laboratorijske preiskave & orientacijske referenčne vrednosti
TRANSCRIPT
1
Najpogostejše laboratorijske preiskave in njihove orientacijske referenčne
vrednosti v klinični praksi
Doc.dr. Milan Skitek, spec.med.biok., svetnik
Univerzitetni Klinični center
Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo
Njegoševa 4/I, 1525 Ljubljana
VSEBINA/KAZALO
Uvod ........................................................................................................................................................ 2
Vplivi medicinskega laboratorija ............................................................................................................ 2
Referenčne vrednosti ............................................................................................................................... 3
Priloga ..................................................................................................................................................... 5
Literatura ............................................................................................................................................... 29
2
Uvod
Medicinski laboratorij mora zagotoviti visoko kakovost in konzistentnost celotne svoje
dejavnosti vključno z zanesljivimi in klinično relevantnimi rezultati. Zahtevane preiskave
morajo biti ciljane glede na medicinsko problematiko (nujno sodelovanje med laboratorijem
in zdravnikom), izvedene morajo biti analitsko neoporečno (zanesljivi rezultati so odvisni od
zagotavljanja kakovosti znotraj laboratorija, kakovosti uporabljenih reagentov, standardov,
kontrol in komercialnih kitov ter analitskih sistemov in od zagotavljanja kakovosti
predanalitske faze znotraj laboratorija in zunaj njega) in njihovi rezultati pravilno tolmačeni
(1-2).
Vplivi medicinskega laboratorija
Poznamo več stopenj vpliva medicinskega laboratorija na bolnika oziroma klinični izid. 1.
raven je svetovanje v predanalitski fazi glede pravilnega vzorčenja, kakovostne
(standardizirane) analitike v skladu s sodobnimi priporočili in izdajanje zanesljivih rezultatov
(izvidov) v smislu občutljivosti in specifičnosti testa (pravilno pozitiven in negativen rezultat
ter lažno pozitiven in negativen rezultat). 2. raven predstavlja napovedno vrednost preiskave v
smislu verjetnosti bolezni z uporabo določenih napovednih algoritmov, povezana pa je tudi z
verjetnostjo spremembe v zdravstvenem stanju bolnika med zdravljenjem na podlagi
spremljanja laboratorijskih rezultatov. 3. nivo pa je nadgradnja v smislu t.i. klinične presoje,
ali laboratorij s svojo celokupno dejavnostjo zagotavlja klinično uporabne rezultate v svrho
optimalne oskrbe bolnikov. Vrednotenje laboratorijskih testov naj bi upoštevalo vse stopnje in
vplivalo na vzdrževanje in povrnitev zdravja bolnikov (3-4).
Ne glede na vse težave ima v današnjem času in ob hitrem tehnološkem razvoju
laboratorijsko osebje enkratno priložnost, da izkoristi širše znanje (ne samo analitično) in
zdravnikom svetuje pri tolmačenju rezultatov testov na podlagi analitične kakovosti testov in
biološke neponovljivosti (variabilnosti) ter njunim vplivom na fiziološki status, obolevnost in
3
spremljanje bolezni. Biološka variabilnost je nasploh največji vir variabilnosti pri
laboratorijskih meritvah in je pomembna za razumevanje značilnosti glede sprememb
rezultatov ponovnih testiranj pri isti osebi (kritična razlika pri zaporednih meritvah dokazuje
značilnost klinične spremembe teh rezultatov) in širše razumevanje kakovosti testov (5).
Laboratorijski rezultati vplivajo na približno 60–70 % medicinskih odločitev ter imajo jasen
in dokazljiv vpliv na celostno oskrbo bolnikov in na stroške zdravljenja. Že relativno nizka
pogostost napak pri naročanju, izvajanju in tolmačenju laboratorijskih testov ima dokazan in
potenciran učinek na javno zdravstvo in zaščito bolnikov. Ameriški Nacionalni inštitut za
standarde in tehnologijo je v svojem poročilu izračunal potencialni vpliv nepravilnega
umerjanja (kalibracije) testov za določanje kalcija v serumu na zdravstvene stroške. Že
minimalni analitični odmiki od pravilnih vrednosti koncentracij kalcija (0,25 mmol/L) in
posledični diagnostični postopki so zvišali stroške zdravljenja do 31 USD na bolnika. Če
upoštevamo celoletnega presejalno testiranje za kalcij v Ameriki, ugotovimo, da narasli
nepotrebni stroški znašajo stotine milijonov USD gre tak ekonomski vpliv v stotine miljonov
USD nepotrebnih stroškov. Podoben vpliv in stroške so dokazali tudi pri testiranju
holesterola, glukoze in specifičnega antigena za prostato (PSA). Dokazali so tudi, da se večina
laboratorijskih napak zgodi v predanalitski in poanalitski fazi, zato je toliko bolj nujen celovit
pristop za zagotavljanje kakovosti in dodane vrednosti v vseh fazah dela in vplivanje
medicinskega laboratorija na bolnika oziroma klinični izid (6).
Referenčne vrednosti
Poleg patofizioloških stanj vplivajo na sestavo bioloških tekočin tudi ostali številni drugi
dejavniki. Delimo jih na biološke in metodološke, glede na čas dogodka/vpliva pa na
predanalitske (naročilo preiskave in odvzem ter priprava vzorca), analitske (analiza vzorca) in
poanalitske (oddaja in tolmačenje rezultata). Biološki dejavniki so lahko dolgotrajni (genski,
4
ekološki, ciklični ritmi, dejavniki tveganja) in kratkotrajni (prehranjevanje, psihofizična
aktivnost, čas in način odvzema, transport vzorca), nanje pa lahko vplivamo s standardizacijo
predanalitskih postopkov. Referenčne vrednosti (območja) so po definiciji mednarodne
federacije za klinično kemijo (IFCC) tiste vrednosti, za katere je navedena populacija (za
koga) in metodologija izdelave (kako). Referenčne vrednosti so tako ustvarjene z analizo
bioloških vzorcev referenčnih oseb, pri katerih ne moremo potrditi bolezni, ki bi lahko
vplivala na spremembo rezultata laboratorijske preiskave. Iz referenčnih vrednosti
izračunamo referenčna območja, ki v primeru normalne porazdelitve predstavljajo 95 %
vrednosti ali pa vrednosti med 2,5. in 97,5. percentilom v primeru nenormalne porazdelitve.
Na referenčna območja pomembno vplivajo tudi analitske metode, lokalne populacijske
posebnosti, celostna predanalitska faza (standardizirani odvzem) in biološki dejavniki (7-9). V
Prilogi so navedene orientacijske referenčne vrednosti (ORF) za odrasle za nekatere
laboratorijske preiskave v zvezi s standardiziranim odvzemom in transportom bioloških
vzorcev, ki jih uporabljamo v laboratorijskem informacijskem sistemu (LIS) Kliničnega
inštituta za klinično kemijo in biokemijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (10).
5
Priloga: Orientacijske referenčne vrednosti (ORF) in meje kritičnih vrednosti (Krit Vr) za
odrasle za najpogostejše laboratorijske preiskave v laboratorijskem informacijskem sistemu
(LIS).
Kratice, ki označujejo sistem: K–kri, aK–arterijske kri, Lc–cerebrospinalni likvor, S–serum, P–
plazma, PTV–punktat telesnih tekočin, U–enkratni vzorec seč, dU–24–urni seč, Sl–slina, Pt–bolnik,
Ž-ženski spol, M-moški spol, min-koncentracija zdravila pred aplikacijo, maks-koncentracija zdravila
po aplikaciji.
Kratice, ki označujejo mersko veličino: mdel–masni delež, poE–poljubna enota, reldel–relativni delež,
popm–poprečna masa, popmkc–povprečna masna koncentracija, popvol–povprečni volumen, popkc–
povprečna koncentracija, štkc–številčna koncentracija, štdel–številčni delež, mkc–masna
koncentracija, snkc–snovna koncentracija, sndel–snovni delež, voldel–volumski delež, dolžčas–
dolžina na časovno enoto, parct–parcialni tlak, (kc)kata–(koncentracija) katalitične aktivnosti, kolsn–
količina snovi, dogsnkc–dogovorna snovna koncentracija,.dogštkc-dogovorna številčna koncentracija,
dogmkc–dogovorna masna koncentracija, dogE-dogovorna enota.
Sistem–preiskava–kratice
Zapis v LIS
ORF Enota Krit Vr
Spodnja Zgornja
Hematološke preiskave:
1. K–Eritrociti (Erci), štkc
enako
4,20–6,0 1012/L
2. K–Hemoglobin (Hb), mkc
enako
120–180 g/L 60 200
3. K–Hemoglobin fetalni, reldel
K–HbF
do 0,02 l
6
4. K–Hemoglobin A2, reldel
K–Hb A2
do 0,04 l
5. K–Hemoglobin A1, reldel
K–Hb A1
do 0,10 l
6. K–Hematokrit, voldel
K–Ht
0,370–0,540 1 0,18 0.,60
7. K–Eritrociti, popvol
MCV
81,0–94,0 fl
8. K–Eritrociti, popm Hb (Fe)
MCH
26,0–32,0 pg
9. K–Eritrociti, popmkc Hb (Fe)
MCHC
310–350 g/L
10. K–Eritrociti, širina porazdelitve
RDW
11,5–14,5 %
11. K–Bazofilno punktirani Erci,
štdel
Bazo, punk Erci
nad 3 10–3
12. K–Retikulociti, štdel
enako
0,65–1,90 %
13. K–Retikulociti, štkc
enako
31,1–91,1 109/L
14. K–Sedimentacija eritrocitov,
dolžčas
enako
do 15 mm/h
7
15. K–Levkociti (Lkci), štkc
enako
4,0–10,0 109/L 1,5 30
16. K–Lkci–Diferencialna krvna slika
Diferenc. krvna slika
K–Lkci–Nevtrofilci (nesegm,), štdel
enako
0–5 % – 23
K–Lkci–Nevtrofilci (nesegm,), štkc
enako
0,0–0,5 109/L
K–Lkci–Nevtrofilci (segm,), štdel
enako
40,0–75,0 %
K–Lkci–Nevtrofilci (segm,), štkc
enako
2,0–7,5 109/L
K–Lkci–Limfociti, štdel
enako
20,0–50,0 %
K–Lkci–Limfociti, štkc
enako
0,8–5,0 109/L
K–Lkci–Monociti, štdel
enako
2,0–10,0 %
K–Lkci–Monociti, štkc
enako
0,1–1,0 109/L
K–Lkci–Eozinofilci, štdel
enako
1,0–6,0 %
K–Lkci–Eozinofilci, štkc
enako
0,1–0,6
109/L
8
K–Lkci–Bazofilci, štdel
enako
0,0–2,0 %
K–Lkci–Bazofilci, štkc
enako
0,0–0,2
109/L
K–Trombociti, štkc
enako
140–340 109/L 40 1000
K–Trombociti, popvol
MPV
7,8–11,0 fl
Osnovne urinske preiskave:
17. U–pH, dogE
enako
4,4–8,0 1
18. U–Relativna gostota, dogE
enako
1,005–1,040 1
19. U-Levkociti, dogštkc
enako
0 poE
20. U-Proteini, dogmkc
enako
0 poE
21. U-Nitriti, dogsnkc
enako
0 poE
22. U-Hemoglobin, dogmkc
U-Kri
0 poE
23. U-Glukoza, dogsnkc
enako
0
poE
9
24. U-Metilketoni, dogsnkc
enako
0
poE
25. U- Bilirubin, dogsnkc
enako
0 poE
26. U- Urobilinogen, dogsnkc
enako
do 1 poE
27. U- Bakterije, štkc
enako
do 100 106/L
28. U- Levkociti, štkc
enako
do 15 106/L
29. U- Eritrociti, štkc
enako
do 7 106/L
30. U- sediment, mikroskopski pregled,
dogštkc
Eritrociti
Levkociti
Hialini cilindri
enako
do 2
do 4
do 2
400X
400X
100X
Preiskave hemostaze:
31. P–Aktiviran parcialni
tromboplastinski čas
P–PTC
23–30 s
32. P–Antitrombin III, reldel
enako
0,8–1,2 1
10
33. P–D dimer, mkc
enako
0–150 µg/L
34. P–Fibrinogen, mkc
enako
2–4 g/L 1,0 –
35. S, U–Fibrinogenski, fibrinski
razgradni produkti, mkc
S,U–FDP
pod 10 mg/L
36. Pt–Kapilarna krvavitev, čas
Pt–Kap,krv,
do 300 s
37. P–Protrombinski čas, reldel
P–PC
0,7–1,0 1
38. P–Rekalcifikacijski čas, čas
P–Rekalc,čas
32–48 s
39. P–Trombinski čas
P–TC
8–12 s – 25
Biokemične preiskave krvi:
40. aK–Plinska analiza (37°C):
Plinska analiza
41. pH
(aK)P–pH
7,36–7,42 1 7,2 7,6
42. Kisik, parct
(aK)P–pO2
10,6–13,3 kPa 6,0 –
43. Ogljikov dioksid, parct
(aK)P–pCO2
4,9–5,9 kPa 2,7 9,3
11
44. Hidrogenkarbonatni ion, snkc
(aK)P–HCO3–
22–30 mmol/L 10 40
45. Karbonat + CO2, snkc
(aK)P–CEL, CO2
24–32 mmol/L
46. Presežek baze, H+ vezalne
skupine
enako
± 2,3 mmol/L
47. Oksihemoglobin, snd
(aK)Hb–HbO2
0,96–1,00 1
48. K–Acetoacetat, snkc
enako
18–78 µmol/L
49. K–Erci–δ–
Aminolevulindehidrataza, kckata
(K)–Erci–delta–ALAD
nad 500 nkat/L
50. K–β–hidroksi butirat, snkc
enako
58–170 µmol/L
51. K–Piruvat, snkc
enako
45–68 µmol/L
52. K–Erci–Protoporfirini, snkc
enako
do 9,0 nmol/g Hb
53. K–Erci–Katalaza, kckata
enako
2,35–5,85 µkat/gHb
54. K–Erci–Superoksid dismutaza,
kckata
enako
18,2–30,3 µkat/gHb
12
55. K–Erci–Glutation peroksidaza,
kckata
enako
0,46–1,23 µkat/gHb
56. K–Erci– Glutation reduktaza,
kckata
enako
0,080–0,220 µkat/gHb
Biokemične preiskave ostalih
telesnih tekočin:
57. S–Acetaminofen, snkc
enako
65–130 µmol/L
58. P–Adrenalin, snkc
enako
do 0,55 nmol/L
59. S,Angiotenzin konvertaza, kckata
S–ACE
0,13–0,40 µkat/L
60. S–Alanin aminotransferaza,
konckata
S–ALT
Ž: do 0,56
M: do 0,74
µkat/L
61. S–Albumini, mkc
enako
32–55 g/L
62. Lc–Albumini, mkc
enako
do 350 mg/L
63. U–Albumini, mkc
64. U–Albumini/U–Kreatinin, mkc
enako
do 20
do 2,26
mg/L
g/mol
13
65. S–Aldolaza, kckata
enako
do 126 nkat/L
66. S–Alkalna fosfataza, kckata
enako
Ž: do 1,74
M: do 2,15
µkat/L
67. S–Alkalna fosfataza–izoencimi,
štdel
α1 jetrna
α2 jetrna
pre β kostna
pre β placentarna
γ intestinalna
enako
0
do 55
do 55
0
0
%
68. S–Amikacin, snkc
enako
min: 2–14
maks: 25–55
µmol/L – 60
69. S–α–amilaza, kckata
enako
do 1,67 µkat/L
70. S–α–amilaza, izoencimi, štdel
enako
P1
pankreatična:
0
P2: do 55
P3: 0
S1 slina:
do 55
S2: 0
S3: 0
%
14
71. dU–δ–aminolevulinat, kolsn
dU–δ–AL
do 53
µmol
72. dU–Amoniak, kolsn
enako
30–60 mmol
73. P–Amonijev ion, snkc
enako
12–35 µmol/L
74. S,P–Androstandiol glukoronid,
snkc
S,P–Adiol–G
Ž: 0,4–1,74
M: 1,4–26,7
nmol/L
75. dU–Androstandiol glukoronid,
kolsn
dU–Adiol–G
Ž: do 90
M: do190
mmol
76. S–Androstendion, snkc
enako
M: 0,7–10,1
Ž: 0,7–10,8
nmol/L
77. S– α1–Antitripsin, mkc
enako
0,9–2,0 g/L
78. S–Apolipoprotein AI, mkc
S–Apo AI
Ž: nad 1,52
M: nad 1,22
g/L
79. S–Apolipoprotein B, mkc
S–Apo B
do 1,0 g/L
80. S–Aspartat aminotransferaza,
kckata
S–AST
Ž: do 0,52
M: do 0,58
µkat/L
15
81. S–Baker (II), snkc
enako
11,0–26,7 µmol/L
82. dU–Baker, kolsn
enako
0,5–1,0 mmol
83. S–Bilirubin (celokupni), snkc
enako
do 17 µmol/L
84. S–Bilirubin (direktni), snkc
enako
do 5 µmol/L
85. S–Butiril holinesteraza, kckata
S–Holinesteraza
Ž: 77,7–174
M: 98,3–203,7
µkat/L
86. S–CA 19–9, dogsnkc
enako
do 37 kIE/L
87. S–CA, dogsnkc
enako
do 30 kIE/L
88. S–CA, dogsnkc
enako
do 35 kIE/L
89. S–Ceruloplazmin, mkc
enako
0,2–0,6 g/L
90. S–Cink (II), snkc
enako
10–19,7 µmol/L
91. dU–Cistin, kolsn
enako
do 0,4 mmol
92. dU–Citrat, kolsn
enako
Ž: 1,9–6,5
M: 2,4–4,1
mmol
16
93. S–C–reaktivni protein, mkc
S–CRP
do 5 mg/L
94. S, P–Dehidroepiandrosteron
sulfat, snkc
S,P–DHEA–S
3,6–12,9 nmol/L
95. S–Digoksin, snkc
enako
1,0–2,6 nmol/L – 3,2
96. S,P–Estriol, snkc
enako
12–111 nmol/L
97. S–Etosukcimid, snkc
enako
285–700 µmol/L – 1062
98. S–Fenitoin, snkc
enako
40–80 µmol/L – 80
99. S–Fenobarbiton, snkc
enako
65–170 µmol/L – 170
100. S–Feritin, mkc
enako
Ž: 10–120
M: 20–300
µg/L
101. S–α–Fetoprotein, dogsnkc
S–alfa–fetoprotein
do 5,5 kIE/L
102. S–Fosfat (nezaestren),
snkc
S–Fosfat(P), anorg
0,8–1,4 mmol/L
103. S–Fruktozamin, snkc
enako
do 285 µmol/L
– 25
17
104. S–Gentamicin, snkc
enako
min: 1–4
maks: 10–25
µmol/L
105. S,P–Glukoza, snkc
enako
3,6–6,1 mmol/L 2,2 25,0
106. PTV–Glukoza, snkc
enako
nad 3,5 mmol/L
107. Lc–Glukoza, snkc
enako
2,5–3,9 mmol/L
108. S–γ–glutamil transferaza,
kckata
S–gama–GT
Ž: do 0,63
M: do 0,92
µkat/L
109. S–Glutamat
dehidrogenaza, kckata
S–GLDH
Ž: do 80
M: do 110
µkat/L
110. S–Haptoglobin, mkc
enako
0,3–2,0 g/L
111. P–Hemoglobin, mkc
P–hemoliza
do 30 mg/L
112. S–Holesterol, snkc
enako
4,0–5,2 mmol/L
113. S–HDL–holesterol,snkc
enako
1,4–2,8 mmol/L
114. S–LDL–holesterol,snkc
enako
2,0–3,5 mmol/L
18
115. S–α–Hidroksibutirat
dehidrogenaza, kckata
S–alfa–HBDH
1,25–3,25 µkat/L
116. S–Hipoksantin, snkc
enako
do 0,6 mmol/L
117. S,P–β–Horionski
gonadotropin, dogsnkc
S,P–HCG–beta
do 10:
negativno
nad 40:
pozitivno
IE/L
118. U–β–Horionski
gonadotropin, dogsnkc
U–HCG–beta (25 IE/L)
0 poE
119. S–Humani placentarni
laktogen, mkc
S–HPL
0,1–10,9 mg/L
120. S–Imunoglobulin A, mkc
S–IgA
Ž: 0,9–4,1
M: 0,7–3,7
g/L
121. S–Imunoglobulin E,
dogsnkc
S–IgA
10–180 I,U,/ml
122. S–Imunoglobulin G, mkc
S–IgG
6,9–14,0 g/L
123. S–Imunoglobulin M, mkc
S–IgM
Ž: 0,4–2,4
M: 0,3–2,1
g/L
19
124. S–Kalcij (II), celokupni,
snkc
S–Kalcij
2,1–2,6 mmol/L
125. S,P–Kalcij (II), nevezan,
snkc
S–Ionizirani kalcij
1,12–1,23 mmol/L
126. S–Kalijev ion, snkc
S–Kalij
3,8–5,5 mmol/L 2,8 6,2
127. dU–Kalijev ion, kolsn
dU–Kalij
35–80 mmol
128. Lc–Kalijev ion, snkc
Lc–Kalij
2,5–3,4 mmol/L
129. S–Karbamid, snkc
S–Sečnina
2,8–7,5 mmol/L
130. dU–Karbamid, kolsn
dU–Sečnina
220–550 mmol
131. S–Karbonat+ogljikov
dioksid, snkc
S–Cel, CO2
24–32 mmol/L
132. S–Karcinoembrionalni
antigen, mkc
S–CEA
do 4 µg/L
133. S–Karotini, snkc
enako
1,5–7,5 µmol/L
20
134. S–Kisla fosfataza, kckata
S–K, fosfataza
Ž: do 92
M: do 110
nkat/L
135. S–Kisla fosfataza,
prostatična, kckata
S–KF (prostatična)
do 43
nkat/L
136. S–Klorid, snkc
S–Klorid
95–105 mmol/L
137. dU–Klorid, kolsn
dU–Klorid
110–250 mmol
138. Lc–Klorid, snkc
Lc–Klorid
120–130 mmol/L
139. S,P–Kortizol, snkc
enako
138–690 nmol/L
140. S–Kreatin, snkc
enako
Ž: 35–80
M: 18–24
µmol/L
141. dU–Kreatin, kolsn
enako
Ž: do 610
M: do 305
mmol
142. S–Kreatinin, snkc
enako
44–97 µmol/L
143. dU–Kreatinin, kolsn (na
kg telesne teže)
enako
Ž: 124–194
M: 120–230
µmol/kg
144. S–Kreatin kinaza, kckata
S–CK
Ž: do 2,41
M: do 2,85
µkat/L
21
145. S–Kreatin kinaza,
izoencimi, reldel
S–CK zoencimi
MM: 0,96–1
MB: do 0,04
BB: 0
l
146. S–D–Ksiloza, snkc
enako
1,9–4,8 mmol/L
147. P–Laktat, snkc
enako
0,6–2,4 mmol/L
148. Lc–Laktat, snkc
enako
1,2–2,1 mmol/L
149. S–Laktat dehidrogenaza,
kckata
S–LDH
do 4,13 µkat/L
150. S–Laktat dehidrogenaza,
reldel
S–LDH izoencimi
LDH–1:
do 0,25
LDH–2:
do 0,30
LDH–3:
do 0,26
LDH–4:
do 0,10
LDH–5:
do 0,10
l
151. S–Leucin minopeptidaza,
kckata
S–LAP
0,3–0,72 µkat/L
22
152. S–Lipaza, kckata
enako
0,22–1,00 µkat/L
153. S–Lipoprotein Lp(a), mkc
S–Lp(a)
do 300 mg/L
154. S–Litijev ion, snkc
S–Litij
0,3–1,3 mmol/L – 2,0
155. S–Magnezij (II),
celokupni, snkc
S–Magnezij
0,8–1,1 mmol/L
156. dU– Magnezij (II), kolsn
dU–Magnezij
2,1–6,2 mmol
157. P–Methemalbumin, mkc
enako
do 50 mg/L
158. S–α2–Makroglobulin, mkc
enako
Ž: 1,2–2,7
M: 1,4–3,2
g/L
159. S–β2–Mikroglobulin, mkc
enako
do 60 let:
do 2,4
nad 60 let:
do 3,0
mg/L
160. U–α1–Mikroglobulin, mkc
161. U–α1–Mikroglobulin/U–
Kreatinin, mkc
enako
do 10
do 1,58
mg/L
g/mol
23
162. S–Mioglobin, mkc
enako
Ž: do 33,8
M: do 47,0
µg/L
163. dU–N–acetil–β–
glukozaminidaza, kata
dU–NAG
1,45–9,19 nkat/mmol
164. S–Natrijev ion, snkc
S–Natrij
135–145 mmol/L 120 160
165. dU– Natrijev ion, kolsn
dU– Natrij
40–220 mmol
166. Lc– Natrijev ion, snkc
Lc– Natrij
142–150 mmol/L
167. S–Netilmicin, snkc
enako
min: 1–4
maks: 10–25
µmol/L – 25
168. S–Nevron specifična
enolaza, mkc
S–NSE
do 12,5 µg/L
169. P–Noradrenalin, snkc
enako
do 3,54 nmol/L
170. dU–Oksalat, kolsn
enako
do 500 µmol
171. S–C–Peptid, snkc
enako
0,17–0,99 nmol/L
172. dU–Porfirini, kolsn
enako
do 300 nmol
24
173. dU–Koporfirini (I+III),
kolsn
enako
do 225 nmol
174. dU–Uroporfirini, kolsn
enako
do 75 nmol
175. dU–Porfobilinogen, kolsn
enako
do 7,5 µmol
176. dU–Pregnandiol, kolsn
enako
Ž: do 15
M: do 10
µmol
177. S–Prokalcitonin, mkc
enako
do 0,5 µg/L
178. S,P–Prolaktin, mkc
enako
Ž: 1,9–25,0
M: 2,5–17,0
µg/L
179. S,P–Prostata specifični
antigen, mkc
S–PSA
do 3 µg/L
180. S–Proste maščobne
kisline, snkc
S–PMK
0,1–0,4 mmol/L
181. Lc–Proteini, mkc
enako
0,15–0,45 g/L
182. PTV–Proteini, mkc
Transudat
Eksudat
enako
do 30
nad 30
g/L
25
183. S–Proteini, mkc
enako
65–80 g/L
184. S–Proteini, mkc; reldel,
S–elektroforeza proteinov
Albumin
enako
α1–globulin
Alpha 1
α2–globulin
Alpha 2
β–globulin
Beta
γ–globulin
gama
39–57
1,2–3,0
5–9
5–10
6–13
g/L
185. U, dU–Proteini, mkc;
kolsn
enako
do 20 (U)
do 0,250 (dU)
g/mol
kreatinina
g/dan
186. PTV–relativna gostota,
dogE
Transudat
Eksudat
enako
nad 1,018
1,005–1,015
1
187. S–salicilati, snkc
enako
1,2–2,2 mmol/L – 3,6
26
188. S–Sečnina, snkc
enako
2,8–7,5 mmol/L
189. dU–Sečnina, kolsn
enako
220–550 mmol
190. S, P–Serotonin, mkc
enako
M: 80–450
Ž: 40–400
µg/L
191. P–Somatostatin, mkc
enako
10–20 ng/L
192. S–Spolne hormone vezoči
protein, snkc
S–SHBG
M: 13–71
Ž: 18–114
nmol/L
193. S–Teofilin, snkc
enako
44–110 µmol/L – 110
194. S, P–Testosteron, snkc
enako
M: 4,5–35,4
Ž: 1,0–3,0
nmol/L
195. Sl–Testosteron, snkc
enako
M: 163–405
Ž: 33–71
pmol/L
196. S–Tiroglobulin, mkc
enako
2–70 µg/L
197. S–Tiroksin–prosti, snkc
S–FT4
11,5–22,7 pmol/L
198. S–Tirotropin, dogsnkc
S–TSH
0,35–5,50 mIE/L
27
199. S–Trijodtironin–
celokupni, snkc
S–TT3
1,4–3,4 nmol/L
200. S–Trijodtironin–prosti,
snkc
S–T3
3,5–6,5 pmol/L
201. S–Transferin, mkc
enako
2,0–3,8 g/L
202. S–Trigliceridi, snkc
enako
do 1,7 mmol/L
203. S–Valproat, snkc
enako
345–690 µmol/L – 690
204. dU–Vanilimandljeva
kislina, snkc
dU–VMA
do 4,2 µmol/
mmol
kreatinina
205. S–Vankomicin, snkc
enako
min: 7–14
maks: 14–28
µmol/L – 55
206. S–Vazopresin, snkc
enako
do 13,0 pmol/L
207. S–Vitamin A, snkc
enako
0,7–2,8 µmol/L
208. S–Vitamin D, 25–OH,
snkc
enako
18–142 nmol/L
28
209. S–Vitamin D, 25–OH,
snkc
enako
40–155 pmol/L
210. S–Vitamin E, snkc
enako
12–46 µmol/L
211. S–Urat, snkc
enako
180–450 µmol/L
212. dU–Uroporfirini, kolsn
enako
do 75 nmol
213. S–Znižanje zmrzišča,
razlika temperature
enako
520–567 mK
214. U, dU–Znižanje zmrzišča,
razlika temperature
enako
90–2200 (U)
930 –1500
(dU)
mK
215. S–Železo (III), snkc
enako
10,7–28,6 µmol/L
216. S– Železo–celotna
vezavna sposobnost za Fe (III),
snkc
S–TIBC
49,2–75,2 µmol/L
217. S–Žolčne kisline, snkc
enako
do 19 µmol/L
29
Literatura
1. Skitek M. Celostno zagotavljanje kakovosti in dodana vrednost v laboratorijski
medicini = Total quality management and value-added laboratory medicine:
monografija. Ljubljana: Klinični center, Klinični inštitut za klinično kemijo in
biokemijo, ISBN 961-6442-14-7, 2006.
2. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na
področju laboratorijske medicine. Uradni list. št. 64, 11.6.2004.
3. Plebani M. Charting the course of medical laboratories in changing environment. Clin
Chim Acta 2002;319:87-100.
4. Panteghini M. The future of laboratory medicine: understanding of the new pressures.
Clin Biochem Rev. 2004; 25: 207-15.
5. Ricos C, Alvarez V, Cava F, Garcia-Lario JV, Hernandez A, Jimenez CV, Minchinela
J, Perich C, Simon M. Integration of data derived from biological variation into the
quality management system of medical laboratories. Accred Qual Assur 2004; 9: 128-
31.
6. National Institute of Standards & Technolog. Chemical Science and Technology
Laboratory. The impact of calibration error in medical decision making (final report).
2004.
7. Solberg HE: The IFCC recommendation on estimation of reference intervals, The
RefVal program. Clinical Chemistry and Laboratory Medicine 2004; 42: 710–714.
8. How to Define and Determine Reference Intervals in the Clinical Laboratory (2nd
Edition). CLSI C28-A2; ISBN 1-56238-406-6, 2000.
9. Skitek M. Upper reference limits for urinary catecholamines, metanephrines and 3-
methoxy-4-hydroxymandelic acid in hypertensive patients. Clin Chem Lab Med 2002;
40: 1061-2.
10. Orientacijske referenčne vrednosti laboratorijskih preiskav Kliničnega inštituta za
klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani
(www.kclj.si/kikkb/).