ponavl java ; . ^ * r . • ima ponavl ja joč i r o f r l ^ ' ' # s t v a , sredstva. T u d i • ne prostore bo ^ k i r . • »križ«. Pr imeren b i l j , 8 0 lete • v parku pod n e k d W , : I * Q «t<* f toda nad tem d r ž i j o °bčjr — - — r,re:*wian<rv >*»«a • toda nad tem d r ž i j o £L • n i s t i - K o n č n o pa bo ^ • Premostiti pa rk i rne t o » f ° t ^ » • zadeva čistočo, c e , rje
gače, bi kazalo, d a K i dro-w „ ^ .v^_u . c e n e • gače, bi kazalo, d a b i < • in druga podjetja s u i ^ n s k a • bi bil del ul ice p r e d <U • prostori pometen n j l o « v i m i
S T A N E S K R A B A G
Pogled na »divjo« plažo v Zakl , k i privablja ne samo prebivavce »hotela na pros tem«, temveč tudi š tevi lne druge kopavce. Zlast i ob nedeljah j i h tam mrgoli kot mravelj . V bifeju trgovskega podjetja »Koloniale« seokrepča jo , toda n i sanitarij(!), razen na cam-pingu, do tja pa je bržkone p reda leč za bose noge ,
BODICE • ,.e ifcau pojest o
pogumnem krojačku, ki je z enim mahom ubil sedem muh. Zato se povest tudi imenuje »Sedem na en mah*. Ubogi krojaček zdaj ne bo več tako popularen, saj so ga gostinci iz gradu Hrib v Preddvoru prekosili. Poslej bomo pripovedovali povest »Dvanajst na en mah*. Potrpite — takoj vam povem!
Nekako "štirinajst dni je tega — bila je sobota — je gostišče grad Hrib obiskala neka družba. Ko so gostje naročali pijačo, se je nekomu kolenilo po malinovcu. Zakaj pa ne! Prinesli so mu ga, pa se je žejnemu gostu uprl, še preden ie nesel kozarec k ustom. Y malinovcu je naštel nič manj kot 12 mrtvih muh (vzrok smrti: menda samoMor zaradi visokih cen!) Torej so mu jih gostinci servirali »dvanajst na en mah*. Kajne, po-{
seben rekord, ki ga bo kar težko prekositi!
• Zdaj vam pa povem še dva dogedka, ki ju lahko nataknemo kar na isti kalup. Nič ne de, če se je stvar zgodila pred štirinajstimi dnevi, posebno še, ker s£ taki dogodki v zadnjem času vse pogosteje ponavljajo.
Hudo je, kadar se napije,o moški in potem ponoči razgrajajo. St bolj neokusno pa je, kadar to počenjajo ženske. In nekaj takega se ie zgodilo v noči med 15. in 16. avgustom. Družbica hudo nasekanih zastopnic »nežnega spola* je ob tretji uri zjutraj vse grej kot nežno tulila in razgrajala po Prešernovi ulici v Kranju. Seveda so se morali tamkajšnji stanovavci tisto noč odreči spanju. Prav gotovo pa so bili zaradi nočne predstave hudo Navdušeni, saj sem dobil z raznih strani kopico pohval. Celo poimensko so mi našteli ka-livkt nočnega miru.
• Glejte — nekaj podobnega so doživeli pred časom tudi stanovavci na Gosposvetski cesti v Kranju. Ob pol petih zjutraj, ho se je komaj začelo svitati, jih ie vrglo pokonci zagrizeno hupanje motorista, ki je kar pred hišo budil svojega znanca. Prav gotovo še ni utegnil razmisliti o obzirnosti!
• Zda, pa se 2eleiniL »™--Pravi,o, da , 0**' »ece-tzornnh Železnikih Štete Pri obl,ub\,ajo, da ga Ao<*0 *7'.&w pravhati, pa le ostaja *_,,ftti p+ hubah. Menda čakajo J o*. narasle vode ob p r v e m « *« k*uU bon zrahhale. Tako h vsa, kaj popravljati, Pa, * ° imeti s ki za obnovitev bodo / . T rasi. " Cr*n0 ^
• Kdo bi si mislil *L. Selški dolini tolikšne iHl*h • vodo V vodozodne „„1,s<c*osti i letnikih so vložili ltp v pa tudi prebivavci v ? L ^ f M r r t Iczmkih in na Mirju f f ^ 1 ' * 2* ml: znaten delež. SnioU Voda ima tako »slabokrJ?* tisk, da napaja samo st**** M * skupnost Železniki — e, n°?**i<k» Cesn,ica, do Zgornjih -» in Mirja pa priteče le tJu ****•» dar je posebno dobre vor*** det, firebivavci se v p ^ ' t -kle, bo se trajala Uv«t£*> «V Le muleki so tega ve«e/i L 1 1 * * * ,tm menda ni treba » ' * * r te umivati. ^°gt»nj
• V Železnikih kmmh ,Mj* ce>sn,e težave z i z g r a d n h S t * . javne razsvetljave. Rok v " ^ j s regali morali javno r « > ; ° izročiti namenu, je menda itt]*^ na, potekel, svetlobe p* ni od nikoder. Menda u
morejo zediniti glede n**,?? «* vedno jih spreminjajo. J*.j™??« 5* čakal še'kakšnih petdeset i T krat bodo potrebe po svetlel' /•* drugačne.
• Za most v Palmado S e
<od nosom obrišite. Ko ko' •nost, -ki pelje v Ovčjo vas **{ ** žvižgat, bodo 'ljudi S r e t ' / r * * brega na breg s helikopt^k^» dimo sodobni! «e*
?!" t n '>° " ' • e n * menil od Železnikov proti > »*** logu, sem zagledal nad ogrome« oblak nekaklneg* V * * 0
in dima. Natanko tako L f***. eksploziji atomske bombe, / T * srcu me je stisnilo. Samo cadW " mi je zdelo, ko ni nič pofifo * tudi zračnega pritiska nisem *jL fif Pozneje sem se prepriča}, i o 2 S . -prahu je dvigajo z o»asaJ"TfT republiške ceste Železniki^** log. Torej ni tega kriva cesta, .-^ več avtomobilisti in motoristi se tam prevažajo. Pa naj se driiv asfaltnih cest. Vas ' ° * ^ r " ^ * ^ u J