LETO XII nEVILKA 128

31 . MAJ 1978 brestov

•

lasilo delovne sku

Zelena luC za investicije Skladno s srednjeroenim na­

Crtom razvoja so bile lani v Bre­stu dogovorjene in sprejete tri po. membne investicijske nalozbe in sicer:

- rekonstrukcija in moderni· zaclja Tovarne pohistva Stari trg,

- rekonstrukcija in moderni· zacija Tovarne pohiStva Cerk­nica,

- rekonstrukcija stare tovarne ivernih plo~e v kapacitete ognje­varnih plose.

S temi investicijami homo do. segli dva poglavitna cilja na~ega prihodnjega razvoja: moderniza· cijo sedanjih proizvodnih kapaci· tet in nadaljevanje prestrukturi­ranja proizvodnje, s katerimi bi zmanj~evali delei proizvodnje po. bi~tva. Dejstvo je, da smo pri uresnieevanju srednjeroenega pro. grama investicijskih nalozb v enoletni zakasnitvi predvsem za· radi dveh objektivnih razlogov:

- vpr~anja zagotovitve last· nih sredstev in ustreznib zuna· njih virov ftnanciranja (kreditna sredstva in sredstva sovlagate­ljev),

- teiav prl pridobitvi ustrez· nih soglasij za uvoz opreme, saj je znano, da je ta postopek pre­cej dolgotrajen.

Sedaj lahko ugotavljamo, da smo usp~no r~ili vpra~anje sredstev, pa tudi uvoznih sogla· sij in strokovne sluibe intenziv­no delajo na izpeljavi investicij.

1\

t l I' i

Tako je investicija v Tovarni po­hi~tva Stari trg ze v neposredni izgradnji, medtem ko za ostali dve investlciji pripravljamo po. godbe z izvajalci del in z dobavi­telji opreme. Investiciji v pohi~· tvene kapacitete bodo predvido­ma koneane ze ob koncu leto~­njega leta, medtem ko bo inve­sticija v ognjevarne plo~ee zaeela s poskusno proizvodnjo konec prihodnjega leta.

V kratkih obrlsib povzemamo glavne znaeilnosti omenjenih vlaganj:

TOVARNA POHISTVA STARI TRG

Predraeunska vrednost investi­cije je 17.288.000 din; pretemo gre za nalozbe v gradbene objek­te. Glavni namen investlcije je odpravitl prostorsko utesnjenost, ustvariti pogoje za sodobno or· ganizacijo tehnologije, kot jo za­htevata ze dosezena nova proiz­vodnja in konkurenenost in s tem poveeanje produktivnosti ter urejenih ekonomskih ucinkov.

Proizvodnja kubinjskega pohi~­tva mora dobro slediti trinim zabtevam, kar pomeni, da mora proizvodnja teCi po elementih in polizdelkih. Na podlagi naroeil kupcev pa se opravljata montaZa in dokoneno kompletiranje izdel· kov. Taksna proizvodnja pa zab­teva veliko proizvodnega prosto-

ra in z investicijo bo v prvi fazi re~eno tudi vpr~anje prostora, kar bo z omenjeno tehnologijo kuhinjskega procesa proizvodnje pomenilo solidno osnovo za hi· trejsi in dinamicni razvoj.

Proizvodnja se bo tako pove­cala za 151.000 elementov ali za indeks 120.

TOV ARNA POHISTV A CERKNICA

Predraeunska vrednost te inve­sticije znasa 35.147.000 din; od tega je uvozna oprema 10.010 all 1.300.000 nemskih mark. Predvi· deno poveeanje proizvodnje po rekonstrukciji je za 9 odstotkov. Osnovni cllji vlaganja so:

- ukinitev nocnega dela zena kot zabteva odlocba republiSkega sekretariata za delo;

- dana bo osnova sodobni or· ganizaciji tehnoloskega procesa, s elmer bo doseiena visja stO'P­nja produktivnostl dela;

- odpravljena bodo ozka grla v proizvodnji;

- veeja konkurencna sposob­nost na tujih trgih.

REKONSTRUKCIJA STARE TO· VARNE PLOS~ V KAPACITETE ZA PROIZVODNJO OGNJEV AR· NIH PLOS~

Predraeunska vrednost je 97.300.000 din in je nanjo vplivala

~estitkam ob Dnevu mladostl se prldruZujemo vsl Brestovcl - z zaupanjem v mlade generacije

- - -- - ----------·- -- .... - -

TITOVA POT JE NASA POT. To misel nas vseh so mladi ponesli nasemu predsedniku. Sprejem zvezne stafete na Hudem vrbu

predvsem vrednost uvozne opre­me. Z njo bomo dosegli:

- racionalno izkorlSeanje pro. izvodnih prostorov, strojev in naprav v stari tovarni ivernih plose v Cerknicl (elektrlka, para, voda, komprimiran zrak, cisterne za tekoee materiale, natresna po. staja, zaga za obrez, gradbeni objekti in tudi kadrovski poten· cial) v visini 43 mllijonov dinar­jev;

- domacemu trgu bomo po­nudili izdelek, ki je trenutno ve­zan izkljueno na uvoz;

- kvalitetno protipo:larno za­~Cito objektov v ladjedelniStvu in gradbenistvu (zlasti objektov splosnega druibenega standarda in strate~kih objektov);

- prestrukturiranje proizvod· nje pohiStvenib kapacitet;

- zaposlitev viska delovne sile, ki nastaja pri modernizaciji po­bistvenih kapacitet in zagotavlja­nje socialne var.nosti zaposlenih;

- bitrejsi razvoj vzporednih dejavnosti pri domacih partner-

jib, ki bodo sodelovali pri oskr­bovanju z reprodukcijskim ma· terialom.

Trilla analiza kaie, da je hila dosedanja potrosnja teh plosc v Jugoslaviji v celoti vezana na uvoz, s tem da bi blla poraba mnogo vecja, ee ne bi bilo uvoz· nih restrikcij.

Ocenjeno sedanje povpraseva· nje v Jugoslaviji kaie, da bo pro­izvodnja ognjevarnih plosc v Brestu komaj zadovoljila doma· ce povprasevanje. s poostrova· njem ognjevarnostnih predpisov pa bo nedvomno razmerje med ponudbo in povprasevanjem ~e vecje, kar bo povzrocllo pritlsk na uvoz.

Kot je videti iz tega kratkega pregleda, ki je izvlecek iz elabo­rata, so ta vlaganja nujna za pri· bodnji razvoj Bresta in hkrati da· jejo zaradi izboljsanja ekonom· skib ueinkov tudi osnovo za in· vesticije v ostalih temeljnih or­ganizacijab.

D. Mlinar in P. Oblak

Spremembe sredn jerocnega plana Ze prl sprejemanju Ietosnjega

Ietnega plana je bilo v razpravab ve&at poudarjeno, da Ietni plan zlasti prl investicijskih vlaganjib ni povsem skladen z dejanskim uresnicevanjem srednjeroenih ct. Ijev. Zato je bilo tudi sprejeto dopolnilo, ki zavezuje, da se v tem Ietu lotimo spremembe sred· njeroenega programa.

v zaeetku maja je blla ta zade­va sproiena na strokovnem ko­Iegiju. Ker so najveeja odstopa· nja nastala prl investicijab, je bil tudi dan najvecji poudarek temu vprasanju. V grobem labko ugo. tovimo, naj bl bile spremembe naslednje:

- Uresnicevanje investiclj fe sedaj kasni za eno do dve leti in bo potrebno ustrezno premakniti

- . .

terminski nacrt investiranja; za· to bo srednjeroeni naert obsegal obdobje do leta 1983.

- Predraeunske vrednosti niso vee ustrezne za vsa vlaganja. To je delno posledica tega, da je bil srednjeroCni program izdelan na osnovi cen iz leta 1975, delno pa zaradi nadrobnejSib izracunov.

- Vkl.iuciti bo treba nekatere nove nalozbe, za katere je bllo ugotovljeno, da jih moramo do­datno vnesti v :nacrt oziroma se vkljueujejo v zastavljeno smer prestrukturiranja proizvodnje.

Vse te spremembe sedaj obrav· navajo strokovne sluibe, ld bodo izdelale tudi osnutek sprememb in dopoinitev za javno razpravo.

L Oblak

2

V okviru zastavljenih ciljev GOSPODARJENJE V PRVEM LETOSNJEM TROMESECJ U PROIZVODNJA V OKVIRU PLANA

Za celotno delovno organizaci­jo je bil plan skoraj v celoti iz­polnjen, saj je odstopanje samo 0 3 odstotJka, kar lahko prlpi~emo t~di druga&rl strukturl proizvod­nje. Veeja nihanja so med te­meljnimi organizacljami in kot posledica tega tudi nihanja prl proizvodnji po skupinah izdel­kov. Najbolj so presegli plan v Tovarni pobiStva Cerknica, ki ima indeks 27 ;z. Vendar je to pre­seganje razumljivo, ce upo~teva­mo, da bo v casu predvidene re­konstrukcije proizvodnja manj­b. Nekoliko nad planom (26 od· stotkov) je Tovarna lesnih izdel· kov Starl trg, nekaj pod planom

· pa Tovarna pobiStva Martinjak in Tovama ivernih plo~c Cerkni­ca, kar kaie na to, da ni bilo vee­jill zastojev v proizvodnji. Vecje odstopanje je v Tovarni pohiStva Jelka Begunje zaradi pomanjka­nja blodovine in v Tovarni pobi­stva Stari trg, kjer je vzrok stru­ktura proizvodnje, saj delez novih proizvodov ni "taksen kot je bil planiran. Nizko doseganje (19,4 odstotka) pa je v Tovami oblazi­njenega pohl~tva zaradi uvajanja nove proizvodnjeinmanjsega ste­vila zaposlenih.

V strukturl proizvodnje se je delez prlmar.nih izdelkov poveeal glede na enako lansko obdobje od 29), odstotka na 30,8 odstotka, vendar je ta delei ~e vedno manj~i od planiranega.

PRODAJA NEKOLIKO ZAOSTA­JA ZA PROIZVODNJO

Za prvo tromesecje je predvi­dene pribliZno 23 odstotkov rea­lizacije letnega plana, izpolnjena pa je bila z 20,1 odstotka. Na to je vplivala predvsem prodaja po­hi~tva, tako da so finalne temelj­ne organizacije za 4 do 10 od· stotkov pod predvideno dinami­ko. Zastoj v prodaji pohiStva je nastal na domacem trgu, pa tudi v izvozu, prizadel pa je tudi ce­lotno jugoslovansko pobi~tveno industrijo. Zastoj se kaie kot po­sledica premajbne izgradnje sta­novanj v preteklem letu. Manj~e indekse izkazujeta predvsem To­varna pobistva Stari trg (17 :Z od­stotka), kjer je vzrok v strukturi prodaje, saj so v glavnem proda­jali staro k:uhin.fo Vega-74 S in v Tapetni~tvu (13), odstotka), kjer pa bo potrebno raz5irlti proiz­vodni program. Veeje tezave so nastopUe tudi v Tovarni nohl~tva Jelka Begunje ob zamenjavi pro­izvodnega programa.

Nasprotno beleZimo pri proda­.ii prlmarnih proizvodov ugodno kon.1unkturo pri zaganem lesu, pa tudi prl ivernih ploscah, zato sta Tovarna lesnih izdelkov Starl trg in Tovama ivernih plosc Cerkni· ca plan presegli. Na to sta vpli­vala prepoved uvoza ivernih plo~c in veeje povprasevanje od ponudbe prl zaganem Iesu.

V izvozu je bil plan doseien z 18,7 odstotka in je tudi pod re-

alizacljo iz prvega tromesecja preteklega leta. Sorazmemo niz­ke cene na tujih trgili ter pre­majbne izvome stimulacije za­virajo vecji izvoz, zato izvoma usmerjenost temeljni organizaclji ne omogoca rentabilnega poslo­vanja.

OBRATNA SREDSTVA - PO­RAST ZALOG

Pri obratnih sredstvih je viden porast zalog surovin, nedovr~ene proizvodnje in gotovih proizvo­dov. Medtem, ko je pri surovinah in nedovdeni proizvodnji v glav­nem vzrok v vi~jih cenah, po ka­terih so vrednotene zaloge ter v vecjem obsegu proizvodnje, pa je zaradi manjse prodaje v finalnih temeljnih organizacijah opazen tudi fizicni porast zalog gotovih proizvodov. To povecanje obrat­nih sredstev je delno pokrito na racun manj~ili terjatev do kup­cev in vecjih obvemosti do doba­viteljev, kar na drugi strani po­vzroca tezave z likvidnostjo.

FINANtNO POSLOVANJE OSTANEK tiSTEGA DOHODKA POD PLANOM

PeriodiCni obracun za prvo tro­mesecje je teZko prlmerljiv z let­nim planom, ker je vpliv sezon­skih gibanj na trgu s pohBtvom prevelik, medtem ko za lansko enako obdobje ni mogoea primer­java zaradi sprememb predpisov. Glavni kazalci so za celoten Brest naslednji:

Celotni prlbodek Skupnl dohodek Clsti dohodek Ostanek ~lstega dohodka

v 000 din

do-plan scfeno .Q 1978 v I. tro- ~

mesel!ju .!l

1.073.163 254.959 24 358.099 87.199 24 231.360 55.287 24

36.397 3.078 8

Medtem ko so prve tri katego­rije delitve dohodka v okviru plana, pa je veliko odstopanje pri ostanku cistega dohodka, na kar je vplivala tudi izguba v dveh te­meljnih organizacljah (Tovarna pobistva Stari trg in Tovama po­histva Jelka Begunje).

Ker je potrebno pred oblikova­njem sklada skupne porabe prej pokrlvati posojilo za nerazvita podrocja, za rezerve in za nepo­sredno svobodno menjavo, je uspelo oblikovati sklad skupne porabe samo Tovarni lesnih iz­delkov Stari trg, Tovarni ivernih plosc Cerknica in Skupnim de­javnostim. Prl skladu skupne po· rabe je nastala tudi sprememba, ker moramo v prihodnje iz tega naslova financirati topli obrok. Po dosefenih rezultatih to obvez­nost pokrlva samo Tovama les­nih izdelkov Stari trg.

OSEBNI DOHODKI - V SKLA­DU S PLANOM

Osebni dohodki so se povecali glede na lansko enako obdobje za 17 odstotkov, s tem, da je naj­vecje povecanje v Tovarni Jelka Begunje, kjer so bill osebni do­hodki sorazmerno nizki. Tako je ma~al povpreCni osebni dohodek v Ietosnjem prvem tromesecju 4.546 dinarjev, kar je glede na planirane 99 odstotkov. Tudi po temeljnih organizacijah so oseb­ni dohodki rastll v skladu s pia-nom.

L. Oblak

Brest in lesna industri ja lani Posredujemo nekaj podarllkov o

lanskem gospodaTjerrju v Slloven­s'k.i lesni industrij1.

Prunerjava 'je s poda1!k:i za leto 1976, :lrot vir pa smo uporalbili podatke poslavnega zdruzenja LES Ljubljana. Prime11jali homo Bresrovo poslovalllje s poslovanjli naslednjih sedmih sorodnih de­lovnih organizacij: ALPLES Ze­leznilki, JAVOR Pivka, KLI Loga­tec, MARLES Maci'bor, MEBLO Nova Gonca, NOVOLES Novo mesto in STOL Kaomnrk.

PROIZVODNJA

0 sa:mi proizvodnji nimamo po­datkov, vendar lahlro icz .posamez­.ruih virov slk.J.epamo, da je bHa v v·seh delovnih organizacijah neko­liko visja od prej-Snjega l&a.

DOHODEK

V Sllovenslci indust:riji se je do­hodek poveC.all v primerja'Vl z le­tom 1976 za ialde1cs 132. Brest ga je poveCall za indeks 114 in je med primerjail'imi delovnimi or­ganizacijami na sedmem mestu illl sicer pred Al!plesom, •ki je na zadnjem mestu z inde'ksom. 109. Na prvem mestu .ie STOL Kam­nik z ind~m 179, na drugem je Javor, tretje in cetrto mes.to si delita Maries in Novoles, 01ba z indeksom 139, na petem mestu je KLI in na sestem - pred Hre­stom - je Meblo z indeksom 123.

PODJETNISKA AKUMULACIJA

Podj~a akumulacija (osta­nek Ci.stega dohodka, poveean za amortizacijo) se je v Sloven&k:i.h mer.i.Uh poveeaol.a za indeks 132. Brest j e med. temi osmimi orga­nizaci:jami na petem mestu z in­deksom 140, na prvem m es·tu je Meb'lo z inde'ksom 162, kar je vsekakor ~l!v poveean.e amorti­zacije zaradi nove iverke, na zad­niem mestu pa je Alp1es z in­deksom 89.

ZALOGE

Pri:rnerjava vseh za!log (surovi­ne, materiaol. in drobni mventar, gotoW. izdc:illd in trgoVSiko blago) narrn pok~e. da so se v lesnli in­dustri.ii poveea:le za :i!ndeks 131. Brest ie na po~preej.u z indeksOIID 131. Glede na ')?'OTaJSt vrednos.ti zalog v celotmem prihod:ku v pr.i­merjalnem letu z Ietoan. 1976 je med primerjanimi delovnimi or­ganirzaaijami ·Brest na cetrtem m estu z indeksom 108; na prvem

BRESTOV OBZORNIK

Zacetek rekonstrukcije - gradbena dela v TP Starl trg

Odlikovani ,Brestovci OB DELAVSKEM PRAZNIKU SLAVNOSTNA SEJA SKUPNEGA DELAVSKEGA SVETA

V okviru praznovanja Dneva Osvobodi1ne fronte in delavs.kega praz­nika - 1. maja je bila tudi slavnostna seja Brestovega sk:upnega delavskega sveta, ki je bila v novi, prijetni dela'Vski restavraciji v Podskrajniku.

V uvodni besedi je names·tnik predsedn.i:ka slrupnega delavS'kega sveta Branko Kle5nik orisaJ pomen pra.zni!k:ov, k:i jih praznujemo v aprilu in maju ter poudaril .tesno povezanost vseh teh .jubilejev. z graditvijo in rastjo nasega gospodarstva ter z obLikovanJem novih, socialisticnih samoupravnih odnosov v sirSi druzbeni skupnosti in v delovni skupnosti Bresta. Zatem je na 'kratko orisal sedanji Brestov trenutek in svoja razmisljanja sklenil:

>>Taksni moramo ostat<i tudi v prihodnje: ustvarjalni, razgibani, vedno v koraku ·S casom.

Ta.ko se razmiSJ.janje v dana5njem veze z jutrisnjim. DolgoroC.ni cilji o razvoj.u samoupravne druzbe, ceprav jasni in nedvoumni, se prepletajo tudi s teiavami. Od nas samih je odvisno, ali jih bomo premagali in si hiltreje ustvarili humano samoupravno s.kupnost de­lovnih ljucli. Zato je 1reba vse s ile usmeriti v resevanje sedanj.ih teiav in jih obvladovati z vero v prihodnost.

Za dragocen Brestov p rispevek k :nasemu gospodars:kemu razvoju je pred-sednik Tl}to v .Janskem oktobru odlikoval Brest z redom deJa z 21latim vencem, tokrat pa se nekaj Brestovih delavcev, zaslufuih za njegovo strrno rast. Nedvomno pomenijo vsa •ta odlikovanja lepo priznanje celotnemu Brestovemu kolektivu in obenem obvezo za ~e bolj utsvarjalen in deloven jutrisnji dan.«

V imenu predsednika rep ub like je odlikovanja po .krajsem nago­voru podelil predsednik skupscine obcine Cerknica Janez Paldi.

ODLIKOVANI SO BILl: Z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO: STRLE JOZE, TEKA VEC IV AN, TURK FRANC. Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM: BAHUN KAREL, BEtAJ SLAVA, CASERMAN-FURLAN SLAVKA,

KEBE-MAHNE MILKA, KEBE-VIDMAR MARA, KOtEVAR J01:E, MISIC BRANKO, MLINAR DANILO, OBREZA J02:E, OGRINC VIK· TOR, PIRMAN ALOJZ, PRIJATEL.T SLAVKA, PRUDIC ANICA, sRAJ J02:E, TAVtAR JAKOB, ULE J02:E, ZABUKOVEC ZDRAVKO, 2:NI­DARSit JANEZ.

Z MEDALJO DELA: BAHUNEK MAIDA, BAVEC J02:E, BRANISEL.T J02:E, BRENCE

FRANCE, GODEJSA-ROK J02:EFA, ILERSit EDVARD, KANDARE JANEZ, KOtEVAR VINKO, KOVAt-PERUSEK FRANCISKA, LOVKO BERNARD A, LOVSE IV AN, MAHNE ANTON, MARTINtlt LADO, MEKINDA J02:E, MILER-KRANJC J02:A, MRAMOR ALOJZ, PALCIC JANEZ, RUDOLF ANICA, SU8ANJ-JANE2:It AMALIJA, SKARJA ANTON, STRITOF STANE, URBAS ANTON, VOVK ANTON.

V imenu odlikovancev se je za ta priznanja zahvalil dolgoletni Bre­stovec FRANCE TURK.

V drugem delu slavnostne seje se je s prijetnim nastopom mova predstavil moski pevski zbor TABOR iz Cerknice. .

Po koncani seji so si vsi prisotni ogledali nove proiZvodne pro­store za tapetniStvo v Podskrajniku.

B. Levee

~. ,------ - ·-'i.- 1

Prdvideno -mesto za novo koHovnico na JELKI Konec na 3. strani Preurejanje stare iage na Marofu za novo proizvodnjo

BRESTOV OBZORNIK -s v E •

I IZ ZNOVA 0 SEDANJI ~N PRIHODNJI ORGANIZIRANOST! SOZD SlOVENBJAlES

Sredi aprila je bilo v Ljubljani sklicano siroko posvetovanje o vpra5anjih organiziranja in ucinkovitosti SOZD Slovenijales-proiz­vodnja in trgovina Ljubljana. Glavni namen sestanka je bil, da ude­leienci ugotovijo trenutni organizacijsko-samoupravni polozaj se­stavljene organizacije in da analizirajo oziroma ocenijo izhodisca potrebnih sprememb kot jib je v svojih izcrpnih uvodnih besedah zbral in s tern predlagal predsednik poslovodnega odbora dipl. ing. Franc Razdevsek.

Na sestam.ek so bin vahljeni clani dela'V'Skega sveta in poslo­vod.nega odbora sesta'VIljene orga­nizacije, direlctor ju temel~nih or­ganizaaij, zdruienih delovndh or­ganizacij, cla.ni sekretariata sve­ta Zveze komunistov ter komdi­nacij51kih svetov Zveze 'sindikatov in Zveze soc.ialistiene mladine SOZD. Vabilu so se odzvai]j tud.i tovaris Roman Albreht in neka­teri strokovni sodela'Vci iz okvi· ra sestavljene organ.izacije.

V wojem o:bseZI1em in razCJ.e­njenem referatu je tovaris Raz­devsek realno ocenil dosedanjo vlogo sestavljene organli.zacije 'kot nepapolno in ugotovil. da smo se zadevnega samoupravnega m poslovnega organizirmja v letu 1974 - 1arej 'V letu nastajanja nove ustave in snovanja zakona o zdruZenem delu - lotilii v dolo­ceni zmedenosti oziroma z ne-

BREST IN LESNA INDUSTRIJA

Nada1jevanje z 2. strani

je Alp.les z inde'ksom 91, na zad­njem pa KLI Logatec z indeks'OIID 140. P:ni delefu gotovih uroeLkov v cekrtnem prihodku je -stanje -skoraj p:rav taksno. Brest je na petem, .Ailples na prvem in KLI na zad.njem mestu.

OSEBNI DOHODKI

Po¥preeni netto osebni dohodek na zaposlenega v lesni industriji je !ani :masall 4.266 din, v letu prej pa 3.342 din, kar pomenei indeks rasti 128. Po isti mmodo­iogijli i'lJracunanli puvpreeni oseb­ni dohodek ,ie na Brestu znasal leta 1977 4.483 din, v letu 1976 pa 3.599, kar pomeiilli indek-s 124. V letu 1977 je bH na tretjem m es1Ju med primerjanimi delovn:imi or­ganizacijami za Meblom, ki je bil drugi s 4.684 din in Mplesom, ki je bii prvi s 4.940 din na zapo­slenega. Na zadnjem mestu je Maxles s 3.932 din na zaposle­nega.

To bi billo le nekaj zanimivih podatlrov o goopodar]enju v lan­skem le1Ju v pr.ianerjavi s p:red­la.n.Skim.

T. Perovnik

mirom in da smo od tedaj dalje i·skail.i pravo smer, 1ci bi nas od za:l@ju(jkov in delkl.aracij vodila k rezultatom.

Pouda:I'Ii:l je, da smo, gledano sirse, nekatere uspehe le dose~ .in je nastel nekart:ere investiclje, ki so nastale kot posledica dogo­vora o kar najveejih naporih za poveeanje woza o2'li\l0Illa na pod­lagi zdruievanj a dela in -sredstev zainteresiranih teme1jnih organi­zacij: LIK KOCEVJE je zgrad!il prai.zovodnjo koloniailnega pohis­tva za izvoz, ALPLES dokooOu!je tovarno masivnega pohiStva, TO­VARNA V RADOMlJAH -se mo­dernizira, BREST CERKNICA je zgradil tovarno ivernih plooc, fu. galnico in tovamo za oblaxinj e-

1110 pohistvo ter se p.ripravlja na rekonstrukdjo dosedanjih obra­tov; dokoncane a1i pa v teku so se mvesricije v JELl sABAC, STILLESU SEVNICA, TOV ARNI POHisTVA BREZICE, LIGNO­SPERU BOSANSKI NOVI, KLI LOGATEC, STOLARNI DOBRE­POUE, SA VINJI CELIE, LESO­NITU lLIRSKA BISTRICA in ta­ko naprej.

Posebej pomembno je to, da se zaracli s.Jrupno dolocene usmer.i· tve v okv.iru seS'tavljene organi­zacije lafe poglobljen:o in uspe5-no vodi dogovarjanje za srednje­rocni nacrt. Dodobra pa se j e N:­kazala tudi delavska solidarnost. ko so posamezne delovne organi­zacije zasle V izgubo m ISO j.Lm vse ostale priskoi':He na pomoc.

V nada;ljevanju je obsodlil za­prtost oziroma o:z;kost posamez­nih :kole'kHvov kar zadeva njihov smisel za p ovezovanje in dogo­varjanje ter Skrusal opredeliti glavna izhodiS'ca za potrebne spremembe v okviru nase sestav· l]ene orgaalizacije, ki so po nje­govem v nasledojem zdruievanju oziiJ."oma usklajevanju dela in ·sredstev:

- v razvoju proizvodnje na osn.oVIi lllajmodernejse tehnologi­je, v smeri deliiil:ve dela, special·i­zacije, cenejse pro:izvod:nje, med­s ebojnega dopolnjevanja, do­kompletiranja, osk.rbe s surov.i­nami, reproma:teria:lom;

- prl blagovnem prometu -v sJrupnean ma'IIketingu, v slrup­nem osvajanju medna.rodnih tr­zisc, na domacem trgu, skupni

Iz na.Sega proizvodnega programa- jedllnlca ZALA

~gra:dnji s.k!l..adi~c. ratzstavnih sa· Jonov, slrupnem nastopu na sej­mi.h, v propagandnili akoijah, osvojitev skupne blagovne znam­ike :in s tem v zvez:i dos1!i. hitrej­Sim prena.Sanjem obootno veeje prodaje zdr.uZenih organizaoij prek zc:truZene tl'govine :Sloveruja­!es;

- na podrocju denarnega go­spodarjeuJa, kaJ ti ba:ez zdruieva­nja sredstev ne bo mogoee ures­niciti p:rej nakazanega m za<to je treba ·ta:koj zaceti z oblikovanjem interne banke;

- na podrocju skupnega zado­voljevanja doloenih potreb -skupni pristop k racunalnistvu na poenotenih prograan.ih, s kup­no delovanje pri pridooovanjtu sUTovin - p.redv·sem t>ropskega lesa, v s-kup.nem nastopu v neraz­v.i!tih drlavah, pri izkoriscanju gozd'O'V in razvijanju lesne prede­lovalne indusrtrije;

- koncno tudi pri skupnem nastopu v vseh drugih oblikah zadovoljevanja potreb ko t j e po­Ciitnisko in re.k.Teativn:o delovanje, v 9porllD!ih in drugili pr.ireditvah.

Pou:daril je, da bomo .ta1t.o iz. ~ajevalli moean s.l&tem, ki bo sposoben hitreje vecati dohodek in akumulaci-jo; .ta bo vsem de­J.avcem v temeljnih organizacijah in delovnili skupnostih, :zxl!ruzenih v delovnih organizacijah, zago­tavljal m.nogo vecjo ekonomsko in socialno vaxnost in lafje pre­magovanje doloeenih gospodar­skih nihanj. Tako bo tudi hitreje napredovalo prestrukturiranje opesanih in neracionalnih ter ne­rentabilnih proizvodov. Da bi to dosegli, moramo to razCJ.eniti v spremembah in dopolnitvah spo­razuma o zdruZevanju.

Posebno mesto je bdlo posveee­no tudi odnosam med 1lrgovino in p.roizvodnjo in ne bo odvec, ce prep.isemo to mesto iz uvodnih razmislj anj.

»Na:slednje, kjer smo krenliJ.i n aprej, je odnos med proizvod­njo in trgovino. Seveda moram 1akoj na zacetku tega sestavlka poudariti, da smo tu sele na sa· mem zacetku poti in da bo prav tem vpra:Sanjem ve1ja!l.o posvetlilti se mnogo pozarnost:i.. Mnogo se bomo marali se pogovarjart:i, da bodo odnos.i vzp.ostavljellli taJko celovito illl dosledno, kot narelru­je resolucija VIII. kongresa Zve­ze komun.istO'V SJove:rllije in sploh smisel za:lronodajnih doloCil. Do­slej smo se vs a ta lma mocno ukvarjali s temi vpraSan.ji, dovolj je bi[o napiosanega, mnogo pove· danega, samo zato, da smo sto­rili prW. korak - odgO'Vor je ja­sen - ta oreh je tro in naj.teze se lomijo dosed.alnji prevladujo6i in monopd]ni poloiaji.

Predolga doba in v easu tehno· kratizma in liberalizma izredno

-t ­r.

3

Z Zagrebskega velesejma - nova Brestova kuhinja

proteZ:ia'ano stanje je v svoji ineraiji ta:ko klrceV'.ilto, da so pre­.milki lcljub v,sesplo§nemu wenju ddkaj poeasni. Res je sicer: ko se oz.remo, Vlirlimo, da se prav na tern. pod.rocju v .zd:ru.Zemem delu ni dosti prema.k!r:lrilo linda !S!IllO mi nekakSilli. pionirj·i, ki zadevamo •tucti na dtiavno admi:n.i.strativne bariere, ki se rprav ta:k:o p.ocasi pni.lagajajo nO'Ven:nu stanju, iJ:ci ga ta pavezanost in dohodk.ovna s o­odvisnost prinasa s seboj. Kijub .temu pa se ne smemo ustaviti, kaj1i, ce bomo vsi cepem v misj.ih lukn.jah in ca:k:a!l:i na rto, da bo vse glad:ko urejeno, bo preteklo prevee casa in ve1ika volja, .pred­vsem p:ri proizvodnjli, za ta pro­boj bo rusihala v rprepricanju, da se pac samo govoni in pleten:iCi, dejanskih premilrov pa ze ta!ko ne more biti.«

Podobno je bi.lo obdelanih tudi vee drugih rkrm6n.ih toek na!Se sestavljene orgamzaaije. Ob kon· cu referata je tovariS Razdevsek pozval k jaVIIli r~pravi o izho­ctiscih oziroma 'k l!:vornemu delu in 'I'~pravi ob ust:rvarjanju spo· razuma.

Za~ poglobljeme ra:Dprave ob refera:tu ni bilo. Tovaris Roman Albreht je prisotnirrn dal neka­tera splosna navodhla, opi:sal vlo­go sestavljenih organ.izacij illl opowril na glavna naeelna izho­d.isca, ki se jih je treba p:ni. tern d.rzairi. V ·krajsi razpravi je so­delova!l tudi glavn.i direk!tor de­lovne orgaiDizacije Slovenija~es­tllgovina iz Ljublja;ne.

Verjetno ti.Ci glavni razlog, da ni bilo dopolnilne ali spreminje-

vaine razprave, v tern, da so ude­lezenci besedilo referata dobili sele tik pred sejo in bi tako lab· ko vsak izrafal le svoj a, na hi· trlco izoblikovana stalisca, kar pa je ob tako pomembllih zade­vah neprimerno in tudi neprijet­no. Tako je kljub ugotovitvi, da se je zbralo samoupravno in po­slovno vodstvo temeljnih in de­lovnib organizacij, se-stanek le iz­zvenel nekoliko v prazno.

Vendar naj ta ugotovitev ne moti. Pomembneje je, da je hila moeno poudar.1ena potreba po od­Iocnih premikih v sestavljeni or­ganizaciji in steer po premikib, ki morajo temeljiti na dohodkovni povezavi. Kljub posameznim prl­pombam ali drogacnim gleda­n jem Bresta na nekatere po­drobne reSitve si je nasa delovna organizacija vsa leta doslej pri­zadevala premikati »VOZ« Drav v omenjeno smer - seveda pro­ueeno in zanesljivo.

Recimo, da smo v preteklih le­tih re5evali obliko namesto vse­bine in pri tern sicer tud.i cutili potrebo po nekih, ne natanko opredeljenih vsebinskih spre, membah. Zdaj pa je res nastopll skrajni cas (in tudi pogoji so do­zoreli), da se lotimo _in premak­nemo vsebino. Vprasanja in smeri za njibovo resevanje smo si zacrtali. ce homo tud.i tokrat ostali prl oblild, nam bote ali ne· bote ostane le se ugotovitev, da nlsmo zreli za sestavljeno orga­nizacijo.

Z. Zabukovec

Se jem pohistva v Kopenhagnu Owedali smo si leto5nji sejem

pohi>Stva .in n.o1ranje opreme, k.i je bil od 3. do 7. maja v da!OlSikem glavnem mestu. Na sejmu so raz... sta.ViljaJ.e sk.oraj i:zlldjueno skan­dinavske drlave: Danska, Norve­ska, svedska in Finska; letos JSta imel.i neikaj razstavnih prostorov tud.i Itad.<ija (spalnice) in Zahodna Nemeija.

Vecji del rawtavnega ·prostora, ki je obs egail dvmajst dvor.an, je bil .zaseden iikljueno s pohistvom .iJz masi:vnega Iesa, bodi-si s stoli in mizami alii pa z omarastim po· hiStvom.

Ni tre:ba posebej poudar:iaJti, da je Wa veeillla razstavljenili izdel­kov oblikO'Vana taJro kot se za svetovno mani ska;ndinavski de­signe spodobi. Vsi vogali in ro­bov.i na mizah, stolih ter omarah so mehko zaobleni in izredno ·k'Va­litetno obdelan:i. Se posebno obli· kovno so poudrurjeni spoji z ele­gantll!im prehodQID v nasion. 6Io­velk dobi prvi trenutek vtis kot da je »ulitO«.

Najvee razstavlljeruiJh stolov je b.i:lo iz masrvnega le-sa iglavcev, zcrtem iz ukri'VIljenega vezmega lesa, 'kombilllacije kovine DID lesa, plastilke ter iz ma:sivnega lesa li­stavcev. Znac!lno je, da e1emente stol'O'V krivijo predvsem iz veza­nega in manj lZ ma:sd:vnega [esa Plastlika se umika naraJII'll.im. rna-

terialom illl je v veei.ni primerov dodana kot uporabn.i dod•atek. Demontaini stO'li se najveckra1 sestavljajo z inbus v.ija'ki. Vecina stolov je obdelana s prozornim la!kom, tako da je tekstura lesa lepo v.iOOa; seveda ne manjka tudi t:ra.di.donalne teak obdelave.

J edilne m~e so bi!l.e zveb.ine iz. delane ta:k:o, da S'O imele ma.sivno pLosco iz lesa (smreka). Taksna plosea, zl6J}ljena iz letvic v.zdolZ­no ali preeno loot nekakma ~­hovnica, daje mizi es.tetsk.o in upora:bno izreden videz, skoraj vse pa so rtudi zloZljive. Med dru­gim je biHo razsta'Vljeno trudi pre­cej miz, ki ·so imele za podno2:.ie navadno »mizarsk.o stolieo« tin ploseo. Ta\ko je lahko »stolica« iz masivnega ilesa ali ·kovinska, plo­sca pa masivna, zlepljena iz po­sameZinih de5Cic.

Pri'k:ezano omara-sto pohHtvo je v bistvu predstavljaiJ.o sk>lop omaric, bodisi 2llozenih v vrsmo 200 centimmrov in v poljubno si­rino, bodisi obe~eno na steno. Se­veda so to ses·tavljivi programi, ki si jib vsak kupec sestavi po svoje. Montafa je izredno hitra dn preproota, saj za to poSik:rbijo na1mena irzldelava .in preprosti konstrukcijstki spoji. Tudi pri njih p:revJadu,ie tnaravna barva smreke, pa tudi vse ostale svetle

Konec na 4. strani

4 BRESTOV OBZORNIK

Novosti v staodardizaciji 0 novostih iz novega zakona o standardizaciji smo v na~m glasilu

pisali ie novembra Iani . . Tokrat bi zelel nekoliko podrobneje in neposredneje prikazati,

kaksen vpliv in posledice imajo zakon in spremljajoci predpisi s tega podroCja na poslovanje v organizacijah zdruienega dela oziroma prl proizvodnji in v prometu s proizvodi.

Skladno z omenjenimi. zakon- lagi za!kcma in srt:a nadzorovani skimi predpisi so organizacije kakavoot pro~dov, storitev in zdruZenega dela dol.Zne pri opra- del ter njihova uslclajenost s vljanju svoje dejavnosti med de· predpisamimi lastnostmi in zna­lovnim procesom zagotoviti, da cilnostmi. so izpalnjjeni pogoj~ in zahteve, P.reden da proizvod v promet, ki Jih o znaCilnostih, lmkovosti se mora organizacija zdruZenega prorzvodov, del oziroma storitev dela prepricart:i, aili proizvod ust· doloeajo predip±si, izdani na pod- reza pogojem in zahtevam, ki so

dolocene s predp~si, i1Jdanimi na

SEJEM POHISTVA V KOPENHAGNU

Nadaljevanje s 3. strani ba:rve, ki nare~jo dnevne sob~ izredno -svetle m prostome. Pn tem pa ne ·smemo pozabiti, da imajo na 'Danstkem vzidane garr­derobne omare.

Ogleda!li smo si tudi velii.ko tr­govi.no s pohi.stvom in nutranjo opremo IKEA. To •je pravzaprav prodajno sredi~ce, po t!lorisu ena­ko nasemu centra!lnemu sJdadi­scu gotovih iZ'del!kov v St:irih mro­SitropjHJ.. Ves nal.rup pohist'Va je tam zelo preprost . . &edina ert:aie je namenjena razsta'Wlemu pro· storu, ostalli prostor do sten pa je veliko rega'lno skladiSce .razstav­ljenih iroelkav. Pri vhodu vzames kataJog-cenik, izberes med raz· stav1jen!hni izdelki m greS iSikaJt: v s·kladisce. Ko dob:is zapaikiran iz­delek, ga na vozi~ku pr.ipeljeS do blagajne in placas. Na voljo so tudi arhitekti, kli svetujejo tudi pri nak·UJ~JU osta!l.e s.tanovan}ske opreme. Pri tem naOinu prodaje pa velj·a, da je Cim vee pohistva ~loZ!jivega.

Letosnji sejem pohiStva v Ko­penhaPiDIU je nakazal. nove smemi. v oblikovaa:J.ju in ixdelav.i ·POhiS­tva in sicer tak:~nega, •kii. ima vgrajenega cim'Vee primnega -lesa.

0 tem velja razmi-sl~ti tudi pri nas. Pa ne toliko o pristnem lesu, bolj 0 obi.ikovrunju nasih novdh izdelkov, ce hocemo se na.prej uspesno poslovati.

M. Kusic

-

podlagi tega z:atkona; to mora storiti pod •J?Ogojem. :in. na na~, lci ju doloeaJo omenJ~ predplSI:

Z zakonom je doloceno, da SJ mora organizacij a zcl:ruZenega de­la za trajnej'~e proN;vode, med ka<tere sodi:jo tudi proi~vodi ~­histvene illldust:r.ije, predno ·Jili da v promet, zagotoviti »poro· C:ilo o kvali:teti«, s katerim doka­zuje uslcla;jenost z lastnostmi in znacidnostmi, doloCenimi v stan­da.rdih.

Za kcmtTolo uslclajenosti dejan­skih in predpisanih kakovostnih lasmosti .in za izdajanje porocila o kvaliteti je trenutno v Slaveniji usposobljena- in se tone v ce­loti - samo Biotehni~ka fakul· teta v Ljubljani. Kontrolo uskla­jenosti kva!l.<iltete proizvodov s _predpi:sanmn lastnostmi in izda­Janje ustrem.ega porocila o kva­liteti pa lahk:o opravlja vsaka organizacij a zdruZenega del a za svoje proizvode sama, seveda, ce je .za to ustrem.o opremljena.

Strozji ·k!riterijri za ugotavljanje uslclajenos.ti kakovostnih znacil­nosti proizvodov s predpisanim .pa za .ms.te proizvode, za katere 1e zaracLi d.ol.oCenih pogojev pred­pisano ob'Vezno atestiranje. V to skru.p.ino prairz:vodov sodijo z na­sega poda-ooja trenutno samo oplemenitene in neoplemenitene ivenne plosee.

Atestiranje proizvodov lahko opravljajo same organizaaije 2Jdruzenega dela, ki so v JugoS'la· viji registniraiile za preizkusanje kakovosti proizvodov, ki izpol­njuj~o zahtevane pogoje in ki jih za atestiranje pooblasti Jugoslo-

N ASI LJUDJE Ceprav 'SlllO ze navajeni, da v

tej rubr·iaci predstavljamo s.tarej­se Brestovce, tolm:-atnemu rui taiko. Moj sogovornik je bil namrec iz mlajse generaciJe. To je Tone Braniselj, stroj.ni:k v kolllovnki Tovarne pohistva Cenkmica. Prej je bill za.poslen na Transavtu v Postojrn, ·ker pa je biola sJ.ufba predalee, se je odloCil za Brest. Delal je v proizvodnji, nato !kot voznitk vi-Hcar'j a in kcmeno na tern delovnem mestu, kjer je se se­daj.

0 tem, kaiksno je njegovo delo in kaiksne delovne zahteve, ki jih vsak dan opravlja, mi je pove­dal:

»Delo Sltrojnika se zdi povpree­nemu opazovaku zelo preprostx>. Toda temu rui tako. Vseskozi me spremJ.jart:a neika'ksen strah in ne­gatovost; posebno je bilo tako na

zacetku, loo sem preovz€11. to delo. Sicer se z i2lkusnjami pola:goma izgubljata. !Gj;ub temu pa ·se ved­no o&taneta napor in vetika od­govornos.t. Poleg dela pa na.s ved­no sprem.J.jajo ropot, velika tem­peratura :in pHni. Vendar, ce pa pogledamo ne'koliko nazaj, so se pogoji za delo zelo ixbol.iSall.i.<<

Ka1 pa delowri odnosi? »Ja,« se je zasmejal. Tone, >>Od­

nosi pa ·so zelo dobri. Ceprav i.rnamo dclo razdeljeno, si med seboj .pomagamo. Sa:j drugace <tudi ne grr-e. Pri. na'S narnrec delo n i t-aksno !kot v drugih enotah. Takrat ko osta<li. clan.i kolektiva po6i;vajo, moramo mi tM-epko pri­jeti 23. delo. To je poprav:hlo na­prav, ki so nujno potrebne, ce hoeemo, da bi delo teldo ·kot ze­limo. Za to pa je potrebno sode­lovanje, sloZIIlo delo.<<

In kako •je z na.grajevanjem po delu?

»0 tern ne bi rad g.ovorH, ven­da:r menim, da 00 te stvari se premal.o urejene. Se vedno . s~ preveli!ke orazH.ke med sorodnl!Illl delovnimi mesti, se vedno plaeu­jemo delovno mesto, ne pa delo.«

Naiin pogovor se ·je se nada:Ije­val. Med drugim mi je tudi po­veda'l, da sta si z zeno ustvar.hla pl"imermo s<tanovanje. »DoOOJ.a sv·a neikaj kredita pri temelj'lli orw;a­nizaciji, kar pa se zdalec ni biilo dov:olj. Toda, ce bna clovek vo­ljo, se dajo vse rt:ezave prema­gati.«

In kaksne so tvoje zelje? »Zelja je velilro, toda naivaz­

nejse Je, da 'bi bil 5e naprej zdrav •ter da bi se naprej tako dobro gospodarili, s Oi:mer si homo za­gotovili se boljse Zi'V'ljenje.«

v. Zn.idarsic

vanS'ki zavod za .standardizadjo. Nasledm.ja novost, ki jo prina.Sa

novli zakon o standardizaciji je, da se sme proizvode, za katere je doloCeno s predpi•som, izdanim na poddagi tega zakona (v to sku­pino sodijo tudi proixvodi po­histvene lndustrije), .da:ja:ti. v pro­met le, ee so opremljeni z dolo­cenimi Hstinami in s tehniCni:m navodilom, ce ·so na predp~san na­cin delclarirani, oznaceni ozko­ma zaznamovani.

Demontafn'im izdel!kom pa mo­ra biti ~eg li:sti:n kot so garan­cij-sk.i list, tehnicno navodilo s s~amom poobla.Scenih servisov in deklaracijslci list pr.i1ozeno tudi na.vodilo za mOil'taZo.

Oznaobe in podat:ki na proizvo­diih in s.premnih listinah morajo biti naJpisani v jezilkih in pisavah jugoslovanstk:i:h narodov, to je v slovenSikem, J:uvat·skem, srbskem in ma!kedonskem jeziku.

Nek<art:eri repU!bliSkri. predpisi pa zahtevajo celo, da morajo biti li­stine, ki sp.rezlli:jajo proizvod, pi­sane tudi v jezi:k.ih in pisavah nistih narodnOS<tli, na katerem po­drocju se proizvod prodaja.

Bis.tvena novost novega za:kona o standardizaciji je tudi zah.teva, da mo.rajo onganizacije zdxuZene­ga dela za ned<art:ere trajnejse in­dustrijske proizvode v enem letu od dmeva uveljavitJve novega za­kona o standaOOizacij.i dal.ociti Zivljenj1sko dobo proizvodom ob normaJ:rri rabi po danih navodilih za ravnanje, zacenSi od dneva iz­teka garancijStkega roka.

v tern ca•su dolocene zi:vljenj­ske do be paso organizacije zdru­zenega dela obvezne zagutoviti servisne storitve in nadomestne dele. Po uredbi, ki je bila izdana od Jugoslovanslk:ega zavoda za standa:rdizaaiio, sodijo v to sku­pi:no pronvodov, .za •katere je tre­ba doliQci.ti ziv}jenjsko dobo in v tem Casu imetd zagotovljene nadomestne dele, tudi proizvodi pohistvene indus·tri~e.

V okviru sloveDJ'Ske pohistvene industrije je bil tudi ze izdelan predlog minimalne zuv.Jjenjske dobe proizvodov ozi!roma dobe, za katero je treba za:gotoviti na­domestne dele in pa predlog, kaj je nadomes:tni del.

Istoeasno pa je bil Jugoslovan­s.kemu zavodu za standardizacijo posredovan predlog, na i proaz­vodi pohi-§tvene industrije ne bi bil v skupi:ni proizvodov, za ka­tere je treba doloci.ti Zivljenjsko dobo in v tem casu ime1li tud:i za­gotovljene nadomestne dele ..

Ce bo ta •.predlog na Zavodu ugodno spreJet, ka·r je precej verjetno, bo za proizvode pohi­stvene illldustrije potrebno rmeti zagotovo}jene servisne stor itve in nadomestne dele le za eno leto od dneva prodaje na drob-no, ce za te proizvode z zakonom dolo­cen ga:rancijSJk.i rok.

Vsekaikor zahtevadzpo1njevanje novi.h zakonsokih predpisov za orga!Oli.zacij e zdrufenega del a pre­cejsnjo dodatno finan6no obre­merntev, k.i se bo v prihodnie z doslednim upostevanjem zakon· skih predpi<SOV Se paveCala.

K.Bahun

Menda najlep§a - nova delavska restavracija v Podskrajniku

· Novosti iz delovnih razmeri j VARSTVO PRI DELU

Delavec ima 'Pravico, da odklo­ni delo ·pri katerem mu grozi ne­posrefuta nevarnost za zivljenje ali za zdravje, ce niso ·bill storje­ni predpisani ukrepi za var~tvo pri delu. Med nocmm delom 1ma delavec pravico do posebnega varstva in ce niso zagotovljeni ustre:mi pogoji za noeno delo, ga lahko tudi odikloni. V samouprav­nem splo5nem aktu je treba v skladu s samoupravnim sporazu­mom o zdruZitvi v delovno orga­nizacijo dolociti, da delavec, ki opravlja delo oziroma naloge, pri katerih kljub varstvenim ukre· porn lahko pride do poklicnega obolenja, opravlja taksno delo samo doloceno dobo.

Delavke v delovnem razmerju imajo pravico do posebnega var­stva med noseenostjo, porodom in v zvezi z materinstvom. Delav­ci v temeljni oi'ganiza:ciji dolo­cijo s samoupravnim splos~ aktom v skladu s -samoupravmm sporazumom o zdruzitvi v delov­no organ.izacijo tista dela, k.i jih zenske za:radi varstva materin­stva, se zla:sti med nosecnostjo, ne smejo opravljati. Nova je do­locba zakona, po kateri je treba nosecnice, k.i opravljajo dela ozi­roma naloge, k.i so jim prepove­dana, razporediti na drugo ust· rezno delo oziroma naloge in .pri tem ne smejo imeti manjsega osebnega dohodka kot na prejs­njem delu.

Prav tako je novost, da je za nadurno in nocno delo delavke, ki ·ima otroka od enega do treh let starosti, potrebno njeno iz­recno soglasje. Pomembno no­vost predstavlja dolocba zakona, po kateri je treba zagotoviti u~t­rezno posebno varstvo matenn· stva tudi v primerih, ko delavka rodi dvojcka ali hkrati vee zivo rojenih otrok oziroma tezje te­lesno ali dusevno prizadetega otroka. Nova je tudi doloeba, po kateri ·ima delavka, ·k.i na novo sklene delovno razmerje in ima otroka, ki se ni dopolnil dvanaj­stega meseca starosti, ce to za-

hteva, pravico delati stiri ure dnevno do dvanajstega meseca otrokove starosti. V novem zako­nu je uveljavljeno pri varstvu materinstva se nekoliko razSir­jeno pravilo in sicer, da je PI'3;· vic, ki jih ima delavka - mati, delezen tudi oce otroka, ce se ta­ko z njo sporazume ali ce de­lavka - mati umre ali zapusti otroka, pa tudi delavec, ki otro­ka neguje, ce delavka - mati umre ali zapusti otroka.

Novi zakon o delovnih razmer­jih doloea, da ufiva mladina (de­lavci pod 18 let starosti) v de­lovnem razmerju posebno var­stvo in na tem podrocju ne pri­nasa posebnih novosti.

Nova je dolocba zakona, P'? kateri imajo delavci v temelJnt organizaciji pravico in doll•rl<?St: da v skladu s samoupravmrm sporazumi zagotovijo varstvo de­lovnih invalidov in drugih inva· lidnili oseb s tern, da se jim za· gotovijo prekvalifi.kacija oziroma dokvalifikacija ter dela oziroma naloge, na katerih bodo lahko dela!li po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikacij.i. Delavec, pri ka· terem nastopi invalidnost, ima pravico opravljati svoje oziroma drugo u-strezno delo, ce ga lahk:o opravlja glede na preosta:lo de­lovno zmofuost brez prekvalifi· kacije oziroma dokvalifikacije.

Organizacije zdrufenega dela so dolfne zagotoviti moznosti za za. poslitve invalilliJ.ih oseb po njiho· vih sposobnostrh. V primeru, ·ko imajo na voljo ustrezno delo, pa morajo dati 1>ri izbiri prednost nezaposlenim mvalidnim osebam, ce ustrezajo njihove strokovne in druge zmoinosti zahtevam dela. Koncno je nova tudi doloefua za­kona, po ·kateri imajo pravico do povecanega letnega dopusta ~~ do 5 delovnih dni tudi delavc1, k.i imajo priznan status invalidne osebe po posebnih: predpis~ ~ delavci s telesnim1 okvaram1 m sicer v obeh primerih, ce jim je priznana najmanj 60-odstotna te­lesna okvara.

A. Percic

S semina.rja za novo sprejete clane Zveze komunistov

V'

Priloga: OBZORNIK ZA OBCANE PREDSTAVLJAMO INTERESNE SKUPNOSTI • PREDSTAVLJAMO INTERESNE SKUPNOSTI • PREDSTAVLJAMO INTERE

lzobra:Zevanje-kako Tudi tokrat smo imeli nekoliko teiav pri organizaciji razgovora,

s katerim naj bi predstavili delo obcinske izobrazevalne skupnosti in poglavitna vprasanja v zvezi z izobrazevanjem v nasi obcini.

Sogovorniki so bili: Janez MELE, dosedanji predsednlk skupscine skupnosti, Marija LAVRENCIC, dosedanja predsednica izvrsnega od· bora skupnosti in ravnateljica osnovne sole v Cerknici, Joze STRI­TOF, ravnatelj osnovne sole v Starem trgu, Rudi MLAK.AR, clan od· bora celodnevne sole v Starem trgu in Franc TURSIC, organizator izobraievanja na Brestu.

tal ni bilo vseh vabljenih - nekaterih predsednikov organov skupnosti in ravnateljev, p.a je moral zato razgovor zaobiti nekatera zanirniva in dokaj pomembna vprasanja, ki zadevajo izobrazevanje v tern nasem prostoru in casu.

Na podrocju izobrazcvanja delujejo v nasi obcini stiri popolne in pet podruznicnih osnovnih sol ter ena glasbena so]a. v solskem letu 1976/77 se je v 74 oddelkib (od tega samo v treh ko;:nbiniranih) solalo 1897 ucencev. NiZjo glasbeno solo (oddelke v Cerknici, na Rakeku in v Novi vasi) je obiskovalo okrog 130 uce.ncev.

Na osnovnih solah je v tern letu delalo 106 pedagoskih delavcev, od katerih jib ima 16 neustrezno izobrazbo. To pomanjkljivost bo po· trebno odpraviti z ustreznim kadrovskim stipendiranjem.

Solanje in delovuo usposabljanje dusevno in telesno prizadetih otrok v obcini ni organizirano. Nekaj nad 30 se jib sola oziroma delovno usposablja izven obcine v za to posebej usposobljenih za· vodih.

26 odstotkov otrok se k obveznemu osnov.nosolskemu pouku vozi.

prihodnje?

Solsko malico dobiva 95 odstotkov otrok, med njimi vsi vozaci. Pred vstopom v solo so vsi otroci obiskovali malo solo. Vse osnovne sole imajo organizirane razlicne izvensolske dejavnosti, ki jib vodi skupaj 76 mentorjev, od tega 49 uciteljev (blizu 50 odstotkov vsega ucitelj­skega kadra). V te dejavnosti je vkljucenih 1295 (ali 68,3 odstotka) ucencev.

Najboljsi pogoji za delo - osnovna sola v Loski dolini

Celodnevna sola je delno organizirana v Starem trgu, drugod pa uvajajo podaljsano bivanje ucencev.

Prostorsko podruinicne sole in sola v Starem trgu zadoscajo nor­mativom, ve.ndar pa so v glavnem v slabem stanju. Sole v Cerknici, na Rakeku in v Novi vasi imajo dvoizmenski pouk, kar onemogoea razvoj podaljsanega bivanJa in uvajanja celodnevne liole. Sole tudi nimajo dovolj ustreznih kabinetov, kjer pa so, so zvecine slabo opremljeni.

Kako je obcinska izobrazeval· na skupnost v preteklih stirih le· tih s svojo samoupravno organi­ziranostjo uresnicevala ustavno opredelitev in kako ocenjujete njeno delovanje v tern preteklem obdobju?

Obcinska izobrarevalna skup­nost je imel.a !pri svoji samo­upravni organiziranosti in pri uresnieevanju ustavnih opredeli­tev bistveno bol~·si polozaj oziro­ma poguje lrot ostale obcinske interesne skupnosti, saj smo prakticno nasledili delo prejsnje temeljne izobrazevalne skupno­sti, ki je hila s svojo St['O'kovno sluibo nekaksen zametek seda· njega sistema.

Sedanja 1S'kup5cina je dvodom­na. V prete~lem mandatnem ob­dobju je stel z;bor upombnikov 23 olancw, z;bor izvajakev pa 13 clanov. Nesklepcnosti na sejab sk,UipsC.i.ne, pa tucli izvrsilnega oct­bora ni bilo. Ceprav se obCinska izobr·azevalna skupnost vkljueuje v skl.llpScinski sistem, pa z zbori obcinske skupscine v tern man· datnem obdobju ni zaseda!la sku· paj. LoCeno pa je otmrvnavala ne­katere akte o razpisu referendu­ma o samoprispevku za gradnjo SoJ. ter poroei-J.a 0 solostvu.

Na sejah skU!pscine so bile v glavnem razpra'Ve o programih dejavnosti in financnih progra-

Cakamo na solski avtobus

mih obcinske izobrazevalne skup­nosti, o vprasanjih v 2Jvezi z IUies­nicevanjem pvogra.ma izgradnie lioi in telovadnic v obcini Cerk­nica, 0 'VIJlra~njih celodnevne so­le, usme{"jenega izobTazevanja in o podobnem.

Delegats:ki sistem v preteklem ma~ndatnem obdobju ni odigral svoje vloge. Delegati za seje skup· scin so prihajali iz konferenc de­legacij, te pa se v glavnem niso sestajale. Se najveokrat so na -seje hodili delegati iz tistih de­legacij, ki so bi'le zadolzene za sklic konferenc ·delegacij. Dele­gati so na seje hodili v glavnem nepripravljeni, saj delegacije, k·i so bile dolzne posi.Jjati delegate v vse skupscine samoupravnih interesnih ·skupnosti, obieajno gradiva zaradi preobseznosti in zapleten.osti najveakrat ni.ti niso obravna'Va:le. Strokovne sluzbe hi morale pripraVliti izvleeke ali po­vzetke posameznih gradi'V. Ni bi­lo tudi pcwratnih informacij. Sklepe &kupscine bi morali ob­javljati v glasilih posameznih de­lovnili ol'ganizacij ali na oglas­nih deskah. M.islimo, da bi bilo to v zaeerku dovolj za povratne informacije.

Vsaj v nekaterilh primerih bi morali dobiti delegati mnenje vo­livcev, vendar pa so na skupsci­ne izhajali v glavnem z lastnimi

stalisci. 0 posameznih vaznejsih grarnvih, zlasti financnih progra­mih, ni bilo vsklajevalnih postOip­kov, tako da je bilo na skupsci­nah v glavnem 9pl'ejeto p onujeno gradivo, ki je bilo pri.prav.ljeno v okviru strokovni!h sluib zavoda za solos•tvo oziroma zavoda za plan.

Posamezne delegacije pripomi· njajo, da bi bilo gradivo za skup· seine privlacnejse, ce bi bill na­mesto koncnih formulacij posa· meznih aktov posredovani po· snetki ...

Res je. V tern mandatnem ob­dobju za skuscine niso bili pri­pravljeni povzetki posameznih gradiv. Najoveckrat to ni bilo mo­goce oziroma je bilo teiko pripra­vioti oow:etek posameznega akta. ker je bil ze ta obli'kovam. dokaj konkretno. Verjetno pa bi v pri­hodn.ie kazalo o predlogih posa­memih aktov, proovsem pa o nii­hov>i vsebini jn namenu ohvesbti obcane \oiiUllprej prelk gla.sil delov­nih org;anirzacij.

Ali je kdaj na skuoscini obcin­ske izobra7.evalne skupnosti uri· slo do stalisc uosameznih dele­gaci.i. ki so hila v nasprotju s predlozenbn ~radivo01?

Na zasedan.iih skupsCin v tern mandatnem obdobju ni bi•lo pri­mera, da bi bilo stalisce posa­mewe delegacije v naso-rot·iu s nredloieni.m J9ra.divorn in da bi bil zato POtreben vsklaievalni oo­stopek. Verjetno je vzrok tudi v tern, da so na seje skunsCin v z.boru unorabni•kov nriha i<1li de­legati, ki so .hili v <lelegaci ie .pri krajevnih skupnostih delerrirani kot solniki - ti naj bi bHi nai· bolj seznanjeni z .vprasan ii iz­ob:ra.Zevania - in so v glavnem zagovarjali stamca zbora izvajal­cev.

Kako ie v nasi obcini z uvaja· njem celodnevne sole?

Nekaim pred ~remi leti so ob· cinske dru7.benonoJitiCnl~ ()fP'ani-7-~cije snreiele sklen. naj tudi na obmocju na~e obcine postopno zacnerno uvaiati celodnevno os­TI()IVJlO solo. Edina S·Ola, kier so bili <taU<:rat za to :pogoji, je bila v Starem trgu. Akcijo :ie 51peljal predvsem koordinaci.iski ~bor ori kraievni konferenci SZDL. Jd ie vse sile usmeri:J v iskanie ~red­'stev, zunanjih sodelavcev in v prirDra;vo potrehnih prograrnov.

Da bi ustvarili pogoie za delo­v.anje celodnevne osno'~ne sole, so se <lelovne oPganizacioie s p:od­rocia Loske doline dogovori,le. da bodo za ta namen zdruzevale src­dstva v viSini 0,08 odstotka od bruto osebnih dohodkov. 0\en­krat je cedodnevna osnovna sola uvedena na vseh oddelkih 7. in 8. razreda, ker sredstva niti osta-

li pogoji ne omogoeajo m edbe na ostalih oddelkih, ·kljub temu, da del sredstev za to dejavnost na· menja v svojem programu tudi obcinska izobraievalna sok,upnost.

Mislimo, da je celotna akcija prema1o usklajena, ne samo pro­stors:lco, temvec tudi v·sebinsko in po!i.tieno; predvsem s strani si•r5e drul!benopoliticne skupno­sti. IzkuS:nje, ki jih bomo dobili pri uvajanju celodnevne osnovne sole v Loski dolini, naj bi upo­stevali pri uvaj anju te obHke VZ·

• •

Obcinska skupscina, pa tudi iz­vrsnil odlbor sta veekrat :rarz:prav­Iajala o teh ¥prasanjih, predvsem kar zadeva financiranje, pa tudi k.adrovske zadeve. Na podlagi teh ra~prav in s·klepov je b~la dejav­nost tud.i vkljucena v prog·ram SkUipnOSti,

Kaj pa kadri v solstvu? Kaks· na je kadrovska in stipendijska politika? Kaksen je vpliv liol na kadrovsko politiko?

Lahko ugotovimo, da kadrov· ska in sttpendijska poli.tika na

mr --

Osnovna sola v Grahovem - v prihodnje se lepsa

goje tudi pri ostall.ih solah. Zato naj bi vtpmsanje uvajanja celo­dnevne osnovne sole ne bilo sa­rno vprasanje Loske dol.D.ne, tern­vee vse obcine.

Kako predvidevate razvoj celo­dnevne osnove sole v prihodnje?

Po programu, ·ki je bil sprejet na krajevni konferenci SZDL v Loski dolini, naj fbi v Starem t11gu presli na celodnevno osnov­no solo do vkljucn.o 5. raz·reda do leta 1980, opo tern Ietu pa tudi v os.talih nizjih razredih. Za enkrat bi potrebov·aili sest novih uci.lnic, poveeati bi morali ·kapadtete ku­hinje in jedilnice. Za tako razsi­ritev bJ potrebovali se okrog 6 mi­Iijonovdin. Za razsiritevcelodnev­ne osnovne sole na oddelke nii:je stopnje po letu 1980 pa racuna­mo na izpraznitev prostorov, ki jih t·renutno zaseda otroski vr.tec.

Pogoji za celodnevno osnovno solo so tudi na soli v J.ga vasi. 'PO •koncani obnovitvi .pa t ud i v Bab­nem polju, vendar samo za nizje razrede.

Ali je skupscina obcinske izo· braievalne skupnosti na svo_fih se.iah razpravljala tudi o vprasa· ujih celodnevne osnovne ~ole?

podrocju izobrazevanja nista za. doroljivi niti vsklajeni. Tako ne­kater·ih kadTov priman1kuje, rnedtem po je za nekatera pod­rocja opreveHko zanimanje. Mle do sedaj niso posvecale stipen­.ctiranju bistvene pozornosti, ·saj · je bila njihova edina Slkrb, .cia si kadri, ·ki zasedajo posamezna delovna mesta, pri.dobe ustrezno, z zakonom doloeeno .iozobrazbo.

Bdine kadr.ovske stipendi1e sta podeljevali republiska in obcin­ska irzobraieva1na skupnost. Na tern podrocju ugotavljamo po­manj.kanje nacr:tov potreb po ka­drih. Studentje bi mora'li ze rned studijem v~postaviti stik s s t i­penditorjean oziroma organizaci­.io, k.ier naj bi se po koncanem studiju ZaJpOSlili. Trenutno na vseh 5olah ni ·potreb po Jro<lrih oziroma so vsa delovna mesta za­sedena. Bistvene fluktuacije na tern pod.roc,iu n i. zato je celo vora.Sliiva zaposiitev studentov, ki stu<lira,io na posamemih ipeda­goskih solah.

Pogosto je vorasanje solidar· nosti na podrociu izobrazevanja. Ali tudi nasa obcina dobiva so­lidarnostna sredstva?

Nadal.jevanje s prejsnje strani Smo ena izmed obcin, ki z last­

nimi sroostvi ne pokriva progra­ma, oblikovanega v :okvir.u repu­blike 'PO enotnih merilih. Za ures­nicevanje tega IIJrograma smo do­slej vsako leto dobivali dopoln.il­na - solidarn:ostna sredstva. Le­tos p ricakujemo okrog 4,000.000 dinarjev solidarnostnih sredstev s pogojem, da sprejmemo tudi priSIIJevu:lO s topnjo, ki je enaka v vsej S.loveniji za enotni program. Tako obl"iikovcma prispevna 51lap· nja pa nam v ipri:meri z ostalim interesnimi skupnostmi in moz­nostmi financiranja v obcini one­mogoca povecanje dejavnosti iz .d.opolnilnega programa, na pri· mer finandranje sole v nar.avi, razvijanje prostovoljnih dejavno· sti, brezplaene ucbenike, podalj­sano lbivanje in podobno.

Iz bolj oddaljenih krajev ob­~ine se v posamezne sole vsak dan vozi precej ucencev. Kaiko je preskrbljeno zanje?

Bistvenih tezav s ·prevoz·i otrok v solo trenutno nimamo. Lani je bil dokoncno urejen tudi prevo.z

odraza le v dclu svobodnih de­javn.osti. Tu so vee ali manj upo­stevane zelje in pripombe star· sev. Teia'Ve, ki nastajajo, so pred­vsem finanone, pa tudi kadrov­ske.

Za povezanost sole in kraja pa bi bilo potrebno o bojestransko prizadevanje. Resitev ni le v :w­nanjih sodelavcih in pa y ~odelo­vanju sol, temvec tudi mteres kraja sa:rnega. 0 teh vprasanjili bi kazalo posebej spregovor1ti v okviru obcrnske izobraievalne skupnosti, or.ganizacij zdruiene­ga deJa, pa tudi v krajevnih sku· pnostih.

In se eno vprasanje: kako se vkljucujemo v sistem usmerje­nega izobrazevanja? Ali je obcin· ska izobraievalna skupnost raz· pravljala o tern?

Obeinska izobraievalna skup­nost je 0 tern ze razpravljala, vendar zaradi objektivnih razlo· gov (veckratno &preminjanje kon­cepta) n ima ustreznega stalgea ni ti izobliikovanega programa us-

Zadnja generacija cerkniSkih dislociranih oddelkov srednje tehniske sole? Kaj bo prineslo usmerjeno izobraievanje?

o.trok v solo iz obrobnih vasi s podroeja krajevne sk.upnosti Caj­narje-ZiJce. Vsem ucencem -vozaeem je omogoeeno vk.iljuce­vanje v interesne odeja-vnosti, kar jim omogoeajo ugodne a'VI:obus­ne zveze. Edina tezava je preh:ra· na katere obcinska izobraieval­na' skupnost ne regresira. Vseh vozacev v obcini je v tern sol­skem letu 548.

Kako je pa z organiziranjem osnovne sole za odrasle v nasi ob· cini?

Ugotavliamo, da si odrasli ob­cani pridobivajo osnovno5ols.ko znanje prek dQpisnih sol ter pre'k Delavske univerze v glavnem v Postojni. Pogoji za posamezne oddelke so, venda•r je pri osnovni soli S.tari trg, kjer je najvee kan­didatov, teiava, •ker ni moe do­bi.ti netkaterih kadrov, medtem ko na obmoeju Sole Cerknica za­e:n'kra1 ni dovolj interesentov, <la bi bila orvoritev posameznih od­de1k.ov za odrasle utemeljena.

Ali je obcinska izobraievalna skupnost sodelovala pri oblikova­nju svojih programov z ostalimi interesnimi skupnostmi?

V preteklem mandatnem ob­dobju ISe je obcinska izobraie­valna skupnost povezovala z osta­Jimi interesnoimi skupnostmi v obcini predvsem ipri vs'klajeva· nju fulancnih programov, -s teles­no-kulturno skupnostjo pa tudi pri ob:Jikovanju in uresnicevanju programa izgradnje sol 'in teJo­vadnic.

V prihodnje bo potrebno po­svetiti vee pozornosti tudi vse­binskemu vsklajevanju in obli­kovanju :Programov s posamez­·nimi interesnimi skupnostmi, na primer pri organiziranju in fi­nanciranju sole v naravi v letnem in .zimskem casu, organiziranju in finandranju letovanja otro'k, pa tudi programiranju in financira­nju otro§kih igrisc.

Na sestankih s starsi je pogc>­sto vpra5anje o povezanosti pc>­sameznih sol s krajem ter vzgc>­ja otrok za potrebe kraja.

Vprasanje je zelo celovito. Po­vezava sode s krajem se za sedaj

merjenega izobrazevanja v ob· cini.

V jav'Il!i. r~pra'Vi je predlog za­kona o usmerjenem izohraieva­nju. Obcinska i7JObraievalna sku­pnoSJt bo organizira.la v temelj­nili organizacijah :z.druienega de­Ja ja'Wl.O Tatlipravoo.tem pomemb­nem dokumentu. Prav tako pa bo morala skupa i z zdruzenim delom za'VZeti staHSce v zvezi z regijskim 'konceptom o obUko­vanju usmerjenega solskega cen­tra v Postojni.

Kaksne so perspektive osnov· ne sole Cerknica po dograditvi telovadnic in ucilnic?

Po koncani investiciji ibomo v osnO'Vni soli Cerknica za;gotovili pogoje za enoi2menski pouk, s tern pa prelk uvajanja poda-li·sa· nega bivanja na v.seh oddelkih "'""'""oC.iilii oos.touen prehod na ce­lodnevno solo. Ob tern je potreb­no poudariti predvsem to, <la se z un~snicitv~jo progorama izgrad· nje sportnih objek1:ov, ki iih vz­poredno z i.zgradn jo solskih pro­storov in telovadnic zag::>tavlja telesnokulturna skuonost, ures­nicuje zamisel, po kateri naj bi Sola ·oostala lrul.turno in sportno srediSee kra:ia.

* Osta:lo je nedvrecenih se dos.ti

vprasan1, ki bi jih ka:zalo v na· slednjih podobnih ra.zgovorih ob­delati, na pr-imer dejavnost i.n vloga Glasbene sole, nabava ue­benikov na vseh 5olah, ustano­vitev solske svetovalne s.luilbe (psihiater, pedagog, psiholog, lo­goped in socialni <:Lelavec), i:zde­'lava koncepta u~merjenega izob­razevan ja, svobodna menjava de­Ja, pa tucti vloga interesne s·kup­nosti v ljudskem odporu. Nekaj osnovnih vprasanj o mes-tu in vlogi izobraievanja v nasi obCini pa ie vendal'le nani.zanih, pa bo ta informaci.ia morda t udi v po­moc za usoesnejse delo te samo· u.pra:vne stl<upnosti.

Razgovor vodil B. Levee, zapisal in priredil L. Razdrih

z zgodovine rihodnost raste PRAZNOV ANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA NA BLOSKI PLANOTI

Na Blokah so letos prvi~ proslavljali svoj krajevni pramik - 10. n:aj. T~ · dan so Blocani izbrali v spomin na mnozicni cdhod domacih Ijudi v partizane. To se je zgodilo v letu 1942 kot uporniskl odgovor prebivalcev Blok na rastoci teror italijanske okupatorske soldateske.

stal skromen spomenik 28 zrt· vam fasistienega in belogardistic­nega divjanja v casu roske ofen­zivc. Ta spomeillk so Bloca:ni sklenili povsem obnoviti in od •te sobotc dalje na tern mestu stoji velicastno znamenje padhlm zrt· vam in umetni·~ko prepreclj~vo apozorilo danasnji mladini ~~ jutriSnjim rodovom. V kammtt podstavek so vkovane besede pesnika revolucije: »Kadar cez gozdove rjovejo .Wha.rj1, drevesa se svojih korenin zavedo ... « s tega podstavka se razrasca na­ravna skUlptura - mogoeen panj s porezanimi koreninami.

VELIKO ZBOROVANJE knice in mlad·i glasovi cerkniSkib NA PAJKOVEM rrimnazijk so v ritmu plapolajo­

~ih zastav napravili ta dan nad­vsc lep in slovesen. Blocani so svoj pra.znik obele­

zili z vrs-to dejavnosti. Ustanovi· tev Osvobodilne fronte in 1. maj so praznovali L velikim ljudskim zborovanjem na Pajkovem, prav na mestu, kjer je billo taksno zborovanje ze Jeta 1942. Na tern zborovanju so namrec Blocani .i.z. volili svoj prvi narodnoosvobodil· ni odbor - svojo prvo ljudsko oblast. To je bil tudi prvi taksen primer na Notranjskem, ce nc celo v Sloveniji. Temu dogodku v spomin so letos odkrili spomin­sko plosco. Na s·vecanosti se je zbrato mnogo ~judi. Posel:Jej za. nimivo, enkratno in vzpodbudno pa je, da so ves program izvajali delavci, kmetje in mladina iz vaskih S·kupnosti Sivce in Ravniok, ljudje iz .najbolj odmaknjenih ter po hribih razkropljenih zaseJkov in posameznih .kmetij.

Ob veUkem kresu so ljudje poz­no v noc svobodno podozivljali svojo upornisko pokoacnost iz tdkih dni okupacije.

NADVSE SVECAN SPREJEM TITOVE STAFETE

Tudi 6. maj bo ostal Bloca­nom in drugim udelezencem slo­ves•nosti se dolgo v toplem spo­minu. Tokrat smo se zbrali na Hudc:n vrhu, na cudovitem hrib­cku, obdanem z mogocnimi sta­rimi lipami, ki so tiste dni prav kot v pozdrav mesecu mladosti in Titu odpirale svoje mla<lo ze­lenje.

V tern pomladnem okolj:u, od koder je cudovi•t razgled na do­brsen del Bloske planote, so Blo­cani odkrili novo obelezje dogod­ku iz svoje zgodovine: Granitna skala s srpom in kladivom, dvig­njena na crni :pokononi tra•verzi, zabetonirani v trda bloska tla, spominja na jeklen zaeetek prve partijske organi:zacije na Blokah. Ustanovili so jo v letu 1941 in je takrat stela pet komunistov. Tri­je od njih so imeli sreco, da so jim kot preii.velim borcem in prekailjenim komunistom na tej svecanosti mlade roke novega po­koljenja pripele rdec nagelj -simbol revolucije.

Ta svecanost je imela hkrati obCins·ko ra.zseznost. Ob tern spo­meniku smo namrec obeani Cer.k· nice letos kar se da slovesno pri· cakaU stafetno palico, ki jo bodo 25. maja s pozdravi nas vseh iz­rociJ.i najdrazjemu slavljencu tovariSu Titu.

Pesem moskega zbora iz Novo­·lita, harmonike mladih i:z glas­bene sole, ponosne fanfare ve­selega pihalnega orkestra iz Cer·

Stafctno palico je imel cast ponesti tovariS Miro· Mla.kar mlajsi iz Loske doline. .

Po tej lepi sveeanosti se J~ skupscina krajevne sk.iupnost1 zbrala na slavnostni seji, Siprejela sklep o praznovanju 10. maja kot krajevnega praznika, sklep o po­de!j'evanju pr~zn~j ~r~)evne skupnosti ter 1zvohla ZirlJO za podeljevanje teh priznanj.

Istega dne so si Blocani aahko ogledali razstavo »Blok~ v NOB.~, pripravljeno v dvoran1 kmetlJ­s.ke ::adruge v ~zlozbah trgovin~ in Ljubljanske banke pa so .Pn­reditelji razstaviH lepo z?Irk? ctnoarafskih predmetov, kl rm­moiclocega za nekaj trenutk?v prestavljajo v case, ko so bile Bloke se stare, kmecke, in revne. Zbirko so priprwili ucenci OS· novne sole Tone Sraj-Ailjosa.

PRETRESLJIV SPOMENIK 2:RTVAM IN UPORU

Naslednjo soboto je bil pro­gram proslav ob prazniku kra­ievne skupnosti zakljucen s sre· <:anjem na Velikem vrhu. Tokra.t so bili gostje Blocanov tudi ste­vilni Ljubljancani i.z krajevne skupnosti Gradisc~. Kljub nep~i­cakovanemu sneznemu neur1u pa se ie svecanosti udelezilo mnogo domacinov in gostov iz nase obcine in drugod.

Na senozeti na:d Velikim vr­hom, kjer je bilo tokrat pri.zorisee celotnc prireditve, jc ze dosJej

' -:--.. ,'1:1

Oba spomenika sta delo Boza Strmana-MiSa, ucitelja likovne vzgoje na osnovni soli v Novi vasi; svojo strokoV'l'l.o ·in tezasko delo pa je .za vsa tri obelezja zelo nesebieno ponudil (tako kot ze ab vsakokratnih Bloskih tekih) Ivan .Zurga, pa tudi nekateri dru­gi IIJOSamezniki. Posebej je treba omeniti udarnisko delo bloskih borcev, saj so ob neucinkoviti organiziranosti mladine dokazaJli svojo vitalnos·t ceto s tezaskim delom. Vse tri obelezja so pre· vzeli v varstvo pionirji .in solska mladina z Blok.

PO PRAZNIKU - DELO!

Odbor za pra.znovanje .prvega bloskcga krajevnega pra.znika ima v nacrtu se vrsto manj slo· vesnih, pa nic manj pomembnih akcij, obrnjenih v danasnji in jutl'iSnji dan. Sklenili ·so olepsati m modernizirati Bloke z novimi kilometri asfalta, z nov.imi tele­fonskimi linijami, z bencinsko cr.palko ter z akcijami za lepse okolje svoje krajev:ne skupnosti. Blocani so odloeeni, da vsa ta dela uresnieijo se letos.

J. PraprotJaik

Letos so Srebrni znak sindikatov v nasi obcini dobili naslednji sindikalni delavci in osnovne organizacije sindikata:

- GostiSa An ton - upokojenec, - Jernej~ic Joze- Kmetijska zadruga, - Lovko Anton - Brest TP Martinjak, - Mlakar Ma:rija - Kovinoplastika Skupne dejavnosti, - Najger Ivan- Brest TP Cerknica, - Zemljak Ivanka- Brest TP Martinjak, - Osnovna organizacija sindikata Kartonafa Rakek, - Osnovna organizacija sindikata GG Sneinlk Stari trg, - Osnovna organizacija sindikata SGP Gradi!ice Cerknica.

BRESTOV OBZORNIK

Delegati govore To pot je bil sogovornik za to naso ru.brik~ ~ojz HITI~ dolgoletni

Brestovec - sedaj je referent v nabavni sluzb1 - ki je ze stirl leta predsednik skupscine samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo notranjskega gozdno gospodarskega obmoeja.

- Kako je pravzaprav sestav- so zelo zivo sodelova'li, osvetlje­njena omenjena skupscina in vali in nacenjali vrsto zadev. Je kaksna je njena osnovna vloga? ze tako: ce je delegat neposredno

SkupsCina je dvodomna. V zbo- in zivljenjSko zai:nteresiran za ru izvajalcev so delegati delavcev neko stvar, .bo imel svoje trdno v gozc:lail1s1V'U illl lmnetov koope- staHsce in ga tudi znal zagovar­rantov, v zboru uporahnikov pa jatL Aktivni so bili tudi delegati delegalti iz lesne indus.tride za skupnosti za VaJI'stvo okol~ a in iz primarno in kemicno predelaJVo wst delavcc:w gozdarntva, rned­desa, krajevnih Sikupnostii., kme- tern ko ostalih ni bilo dosti sli­tijsko-zemlj:i~'lcih S1kupnostli, kme- sati. ti1skih organizacij .zdruzenega - Pogosto slisimo o nenehnern dela, lovstva, turistiOnfu organi- in skokovitem naraseanju cen zacij, vodaJ.e slrupnootii. .in Sirup- lesnih surovin, predvsem blodo­nasti za vaTstvo o'k:olJa. Tako vine. Ste razpravljali tudi o teh pravzaprav ~je _deset r_azl:ic- vp1'3Sanjih, ld so za lesno indu-nih gospoda.I'skih deJa'V!Il.<>_Sti- strljo posebej pomembna?

Njena osnovna na:loga Je skrb To nekje ne sodi v vsebilllski za sklad.no dolgorocno gospodar- oktvir dela slrup~cillle, saj se ceme jenje z go2ldovi na. na5~rn obm~- obl!iil<!ujejo na osnovi 'l:rmih za­ju. S tern v zvezu daJe sogla~S>Ja konirosti in se se vedno dogovar­h go2Jdn:o gospodar.s~irn na&tom, .iajo rpo .pog.lovni plati. Kar .ie regionalnemu prostollSkemu. pl.a- bHo o tern 'besed, so se oglasaloi nu, letnim prla!Ilom gospodarJenJa ·lmnetje, ki so 'sc:weda zagovarjali z gozdovi, oblikovanju prisrpev- povi-Sanje·cen. Sdcer pa je ob tern kov za vJa~ganja v goroaT.stvo, naloga s.kup~Oine pred'VlSern, da skrhi za skladen razvoj gozdar- v>Sklajuje ra!ZIQene jnterese. srva upoS1c:wajoc potrebe po lesu, V glaVII1em srno obravnava:li za naravno ravrrovesje, va.rstvo gospodarjenje s sred.Sttvi, ki se okolja in podQbno. stekajo, vil.aga.nja v razsir:ieno re-

- Kako se je Brest samo- produkciljo, v obnovo in gojHev upravno delegatsko vkljuceval v gozdov, v izgra:dnjo cest; vse to njeno delo in kaksno je bilo delo oa je seveda v interesu tudi Iesne Brestovih delegatov? . . industrije.

Brest je nosilec dela delegaClJ~, Precej srno razpravljali tudi o v kateri sta poleg delega!tov IZ zagotovti<tv:i naravnega ravnoves.ia Tovarne ivernih plo~c in Tovarne v razrnerju rned ra.st·.Linstvom in lesnih izdelkov .~e delegata :iz Jel- Zi;valstvom, pa o varstvu okolja ke in Novaliita. Ta delegaci~a irna (srnetisca, onesnazevanje voda) v skupscini dva glasova. in o podobnern.

A:Ictavnost Brestovih delegatov

Aloz Hitl

- Kako bi torej .ob koncu lah­ko ocenili delo skupnosti in de­legatski vpliv nanj?

Ra'2lum}jivo je, da ni eez noc prioCa,kovarti vidnejsm uspehov pri delegatskern v.pli'VIll. Dejstw pa je, da sedaj odJoeamo o zadevah, o ka1:erih so odlocali prej goz­daPjli sanri, VSi za.interesirani de­j avni.ki. Tudi os•ta:li smo se vZiiVeli v teiavna vprasanja ob gojitvi gozdov, v naloge, rv doLgoroane dlje, ki jih terja sirSa clru.Zbena korist.

Zal moram se enikrat ugotov.iti, da Hres·t prek -svoj1h de'legatov ni iz:korismi1 vseh .mo:lnosti, ki j:i!h nudi nas delegats:ki sistem in .bo moral v prihodnjem rnarrdartnem obdobju posvetiti vee pozoorno.sti izbiri, predvsem pa delu delega­ll:ov v tej samoupravni skupnosti.

Razgovor priprav.iJ. B. Levee

v tern obdobiu ni hila zadovolji­va. Vzroke yj;dim v rtem, da so se delegati na sejah Skupstine me­njavali in taiko izgub[jali stik z vsebmo njenega dela, predvsern pa, da ruiso imeH nobenih s.tikov z vodsl!lvi itn strolrovmmi delavci svojih terneljni'h organi.zac:Uj niti s ·tako imenovano »bazo«, se pra­vi, z delavci, katere so zastopali. Tako so bHi povsern odana:Imjeni od. na5ega poslovnega Zivljenia in si niw mog!J.i dblticovati stail.i.sc, s katerimi bi nastopali in jih zago­varja.Ji na sejah slrupscine. Seve­<la ob tak§nern delu ni bHo tu:d.i povratnih linformacij in Bre.stovi delavci pralkrlrlcno niso bi:H obve­sceni 0 delu te - tudi za njib pomembne slrupnosll::i.

Praznovanje Dneva mladosti v nasi obcini

- Je taksnemu delu morda vzrok tudi neustrezno pripravlje­no in tJrevec zahtevno gradivo?

Ne bi reke!l. Gr-adivo za skup­scino i e na O'SlllOV.i srporazuma pnipra:Viliala swokovna . slu:li~a Gozdnega gospodarstva m ga Je ve-tlrr10 na,i<prei obra>vnaiVal r.i'ZV!'sni 0ribor. kMilor 5em bil redno vah­Iie'l. tudi jaz. Gradi:vo je bn.Io strokovno dobro pripravljeno, obenem pa tudi razumljivo VISa­kemn dellegartu, rlasti se, ce 1bi se oosvetoval z ustreznimi sode­lavci.

- Kaf pa aktivnost dru.gih de­legatov?

Morarn reei, da sern bil zolasti v zaeetku p:nije1Ino preseneeen nad nUhovo alktti<VnOstjo. Zlastii. dele­gati iz vrst kmetov koopera!Dtov

Letos srno mladinci orga'Illizi.rali o.srednjo slovesnost dneva mla­do5ti 20. rnaja v Grahovem.

Ta slovesnost je sovpaida:la s pra'2lD.ovanjern lcr.ajemega pt'az­mka v Grahovem, kar je •se po­sebej pokazalo, da je dan mlado­sti pra2JI11'k vseh nas, delov.n:i!h ·ljl.l'Chi in obcanov - ·vseh ·tistih, ·ki si prizarlc:wamo za hitrejsi !raz­voj samoupravnih socia:listi.Ondh odnosov. Dejansko smo lahko 'VIi­del~. da so nasi del'OVII!i ljooje in o.bcani dojeli :pornen in V'logo tega nasega skup.nega praznilka. Ce <nic dmgega, vsaj nabioto polna drvarana dokazuje :zavest in enot­nost nasih deloWlih !judi in ob­Ca!DOV.

Na osrednji slovesnosti je go­voril p:redsec:Lnoik obcins·ke mda­c:Lins1<e konferemce Drago Frlan, podelili pa smo tudi priznanja:

- 18 priznanj najbolj P.r~a­deV'll'im rnia'Ciincern za njihova delo;

- za rne.ntol'Sko delo sta do­bi:Ia p:niz.nanji Bob Praprotnik i.n Stefan Bogovcic;

- za sodelovanie z mladi:n5!ko organizacijo ~n koie~ivna p~a­nja za delo so dobiole orgaruza­cije: obCinski odbor ZZB NOV,

Sprejem lokalne Titove stafete ': Cer~ci si je letos ogledalo kar precej nasih obcanov (foto J. Zmdars1c)

glasbena sola Fran Gei'bic Rak6k, tabo:rnJi.SJk.i odred »Jezersk·a scu­ka« Cerilarica, Gamnizon JLA V. P. 1427 Postojna, Garnizon JLA Ra­•kek in V e1ike Bloke.

Po uvodnern delu pa so mlardi iz osnovne orga.Iili:acije Grahovo prrvic upnizorild veseloigro A. T. Linharta Zupa!Ilova Micka, ki jo je uspe8no zremala Tanja M:i­hevc. Tudi ta upnizori tev zasluZi vse pri7l!lanje.

M. Jemejoic

Volitve v tapetnistvu

Na pdbudo dru.Zbenopolitienib organizacij in na osnoyj stalisc, ki so se izoblikovala na :z;borih delavcev v oddelaru tapetnio§tva TOZD Tovama pohistva Mll!Ilti­nja:k, je b]l 21. apr:ila sprejeJt !Sta­tutar.ni sklep. S tern s'ldepom de­lavoi zaeasno, to je do sprejerna statlllta oziroma do 'konstituiTanja terneljne arganizacije, ureja:jo zacasne organe upravljanja, na­Cin njihovega oblilkovan!ia iLn pod­rocje dela.

Volirt:ve v organe upravlianja so bHe 23. maja. Volilo .ie 83 od­.stotkov upravicencev. ReZ'll!ltati tajnih vo1itev za delavslci svet in za delegalte v Skupni delavs·lci svet: za predlog j·ih je glasovalo 83 7 odstotlkov, proti je glasovaio 11;9 odstot'ka, neveljavnih glasov­nic pa je biJo 4,4 odstotka.

V olitve v odbor samoupra'V'J:le delavske kontrole, v svet za oseb­ne dohodke ·in v svet za kadrov­ske, sociaJne in stanovanjslke za­dc:we so bile javne, na zbori'h de­lavcev. Vsi pt'edlogi so bili SO· gl~no potrjen:i ·in spreieti.

I. Li1kar

Db dnevu varnosti »13. maja 1944 je vrhovni ko­

mandant narodnoosvobodilne voj­ske in partizanskih odredov Ju­goslavije marsal Jugoslavije to­varis Tito izdal odlok o ustano­vitvi oddelka za zascito.

V Sloveniji je bila narodna za­sclta ze leta 1941, hkrati pa tudl V arnostno obvescevalna sluiba (VOS). 19. februarja 1944 je bil na prvem zasedanju SNOS v Cr­nomlju ustanovljen odsek za no­tranje zadeve, z odlokom SNOS dne 1. marca 1944 pa so bile usta­novljene tudi okrome izpostave za notranje zadeve.

Takratni organi za notranje za. deve z drlavno varnostjo so ime­li nalogo, da se borijo proti no­tranjemu in zunanjemu sovraz­niku socialisticne revolucije in varujejo vse pridobitve NOB, in· terese nove driave in njenih na­rodov. Slufba notranjih zadev si je ze med vojno in po njej prido­bila zaupanje delovnih Ijudl, saj vseskozi bdi nad vsakomer, ld bi hotel na kakrsenkoli nacin oma­jati pridobitve delavskega razre­da, nase socialisticne revolucije in graditve samoupravne dnd· be ... « I I

S temi .besedami je prerlsedoJ.ik skupscine obcine Cerknica Janez PAKIZ na svecani seji sveta za ljudsko obrambo, varnost in

vali teden vamnosti in drul!bene samoza~Cite. S ;tern smo posk.u­sali se bo}j poudariti pornen po­dru:labljanja varnosti ter ne na­zadnje tudi povezanosil: in sode­lovanje strokovnih va:rnosrtnili sduilb z osnorvniani nosilci druzlbe­ne samozascite.

V odpt'tosti naSih varnosrtnili S'lu.Zb, ki se kaze v fuokem oode­lovanju z delovnimi ljudmi in ob­ca.ni - v tern je tudi njena raz­redna usrnerje.nos.t · - pa ilahko i-Scemo tudi osnovo za uCinJcoyj­tost nase slutbe. Upra.yjceno lah­ko rt:rdi'mo, da nase slu2be, ce bi delova'le zaiprto illl osamlje.no, ne bi mogle dosega1li rtalki!h uospehov ko'l: jili Slicer. V tern pa je tudi bistvena razl•ika med. rneto:dauni delovanja na:sih rvarnostmh elu.Zb in tovrstnih ·slu?Jb (policijoSikri.h!) ila!Siti v zahodnoevroprs'klih d.rZa­vah.

V okviru praznovanja rtedna varn.osti iLn dru2Jbene samozasCi.te so nam gojenoi role za rnilianike kadeJte drz Tacna 9. ma:ja pripra­VIi.J.i k.rajSi, vendar pr.isrcen pro­gram, v ka~terem so pni.kazalli p.ri­pt'awjenost nasib rniilJOn.,iJkov m usposablj-a:nje :za pokllic rniolifui­ka. ·Program ni navdusil samo mlad!ih, kalte:rim je b:rl predvsem namen~en, ampak tudi S.teyj.Ine odras·le o'bcane.

Uspel nastop gojencev sole za milicnike

dru:lbeno samozasCito, lci je bila posveeena tednu varnosti in dru.Z­bene samozascite, ori.sal pomem Sl.u:lbe varnosti v nasenn di"lliJbe­no-po1itiCn.ern si!stemu.

13. maj je tarej zgodovtim.ski rnejmk ustanoviltve vaxnostne sluibe - dan varnosti.

v na:Si obCini. ISIIlO se ze lani odloeili, da bomo v tednu, v ka­terern se znajde 13. maj, prarzno-

Visoko priznanje Tovarni pohi­stva Cerknica za izgrajeni sistem samozascite

Mnogi celo niso mog;li verjelti., da bodoCi rniJ.icniki lahko prip:ra­v·ijo taksen program. Tudi zato ne, !ker se ni tako dalee cas, ko je bil ;poldic mi-lii-Cn:ika zapostav­.Jjem in tudi sicer necenjen.

V okvi·ru praznovanja je svet za ljud.sko obran:rbo, vamost in dru.zbeno 5arrnoza5Ci.oto Tazpisal tud.i nagra!dni razpis na temo »Nasa vamost je tudoi rnoja vaJr­nost.« Poscl:xna komisija je oce­nida i:n podeliila tri knjdine nagra­de za okdli 50 Ukovnih izdelk:ov na to ll:enno in .sedem nagrad za spise na isto 1:emo. Knji:lne na­grade je podelil predsedni'k n a slaV'll'OStni seji sveta.

Delegacije VISeh osnovnih ~ol v obO:i.ni so obiskale tudi postajo milice v Cerkn:rici, kjer so deiav­cern rni!liice cestita:le za pTaznilk: vamosti, gostitteljoi pa smo jim 'Pripovedova:li o svojem _delu illl o usposabljanju za ta poklic.

Naj zakljuCi.m z ·mi·slijo, lci jo je izrekel tovariS Franc Setinc ob praznovanju 30,Jetmice us-tanovi­rtve arganov za notranje zadeve, 'ko je dej ai, da se vojna za orga­ne notra!Iljih zadc:w m .ni.koli k.on­cala .

To je res. Iz dneva v da!ll se or­gam za notr·a.nje zadeve srel:ujejo in tudi •spopada!io rz vsemi nosilci -sovrainib dejaJVnosti. Pri ·tern de­lavci teh sluzb rudi v prihodnje pricakujejo skOiko podporo nasih delovnih lju:d.i in obCanov, torej vseh t<istih, v irnenu katerih 'in za katere te dolZnosti rudi oprav­Ijajo.

Tako rtttdi 13. maj ni vci5 samo prazni!k delavcev vru-nosti, tem­vee ze dolgo praznik vseh nas.

L~ Spitalar

6 BRESTOV OBZORNIK

-Zivabne jSi olturni tr ip DEJAVNOST ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ OBCINE CERKNICA

Ce naj srpregovorimo o dejav­nosti Zveze kultumih organiza­cij obcine Cerknica, moramo predvsern ugatoviti, kaksna in koliksna je njena osnovna dejav­nost. Naj zato navedern nekatera osnOIVIla nacela iz statuta: Zveza lrultmnih organizacij je druZibe· na organizadja delovnih ljudi in obcanov, •ki se z·c:lruZujejo v kul­turnih skupinah, ak.tivih, klubih, drr-ustvih in organizacijah. Uve­·1javlja in razvija .se kot oblika ill nocin dogovarjanja in usklajeva· nja deja'V'Ilosti in akcij dwbenih dejavnikov na podrocju I~ulture.

Zveza killturnih organizacij de­luje v okviru SZDL in na podla.gi programskih nacel Zveze kornu· nistov. Kot sestavni del fronte samoupravnih socialisticnih sil in olb vodi1lni vlogi Zveze kornuni· stov se bori za uresnicevanje ci­ljev delavskega razreda in delov­nih !judi pri graditvi socialistic­ne samoupravne druzbe in sklad­no s tern za poverovarrje ku1ture s celotno druZ:beno rdejavnostjo.

Izha:jajoc iz teh terneljnih na­cel si Zve7!a k:ulturnih organiza­dij v nasi obCirri prizadeva orga­nizirart:i svojo dejav:nost tako, da bo lahko zadovoljevala kulturne potrebe in interese obcanov. Za dosego teh oiljev se rpove:ruje z vsemi dejavniki na kuHJUrn.em podroCju in se zlasti v temeljnfu organizacijah zdruZ:enega de<la, v •krajevnih skupnostih in na Se­lah.

Amatei'Ska •kulturna dejavnos.t se sedaj iQ:raza v posam=ih lru!l.turnih skupinah. Razvitost te dejav:nosti nam najbolje prikaie­jo naslednji podatlci:

GLEDALISKA DEJAVNOST

V obCini stalno de1ujeta dve gledaliski slrupini in sicer ama­tersko gledaHsce DPD SVOBODA Loska dol·illla ·in drarnska ·skupina PD HEROJ IZTOK na Rakeku.

'V'"

Obcasno delujeta se reci.tacijska skupina v Cer.knici :in rnladinska dramska sekcija v Grahovem.

GLASBENA DEJAVNOST

Glasbena dejavnost je precej ra:21Vita, saj redno deluje pet rno­skih zborov (Cerknica- TABOR, Nova vas - NOVOLIT, Rakek - HEROJ IZTOK, Stari trg -DPD SVOBODA in sivce - MAR­TIN KRP AN), en zenski zbor in en mesan~ zhor ( oba na Rakeku).

P·hllalni orkestri so trije in sicer v Cer.k.nici, Starern t11gu in na Ra­keku, ki pa se .prav sedaj orga­nizira.

Harmoni'k.ar.ski o11kester je eden in deluje pri glasbeni soli Frana Gerbica.

Orneniti je potrebno Se recita­cijske slrupine p o osnovrrih so­lah, iki glede na svojo dejavnost pornenijo dragocen prispevek za oblikovanje kasnejsih clanov ama.te:rskih 'kulturnih SJkupin. Zveza lkulturnih or.ga:nizacij Cerk­

nica je vsklajevalec in v okviru svojih moznosti svetovalec v or­ga:nizacij.skih, pa tudi v strokov­nih vprasanjih, s katerimi se s-re­cujejo nase amaterske skupine. s tern wpolnjuje naloge, ki jih ima v okviru dejavnoSJti kulturne sk:u­pnosrt:i obcine Cerknica in s ka­tero sodeluje pri re5evanju naj­rpomembnejsih vpra:Sanj s pod· rocja kruilture.

Delo na podrocju arnaterske kulturne deiavnosti pa bo nedvo­mno se bolj zal;ivelo in se razsi­riJo v naj;tesnejsi povezavi z or­ga:nizatorji •kulturnega Zivljenja v temeljmh or.ganizacijah. Usmer­jenost v vsebi•nskern 1:er v politic­nero 1n Irul.turnem pogledu bo tej dejavnosti dal pra~kar koncam seminar za animatorj e 'J.rulturne­ga zivljenja, pa tudi sernin.arji, ki Jih je ra:zpiJsala Zveza •kulturnih organizacij Slovenije za vse obli­ke amatel"Ske dejavnosti.

een obis Ucenci tretjega razreda osnov­

ne sole »11. maj« Grahovo so pi­sali v Tovarno pohis.tva Marti­njak: » V tern casu se uci.rno o nasi obcini in o Brestu. Prosi­mo, ce si la:hko ogledamo tovar­no. :l:elimo spoznati, kako in kje s1uZ!i kruh veoina nasih starsev.«

Seveda so hili z veseljem spre­jeti. Po o!?)ledu i=Jroizvodnih pro­storov je bil z •njimi razgovor, v katerem so slisali o vsern, kar jih je za:nimalo, pa tudi pogosceni so hili.

Po obisku so -izdali ciklostiran razredni casopis, -iz ka1erega po­vzemamo le delcek napisanega in narisa:nega. Rna izmed ucenk je pa zapisala:

Obiskali smo Tovarno pobUtva v Martinjalru. Videli smo, kako nastajajo mize, stoli in drugo pobistvo. Tam delajo na.Si stadi. Tovarna jim daje krub, katerega smo deleZni tudi mi. V sak je lab· ko videl koga izmed svojcev; ta oceta, drugi mater ali koga dru· gega.

Najbolj me je zanimala stroj­na obdelava lesa. Tam prldejo deske v obdelavo. Najprej jib razrefejo, nato dobijo prve obrl­se kasnejsega pobistva. Prldne

B r e s 1

roke bite, da bo kos kruha cim debelejsi in slajsi. Delavci imajo normo. Videla sem ljudi, ki so se vsi znojrri in prasni kljub teZk.e­mu delu salili in smejali. Sla sem dalje in gledala njibove obraze: mladi, stari, veseli in zalostni so bill.

Zagledala sem svojo mamico. Nasmebnila se mi je in mi poma­bala, nato pa je nadaljevala z de-1om.

Sele tu sem videla, koliko tru­da je potrebno za vsakdanji kruh. Obiska tovarne se dolgo ne born pozabila.

Ule Bernarda

Zapisali so rt:udi, kaj bi radi de­lali na Brestu:

- rezal bi les na kroZni iagi, - bil bi direktor ali strojni

kljucavnicar, - delal bi v mehanicni delav-

nici, - hila bi tipkarica, - prodajala bi sok in kavo, - kurll bi lokomobilo, - bUa bi v tapetniStvu, - bil bi v lakirni - tam disi, - prltiskal bi s p~tolo v skaj, - vozU bi izdelke po vsej nasi

domovini.

Na:loga Zveze kulrturnih orga­nizacij je tudi pobuda za usta­navljanje novih amatei'Ski!h sku­pin. Tako je njooo predsedstvo ]menova:lo iniciativni odbor za ustanovitev kulturnega druStva v Cerknici, ki ga obcani ze vee let :moCno pogresajo. Iniciativni od­bor je prouCi.I poloZa:j in trenut­ne mo:lmosti ter se odlocil, da bi to kulturno drustvo zacelo z red­nim delom septembra letos. Do ta:krat pa naj bi uredili vse for­malnosti okoli organizacijskih vpra:Sanj in clanstva. v okviru te­ga druSttva naj bi za errkrat de­lOi'Vale tri samostojne sekcije in sicer dr amska sekcija, me.Sani pevski zbor in likovna sekcija.

Za te tri sekcije se je inicia­tivni odbor odlooill.tZato, ker je za njihova vodstvo zagarovljen stro­kovno usposobljen kader, ka·r je nedvornno osnova za kvalitetno delo. Glede na potreJbe in zani­rnanje bi kasneje ustanovili se nove sekcije in dejavnosti. Izra­zeno pa je bilo enotno rnnenje, na:j bi se v to druStvo , vkljuCi.li ze do.sedanji arnaters.ki m!as.beni skupini (Cerkniski pihalni OI"ke­ster in rnoski peV>S'ki zbor TA­BOR).

ZKO obcine Cerknica in ini· ciativni odbor za ustanovitev kul­turnega drustva Cerlmica vabita vse obcane, ki imajo veselje do delovanja v eni izmed omenjenib sekcij, da se prljavijo v pisarni ZKO obcine Cerknica, Tabor 48 (prostorl glasbene sole Frana Ger­bica) vsako sredo med 18. in 19. uro. R. Rebolj

Prenatrpani in povsem neustr ezni pr ostori za lmji:lnico. Nujno bo treba najti novo resitev

0 problemu kn jiznitarstva: v obtini V sedanji cer·kniSki oboini so

bile v Ietu 1954 tk!nj-iznice v nasle­dnjJh krajih: v Babnem polju, Be­gunjah, Ca1narrjti.h, Cerknici, Gor­njih Otavah, Grahovem, Novi va· si, &tarem trgu, na Rakeku in Uncu. Knjiznice so vodiii uCitelj.i, go.spodinje ali kmetje. Knjizni fond je bil s.kromen, od 200 do 1000 knj.ig v posameznih krajih.

V letu 1961 smo dobili prvli. slo­vcnski zakon o k:njifuicah, ki je zastaV'il nove mupotke za njihov razvoj,enotno strokovno urejenost in za lizpopolnjevanje strokovnih knj~znicars-kih delavcev. Vsaka obCina naj bi dobi:la rnaticno

knjiinico s svojirni enotami v vecjih krajih. To je vplivalo tudi na dru.Stvene knjiz.nice in precej jih je bilo uki.njenih. Tako jebila v letu 1968 v nasi obcini aktivna le ljuds:ka knji?mica pri Delavski univer:zli v Cerknici iin se ena dru­stvena knji:lnica, brez perspekti· ve. Knji:lnica v Cenknici je b1la le delno strokovno urejena 1n imela je prost pnis.top. Po uki· nitvi Delavske un-iverze leta 1970 je bila 1udi knjiznica zaprta.

V:se veoj.i gospodarski in dru­zbooi razvoj je narekoval novo ozivitev knj!iZnic. Ta!k.o je obcin­ska kultu.rna slmpnost s knjiga­gami iz prejsnje kiiljiznice in z oikrog tisoc nov~mi Jeta 1973 od­prla obcinsko knjiZ,nico v Cerkni· ci s skupno 2500 knj<igami. Pro­stor za .knjiznico s komaj 40 kvadr. rnetri povrsine z neustrez­no lokaoijo je bill le lizhod v sili. s Sltal.<nim veeanjem stevila knjig pa je postal ze veli:ko premajhen. v prizadevanju za razsiritev knji· znicne mreze smo leta 1974 ad­prE enoto v &arern trgu in leta 1976 v NoVJi va~>i. S tern pa smo zadostilJi. 1le eni i~med nalog so· dobne knji:lnice. Vecina !.judi mi· sWi, da j e naloga knjiznice le iz· posojanje kn11i.g na dom ins tern so zadovoljni. Vendar to lahko irnenujemo le izposojeva:lisce.

Spomnimo se raje, da sodobna knjiznica po!ID.eni us-tanovo, ki ljudi vzgaja, jim daje informaci­je, jih izobrazuje in tudi ra:zvedri.

S podelitve prizna:nj najbolj poirtvovalnim krvodajalcem

Vsega tega ·pa pri nas ni. Ve­rno, da je te.Zko naenkrat ustva:ri­ti nekaj brez podlage in tradi· cije. Treba pa se je vendar res­neje lotiti tega vprasanja. Res imamo veliko rednih bralcev, ki si letno izposodijo vee kot 20.000 knjig in rprecejsen odstotek teh knjig odpade na poljudnoznan­stveno literaJturo, kar kaze na zel jo bralcev po izobra:Zevanju. s tern pa je knj~nica se vedno le -izposojevalisce.

Obcinsko tekmovanie v prvi pomoci Repub'liSiki odbor Rdeeega kri­

za Slovenije, republiska konfe­renca Zveze socialisti.One mlad!ine Slovenije in. Zveza prijateljev mla.dillle so razpisaH tretje rerpu­bliSko tclcmovanje eki.p ·prve rpo­moCi. mladilih clanov Rdecega kr.i­za - v poeasrtitev kOingresov Zveze k!omuni:s.tov in kongresa Zveze social.i•sticne mladine Slove­nije.

ObcinSiko tclanovanje je bilo rned tednom Rdeeega kriza v novi cerkm.iSki telovadnici. S tekmova­njern smo zeledi:

.koncanem tekmovanju razgla·sil i.zlide. Med mla:dirni clan!i je bila prva ekilpa osnovne sole Cerkni­ca (7. razred), rned mladino pa ekipa Osnovne sole Grahovo (8. razr.) P.rve tri v obeh kon'kuren­cah so bile nagrajene, vsa:k ude­leZ:enec pa je dobil spominsko znacko. Prvouvrscene ekipe so ze prijavljene za ·republisko tekrno­vanje, ki bo 10. junija v Ljub­ljarri.

M. dr. Zadravec

Da borno .Jme1i sodobno usta­novo, da ne bomo vee bela lisa na zemljevidu, je nujna pomoe Side dru.Zbene skupnosti. Zago­toviti je treba ustrezne prostore, denarrna sredstva in zaposliti po­treb'llJO stevilo !judi. Da bomo polkrili vse kraje v obcini, so nuj­ne nove enote, saj bibliobus za­radi zemljepisne lege vecine vasi ne pride v postev. H. Mele

- pripomoei ·k u:sposabljanju rnladih clanov in mladine Rdeee· ga ·kriza, da bodo mali prerpreCi1i nesrece in zmanj-5atti njihove po­sledice;

Za vecjo pozarno varnost - seznanjart:i mla:de OJ.ane Rde­

cega kriza s tradioija:mi partizan· ske sand.1ete;

- vzgajart:i mlade Olane in rnJ.a­dilno Rdeeega •kriza v duhu pa­triotirzma in sooialisticne solirdar­nosti;

- vzpodbujati pri mladih CJ.a­nih Rdeeega kriza dn mladiine ze­ljo po cimiboljsem znanju in ob­vladovanju iz prve pornoci.

Med mJ.adimi clani je !l:ekmo­val.o · sedern ekip, med mladino pa sest. Casmi: odbor, v katerern so bi:li Leon Razdrih, Janez P:ra­protmi•k in Edo LenaTcic, je po

Dejavnost civillne zascite v To­varni lesnih iroe~kov Stani trg se razsirja tudi na podrocje pwarne varnosti. Gasilci srno tudi letos zastavili rpotrebne ukrepe za var­stvo pred pozarorn, saj je zlas1li v suhih spomladanskih dneh nevar­nost, da se vname pozar. Z~to je odbor za splooni ljudski odrpor sklenil, naj bi po delovnih enotah se enkrart: opozorHi iln pouchli vse zarposlene, ka!ko je potrebno or­ganizirano delati v primeru :po­zara in kako je treba rav:na.t1 z gasiJnimli napravarni, predvsern z aparati za gasenje. To na:logo je prevzel vodja gasilske enote pri

stabu civikle zascite in se ze iz­vaja. Potreba pa ka:Ze, da ·bomo morali v pnihodnje Jmeti tudi ga­silske vaje, predvsem zato, ker se vedno menjajo tudi Ciani v gasilskih desetinah.

Usposabljanje novih delavcev, zla!:ti mlajsih, za gasHske vesci­ne pa naj bi bHa tud i stahla na­loga in S'krb v delovrri organi.za­ciji. Vamost pred pwarom ni stvar samo odgovornih l~udi, or· gain'izirati je rnoramo prav vsi. Organiziirani rnoramo biti tako, da po potrebi hirt:ro in ucin!kovlito ukrepamo. M. sepec

BRESTOV OBZORNIK

------=- I -

•,

Se tako kot pred stoletji- trgovina s suho robo v na~em malem mestu

Ob delavskem prazniku pa je bll postavljen ~e en nov temeljni ka­men- za novo moderno blagovnico

Majski snt.g v na~em malem mestu

TRIM LIGA V LOSKI DOLINI Po ~estih mesecih mirovanja in

priprav za novo sezono, se je zo­pet zacela trim liga v malem no­gomenu v Lo~ki dolini. Ker je bilo v prejsnj.i sezoni opaziti ve­liko razliko v kva1iteti mo~tev, se je vodstvo trim lige odlocilo, da r~deli nastopajoce ekipe v dve skupini. Tako bo odslej tek· movanje v I. in II. skupini. Prvo slwpino sestavlja sest najbolj~e uwscenih ekip iz prejmje sezo. ne, drugo pa ostalih sest e1cip.

Prav tako bodo nastopala tudi prionirska mostva.

Po odigranem II. kolu je lestvi­ca taiksna:

I. LIGA

L Loz 2. Kozari.~ce 3. Iga vas 4. Markovec 5. Dane 6. Stari trg

II. LIGA

I. Podcerkev 2. Smarata 3. Tirole 4. V.rhnika 5. ViSevek 6. Pudob

J.Funda

4 2 2 2 2 0

3 3 2 2 1 1

7

Kmalu viSje stanarine in najemnine TeZ:nja po ohranitvi primerne­

ga standan:la delovnih Jjudi in obeanov je v preteklih letih po­gojev<da 1p0litilro nizkih stanarin; s tern pa je bilo prevee zanemar­jem.o gospodarjenje s stanovam.ji v d.ruZbeni .Jastnini. Taksno S>ta­nje je se bolj utrjeva'la misel­nost, da je stanovanje predvsem socialna dabrina. Nizka stanari­na je sicer varovala obcanov standan:l v d.ru.fbenih stanova­njih, obenem pa jih ni pritegn.ida k skrbnemu gospUdarjenju. Zato hisni -sveti in 7Jbori stanovalcev tudi niso v celoti riwpo1njevali svojih samoupravlJavSlkih obvez­nosti.

Starnarina mora pdkri.vati amor­tizacijo stanovan~, normirane in z izlru5njami ugotovljene str-oske sprotnega in investicijskega vzddevanja ter stroske uprav­•ljanja stanovam.j s pogodbenimi in zakonslcimi obveznostmi. Se­danja stanarina pa ne pokriva niti najnujnej~h stro5kov vzdr­zevanja in ne zagotavl~a enos-tav­ne reprodu'kcije. Zato gratdiio nova stanovanja iz sredstev do­hodka zdruzenega dela, kart:erega pa prispevajo v enaki meri vsi za.posleni, ne glede na to, aili so si sami ali pa s pomoejo druroe re5ili svoje stanovanjsko v:pra­~anje.

Ce hoeemo v stanovanjskem g.os-podarstvu dohiteti zamujeno ter ustvariti pogoje za v.sebdnsko vtk.ljucevanje delavca v zdruze­rnem delu in stanovalca v celoten •proces Sltanovanjske polit:iJke -od nacrtovania in gradnje stano­vanj, do vzdrlevan ja stanovanj, moramo zagotoviti gospodarie­nje na ekonomskih osnovah. Go­spodarjenje na ekonornskih osno­vah mora zaziveti na 7Jborih sta­novalcev, v hiSnih .svetih in v sa­motllpravni irntere5111i ·skupnos.ti. Ekonomska stanaorina bo tudi osnova. na kateri obodo stanoval­ci nasli veoji neoosredni interes in uveljawHi svoj v:pliv na zniZa­nie stros•kov pri gradnji in vzdr­zevanju s1anovanj.

V zacetlru letosnjega m.a-rca ie bil podpiwn »Dogovor o izvaja­niu politike cen proizvodov in storitev iz pristoinosti repuhlike i111 obCin v letu 1978«, v kart:erem je predvi.dem.o, da se stanarine v skladu rz izhodisCi za uveljavlja­n ie ekonomslcih stanar.in v letu 1978 lahko pove~ajo z junijem v povpre~ju za 30 odstotkov.

Pr.i pred:logu za povisanje sta­narin se uposteva 18 rock za kot­lovnice po odloku, ki ga je spre-

Na rob zimski

lesariadi Odbor za sportno rweacij.o se

je na enem izmed sestam.kov od­locil, da je pametneje trositi sredstva za turne izlflte (planin­ske ali smueal1Ske) kot pa sode­lovati na drugih smuoarskih tek· movanjih, kaa- postaja zadnja le­ta ZIMSKA LESARIADA. Za eki· po, ki je .nastopila na Soriski planini, bi udeleiba na letomji ZIMSKI LESARIADI na Kanmu stala okrog 20.000 din, ce ne upo­stevamo izgub dveh delovnih dni, saj sta bila 14. in 15. aopril pri nas delovna dneva. Rarumljivo je, da z orga:nizacijo tekmovanja nastanejo tudi stroS.lci, toda mo­rali bi jih spraviti v stva.rne ok­vire, saj je prija'V'Ilina v znesku 300 dim na tekmovallca dcdee pre­v.isoka, ce upostevamo, da mo­rajo nastopajooi kriti vse ostale stroske (Zicnice, prehrano, pre­nociSca itd.) . VsiJ.juje se vtis, da hocejo dru.Stva in klubi, lci jib deloVI11e organizac:ije pros~jo za pomoc pvi organ.izaciji, na hiter in lahek natin pciti do neupravi­cenega zasluzka.

Vlideti pa je, da veCino dclov· nih organizacij to prav nic ne moti in se teh tekmovanj udcle­fujejo ne glede na v.isirno stro­Sikov, kar pra,'V gotovo n.i v sldadu z noV'imi smernicami v telesm kultur.i. P. Kovsca

jcla skupscina obCine Cer.knica 31. manca 1977 in je bil objav­ljem. v Uradnem listu SRS St. 12 dne 11. 6. 1977.

Z upo§tevanjem tega odloka se bi stanarina za stanovanje, ld je priklju~eno na kotlovnico, pove­cala za vee kot 30 odstotkov, venda.r skupno povi.Sanje stana­rlne v ob~ini ne sme presegati 30 odstotkov.

V izraeunu pov.isanja stanarine se najprej ugO!tovi del povi~anja na racun dadatnega 100kovanja kotlovnic, nato pa se za raz'liko poveeajo vse stanaJrine v abcini. Na centraino kurjavo je pri:kJ.ju­cenih 310 stam.ovanj. Na:jprej se §tevilou tx>Ck za posamezno sta­novanje pri~teje 18 took. Poveea­nje stanarine na oractm dodatnili took za kotlovnice bo v opov;pree­ju za 15,46 odsto1!kov (za vsako

posame7IDo stanova.nje bo izra­cun razlicen), ki se poveca za fak­tor 1,1917). Tako bo stanarlna po­veeana za stanovanje, ki je prl­kljuceno na kotlovnico, za 37,60 odstotka, za vsa ostala stanova­nja pa za 19,17 odstotka.

Da 'bi zavarovali zivJjemjiSiki standard druiin z nizjimi pre­jemki na drutinskega clarna, je bill ze v letu 1977 srprejet O<ilok o delni nadomestitvi stanarine. Trenutno dobiva delno nado­mestoiotev stanarine 22 druiin. Po­goji za pridobitev delne nadome­stitve stana.rine so billi v letu 1977 posredovani v.sem nosil<:em stanovam.1ske pravice. K.dor bo ob povecani stanarini izpoln•j eval pogoje, na:j cim prej pre:dloZi ustrezno dakumentacijo na sta­novanj:sko Sikupnost obCine Cerk­nica.

F. Levee

Dovolj pazitno nase? Na podlagi znanja, ki smo ga

dobili z izkusnjami, anketarni in preizkusi (Astrand, Hollmann, Cooper in drugi), se s preprica­njem in zaupanjem zav:zemamo za redne telovadne vaje in za ~portno rekreacijo v drugi ·polo­vici Zivljenja.

Potrebno pa je, da poznamo poglavitne znacilnosti pesanja in staranja. Ce namrec vemo, kaj se dogaja v misicah in v notra­njih organih v Jetih staranja, bo­mo z vecjim razumevanjem de­lali vse tisto, kar gram trdno zdravje in telesno s posobnost.

Za staranje in z njim pogoje­no postopno upadanje telesne sposobnosti so znaci·lni pred­vsem naslednji pojavi:

1. Telesna teza .polagoma na­ra5ca.

2. MiSice slabijo, misicna moe upada, misicna napetost se zni­fuje; rniSice postajajo z leti tudi vidno ohlapne.

3. Del hrustancevine v sklepih in hrbtenici zaapni ali zakosteni. Grbljivost b.rTbtenice, sklepov in r ebrnih stikov se zmanjsuje, prav tako opa se zmanjsuje gJ.b­ljivost prsnega kosa. Bolecine v sklepih pogosto omejujejo raz­seznost gibanja.

4. Minutni volumen v delova­nju srca pada, pojavlja se po­a.pnenje ill in povisan krvni pri­tisk. Del zitic - lasnic ~kapHar) zakrni.

5. ·Pljucna kapaciteta ·pada (v sedmem desetletju zivljenja zna­sa v nekaterih primerih samo se polovico).

6. P·rebava se slabSa, pojavljajo se tezave z izlocanjem.

7. Prilagoditvene in zazdravit­vene sposobnosti organizma se znizujejo. . . .

Pojavi staran]a se zacne]O pn nekaterih ze zgodaj (.po 25. letu), pozneje (po stiridesetem letu), zanesljivo pa jih pospesuje afi­ziolo~ki nacin Zivljenja: prevec sedenja, enostransko poklicno delo, bivanje v zaprtih (pogosto zakajenih prostorih), napacna prehrana in umetno zatiranje

utrujenosti (prevec pozivil), na ·drugi strani pa premalo telesne dejavnosti, premalo sprostitve, premalo tistega razvedrila, 'ki ga lahko posredujejo S.portne igre, smucanje, plavanje, eol.tnarjenje, izleti, pies, pa tudi sah, karte, dr:uZabne igre, petje in podobno.

»Uro vitalnos-ti« je treba »na­vijati« vsaj tri<krat na teden. To dosezemo najbolj uspe~no s tisto posebej priljubljeno dejavnostjo, pri kateri smo z ·duso in telesom pri stva.ri in pri kateri je inten­zivnost gibanja (ce gre za telesno re~eacijo) tako. velioka, da se vsa.1 malo prepobmo. Kak.~en sport za starej~e? KakSna naj bo Sportna rekre­

acija odraslih in sta:rejsih obca­nov, da bi ohranili zdravje in le­tom primerno delovno sposob­nost? Predvsem )e treba skrbeti za normalno aktlvnost notranjih organov. Ponavljamo splo5no znano izkusnjo, da zdravje ni od­visno od atletsko razvitih mmc, temvec od srca, rnisic, oZilja, di­hal, prebavioJ. . .. Za ohranjevanje sposobnosti notranjih organov priporocajo vsi izvedenci dovolj dolgo trajajoce takSne vaje, ki terjajo vecje kolicine kisi•ka (po­spesen~ ut~ipanje srca\ .poglo]?­ljeno dihanJe). Taoke vaJe so: ZI­vahna hoja, lahkoten tek, kole­sarjenje, plavanje, colnarjenje, hoja in tek na smuceh in po­dobno.

Za vsako srce je zelo koristno in celo nujno, <l.a se vsak dan utrudi od hoje. Vsak clovek bi moral vsak dan prehoditi naj­manj pet J<ilometrov, ce si hoee ohraniti zdravo srce. Priblimo ena ura hoje vsak dan, to bi bil nekaksen minimum gibanja ali celo zdravniski predpis za zdrav­je. Ce se starejsi olovek, ki se je ze deset in vee let, kar se gibanja tice, zanemarjal, odloci za redno sportno rekreacijo, je potreben najprej zdravniSig pregled in po­svet s strokovnjakom. Zaceti mo­ra po malem in ne sme pricako­vati vidnih uspehov kaT cez noc.

P. Kov:sca

FILM I v JUNIJU 1. 6. ob 20. uri - -ameriski pustolovski film PUSTOLOVSCINE BE­

LEGA OVCJAK.A. 3. 6. ob 20. ruri in 4. 6. ob 16. uri - ameri~ki fantasticni film LOGA-

NOV POBEG. 4. 6. ob 20. uri - ita:lijanska drama KARIERA SOBARICE. 5. 6. ob 20. uri - franooski kriminalni film SAM PROTI VSEM. 8. 6. ob 20. uri - ameriski kri.minallni fii:m KASKADERJI.

10. 6. ob 20. uri in 11. 6. ob 16. uri - nemski western WIN.ETOW IN APANACI.

11. 6. ob 20. uri - angle5ka srhljivlka PODNAJEMNIK. 12. 6. ob 20. uri - amerjgka dra!Illa ZADNJI MAGNAT. 15. 6. ob 20. uri - mehoiska drama DOLINA UBOGIH. 17. 6. ab 20.uri in 18. 6. ob 16.uri - ameriski pusrolovski film AV-

TOCESTA NASIUA. 18. 6. ob 20. uri - ameriski western VSI ZA ELDORADO. 19. 6. ob 20. uri - jugo:slovan.ska drama NORI DNEVI. 22. 6. ob 20. uri- i.talijanSiki :kriminalni filim TELESNI CUVAJ. 24. 6. ab 20. 'lli'i in 25. 6. ob 16. uri - £ranooS1ka komedija ZOPET

SBDMA CETA. 25. 6. ob 20. uri - amer.iS'ki pustolov.ski film ZA PRGISCE DIA­

MANTOV. 26. 6. ab 20.wi. - jugoslovanski psiholo5ki film BESTIJE. 29. 6. ob 20. uri- jugoslovanska drama SNEzNI METEz.

8

Letosnje obcinske sportne igre mladih Letos je obcinska konferenca

'ZNeze sociailistiene mJadrine Slo­venije organizirala tradicionala:J.o rtekmovanje v poeastiltev dneva dn meseca mladosti.

29. a'P11Ha se je 160 mladih. 2JW­stilo v !SlaiVIIlostinem sprevodu, ki lm je v spremstviU godbe na pi­ha!la iz Cetr'knice odsel izpred To­va:me pohir8.trva slkozi Cerknioo k osnovrlii soli, kjer je bHa slaw­nostna otvoritev i,ger.

Po lcrajsem iku1turnem ipi'Ogira­mu je predsednilk obC:ims:ke kOill­ference Drago F:rlan v svojean govoru .povedal razloge, za pre­imenovanje tekmovanja za H'l'li­barjev pdkal v obCinske S.por.tne dJgre mladih. Poudaril je ~en in vlogo teh i.ger, ki naj b1 zago­:tavljale mnoZionost in uveljarv­.l!janje ti.:nteresov mla<liih :na pod­rocju rte'lesne kulture, saj je te­lesna ku!l:tura sestavni del Taz:vo­ja mladega Cloveka. Naloga mla-

d.ih je, da se v enotm a:kciji, sJk.u­pa:j z vsemi delovnimi •ljudmi in dru.ZbenOJpolitiOn.imi orgaruzaci­jami zavzemajo, da ta druibena dejavnost ne bo LoCena od doga­janja v drufbi, ·temvee bo njegov ses-taVDJi del.

Tekrrnovan9a v •kosarlkli, keglja­nju, namiZJJJ.em tenisu, streljanju, salu, malem nogometu in .k.rosu so .se vmtila ves mesec maj v to­variskem a.n sport:nem duhu. Kljllllb teiavam zruradi. slalbega vre­mena so •tekrrnovanja uspela.

Na igrah je sodel:ovalo enaj!St os-novnih orga!lli.zadj, lci so seta­ko[e uws:ti:le:

Skupna uvrstitev (mladinci in mladinke):

1. Grahovo 2. Loska doHna 3. Ce11knica 4. Brest

toOk 267 249 239 212

Trim kegljanje Ek.i!pno tekmovarljje med te­

meljnimi organizaaijami je kon­cano, zato objavldamo koncni vrstnn red:

1. TPC I. (2382) 2. TIP I. (2358) 3. TI.P II. (2314) 4. SD I. (2312) 5. TPM I. (2283) 6. TP Jelka (2150) 7. TPM II. (2150) 8. TPC II. (1980) 9. SD II. (1926)

10. TPM III. (1822) 11. TLI (1766)

Koncano je tudi posami6no teikmovanje.

Med moskimi so dosegil.i nad 800 kegljev: 1. Za:lofuiik Tone, (TIP) 865 2. Goncik Fo:anc, (TPC) 843 3. Kos J oze, (TPC) 835 4. Ris Ludvik, (TIP) 829 5. Miklic Tone, (TPM) 824 6. Lavrencic Ivan, (SD) 800

Uvrstitev zensk: 1. Pokoleka Do:agl.ica, (SD) 376 2. Frim Manta, {SD) 352 3. Pail/tar Dragica, (SD) 324 4. Turk Aruica, (SD) 315 5. Tursic BTeda, (SD) 276

Leto5nji prvaki Bresta so dobili pdkale, :oota:1i najb'oljsi pa pla­kete. S svetam.o pode1itv:ijo teh priznanj se je ·koncalo trim tek­movanje pretelcle •kegljaske sezo-

BRESTOV OBZORNIK - glasllo delovne skupnostl Brest Cerknlca n. sol. o. Glavnl Jn odgovornl urednlk Bolo LEVEC. Ureja urednl!ld odbor: Pranjo GAGULA, Vojko HARMEL, Mate JAK.OVAC, Bolo LEVEC, DanDo MLINAR, Leopold OBLAK, Janez OPEKA, Tomaf STROHSACK, Andrej SE· GA, Mlha SEPEC, Franc TRUDEN, tent ZEMLJAK Jn Vlktor ZNIDARSIC. Foto: Joie SKRIJ. Tiska ZeleznUka tiskama v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.

Glasilo socii mcd proizvode iz 7. tocke prvega odstavka 36. ~eoa zakona o obdav· revanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne pla~uje teme]jni dave~!: od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za infonniranje izvr~nega sveta SR Slove­Dije §t. 421-1/72 z doe 24. oktobra 1974).

ne, ki je dokazaJo, da je keglja­med Brestovci priljubljeno in ima mnoZi.cno podlago.

P. Kovsca

USPEH NA POSTOJN'SKIH IN LJUBLJANSKIH ULICAH

0 sOilskem delu, pa tudi o iz­vensolskih deja'WJ.OS.ti Se edinega preostalega dislociranega oddel· ka tehnliS.ke srednje sole, kli de­luje v Cerknici, smo zal (pre)ma· lo obveseeni.

Zarto nas je prav .presenetil lep uspeh, ki so ga nedavno dosegli odijalkli-tekaci iz tega oddelka. Na vosaikoletnem teku po pos.tojnskih ulicah, ki ga ob praznovanju ob· Cinskega praecilka prioreja s.olsko S.pontno drustvo gimnazije v Po· s<tojm, so v svoji - najtezavnejsi - kategoriji S.taf61!nega teka 2JIIla­gali pred vsemi srednjclolskin:ni moStv.i. Notranjske in PtOi.morske.

Se veojli UiSpeh pa so dosegJli na vsakoletni najbdlj mnozicm slo· venski atletski prireditvi ob Dne­vu zmage v Ljubljani, ko ·so v 5ta­fetnem teku 3 X 1000 m po ljub· ljaD.!Slci.h ulicah za:sedli odliano tretje mes<to pred stevilnimi vrst­nilkli iz vse republoike.

ZADNJA NOVICA Selekdja piOIJ!i.rk Notran:jske v

kosarki i:z osnovnih sol Ilirska Biostrica, Posrojna, Cer.knica, Lo­gartec in Virlmilca si je 25. maja priboril.a drugo mesto v Slove· niji, kar je velik uspeh v tej prednostni pan:ogi.

5. V. P. B[oke 141 6. Dol. jezero 137 7. KoVIi.nopla:sti!ka 126 8. Osn. sola Cerknica 93 9. Nova vas 54

10. V. P. Rakeik 32 11. V. P. Pos.tojna 15

Skupna uvrstitev - mladinci

1. LoSika dolina 2. V. P. Bloke 3. Grahovo 4. Ce11knica 5. Brest 6. KovinQ'Pla:sti:ka 7. iDol. jezero 8. Osl!l. sola Cel1km.ica 9. V. P. Rakek

10. Nova vas 11. V. P. Postojna

took 141

141 133 125 121 108 97 36 32 29 15

Skupna uvrstitev - mladinke 1. Grahovo 134 2. Cerkmiica 114 3. LoS'k:a dolina 108 4. Brest 91 5. Osn. sola CerkiDii.-ca 57 6. Dol. jezero 40 7. Nova vas 25 8. KovinOip'lastika 18

B. Ferfila

KOSARKARSKA TRIM LIGA V CERK;NICI

V skladu s poudarjeno mno­zi6rrostjo v telesni lrulturi so se cla:!lli. :ko5arrkal'Sik:ega kluba v Cerumici letos odllo6i:Ji, da orga· nizirajo za vse, lci igrajo 1kosar· ko, tri.m ligo. Podobno tekmova­nje je ta !club organ:izdra!l tudi poleti lani. V .J.etosnji Ligi, ki se je zacela v apri<lu in i<:onCa!la 20. maja, je :i!graJo 95 igralcev, pred­V!Sem mladi:ncev. Tudi letosnje tekmovanje ~e dokaza:Io, da so v novi telesni kul<turi uspe5ne tudi take ob1ike, ki oprivalbljaio an II1£l· tivi.rajo k vooiemu stevi·lu alctiiv­n ih v telesni kulturi.

V ti1i.m 1:eikmovanju so i<g1I'ali tudi clani eilcioe, iki ·se priprav:lja na zacetelk t~ovanja, !ka1:erega .ie organ·i.zi.Ta:l obmoOrri odbor za vrhunskii sport Notran:jske.

KONcNA LESTVICA

1. VIDEM 7:7:0 +45 14 2. NOTRAN.TSKA 7:5:2 +15 10 3. GRAHOVO 7:4:3 + 16 8 4. MALA GASA 7:4:3 + 5 8 5. PESCENK 7:3:4 + 5 6 6. KAMNA GORICA 7:5:2 -12 4 7 . .C. 4. MAJA 7:5:2 -37 4 8. BEGUNJE 7:1:6 -35 2

T. Ur-bas

Nu~i npokofen ei 27. mao:ca 1978 ie odsel iz To­

varne pohistva Martin.jak inva­lidsko v pakoj nas delavec Joze Z~onc.

V nasJi tovarn.i je b.i:l ZaJPOS}en od 1. 1. 1947. leta. De1al je na raz­licnih delovnih mestiv v sttroja:J..ih odldclkJiih. V pdko.i je odsel kot delavec na skladisou surov.in.

* 27. febrt.La!rja 1978 je bi1l inva-

lidoSik:o upokojen nas delavec Ludvik Tudic. V Tovarni po'his­tva Martinjaik je bil zarposlen od 18. 1. 1954. leta. Deilal je na raz­lien~h delO'WJ.i.h mestih v strojnih odde:l.kih. V pokoj je odsel kot transpoi'ltni dela'Vec v embalafi.

* 7. ma~ja 1978 je bi[a staorostn.o

updkojena nasa delavk.a Antonija Baraga. V Tovar.ni pohistva Mar­tillljak je bila zapoSI.ena od 9. 4. 1947. leta. Delaila je na ra~IiOnih delovnih mestih. V pokoj je od­sla kot dela'VIka pri cepdllfilem av-1:omartu.

V sem Slru:J?aj se delovni lrolek­<tiv zahvaljuJe za njihov tmd in ustvarjalno!St pri delu ter jim zeli se mnogo zdravih let!

Kdlektiv TOZD TP Martialjak

BRESTOV OEZORNIK

..... l

SALA MESECA

Tokrat je salo meseca prispeval nas fotograf. Namenoma smo gornjo slilm pustili brez podpisa ali komentarja.

Podpis oziroma komentar prepuseamo vam. Zato prosimo bralce, da nam do 22. junija posljete cimvec duhovitih podpisov k tej sliki. Najboljse homo seveda objavili, najbolj duhovitega pa nagradili s knjigo, ki jo bomo izbrali iz zakladnice svetovne humoristicne knji· zevnosti.

RESITEV NAGRADNE KRIZANKE IZ PREJSNJE STEVILKE

IZID NAGRADNEGA ZREBANJA

Takrat se je na nagradni r~is odzval.o 81 vnertrlh .:reseva!lcev kri­iarnok. Med njimli je komisija iz­hrala nas.lednje nagrajence:

150 din prejme Roman Svigelj - Tovama pohistva Martinjak;

·po 100 din Irena Premrov, Mar· tlinja!k 42, 61380 Cerknka ill Vik· torija Simcic, Nova vas 52, 61385 Nova vas;

po SO din Ivanka Rozanc - To­varna pohi~a Cer1k.nica, Antoni­ja Sparemblek, Dol. vas 26,

V spomin Delovna skupnost Tovarne po­

histva Martinjak sporoea ialost­no novico, da je umrl .na5 upoko. jenec Franc Obreza iz Martinja­ka, rojen 1906. leta.

V temeljni organizaciji je bil zaposlen od. 1. 1. 1947 do upoko­jitve leta 1961. Delal je kot mo­delni mizar in vodja modelne de· lavnice.

Tovarl§ Obreza nam bo ostal v lepem spomlnu kot dober delov· nl tovarl§ ter marljiv fn prlzade­ven delavec.

61380 Cerknka in Nevenka Jer· man, Mwninjak 52;

po 20 din pa Sebastijan Prija· telj, Vrtna ulica 8 61381 Rakek, Irena Krajc, Dol. vas n. h .. Ivana Kovacic, Gor. Otave 1, 61382 Be­gunje, Janez Mekinda, Videm. 18, 61380 Cerknica in Mateja Lah, Cesta 4. maja 92, Cerknica.

Nagrajencem iskreno cestita· mo!

Nagrade Iahko dvignejo v bla­gajni Skupnih dejavnostti, osta· lim pa jib bomo poslali po poS.ti.

OBVESTIW

Vabimo vse maturante 3.a, 3.b

in 4. razreda - letnik 1947/48 -niZje gimnazije Stari trg pri Loiu

na tovariSko srecanje ob 30-let· nici opravljanja male mature.

Srecanje bo v soboto, 24. junija 1978 ob 18. uri v »Gostiscu Snez­nik« v Kozariscah.

Pripravljalni odbor