laška vas pri celju

8/19/2019 Laška vas pri Celju

1/26

UNIVERZA V LJUBLJANI

FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA ARHEOLOGIJO

Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz Arheologije zgodnjega srednjega veka:

LAŠKA VAS PRI ŠTORAH

Mentor: dr. doc. Tina Milavec

Avtor: Rok Ratej


2/26

Kazalo

Uvod ........................................................................................................................................................ 2

Zgodovina raziskav ................................................................................................................................. 3

Načrt grobišča ......................................................................................................................................... 4

Problematika najdb iz grobišča .............................................................................................................. 5

Grobne celote ......................................................................................................................................... 8

Časovna analiza predmetov iz grobišča ................................................................................................. 9

Igla ....................................................................................................................................................... 9

Stekleni gumb ...................................................................................................................................... 9

Melonasta jagoda ............................................................................................................................. 10

Obročka s podaljškom okroglega preseka ......................................................................................... 10

Obročka s podaljškom pravokotnega preseka .................................................................................. 11Uhan z kocko ..................................................................................................................................... 13

Ogrlica ............................................................................................................................................... 16

Ostale steklene in jantarne najdbe .................................................................................................... 18

Keramika ............................................................................................................................................ 19

Ostali predmeti .................................................................................................................................. 19

Razprava in Sklep .................................................................................................................................. 20

Literatura............................................................................................................................................... 22

Priloge ................................................................................................................................................... 24

Uvod

Grobišče Laška vas se nahaja v istoimenskem kraju v bližini Štor pri Celju. Grobišče je

evidentirano v register kulturne dediščine pod številko 4260. Nahaja se v katastrski občini

Kompole na naslednjih parcelah 501/1, 501/2 in 500/3. Danes celotno območje pokriva

travnik. J. Gospodarič v svojem referatu sicer omenja parcelo 583/2 za domnevno lokacijo

grobišča. Na njem stoji oz. je stala »Sitarjeva domačija«, katere lastnik je bil Šuhel Pavel l. 1988

(Gospodarič 1988, 2 in op. 1). Na pobočju domnevno stojita star vinograd in sadovnjak. Čeupoštevamo, da je bilo grobišče odkrito pri rigolanju za vinograd l. 1909 takratnega lastnika

Šuhel Sebastjana (Pirkmajer 1986, 295; Gospodarič 1988, 2), in da na parceli, ki je zaščitena v

RKD ni vinograda ali sadovnjaka, je pred nami resna dilema. Sadovnjak in vinograd je na parceli

583/2 viden še danes, medtem, ko obstaja možnost, da so ga na treh parcelah iz RKD že

opustili. Stvar bo potrebno podrobneje preučiti še na terenu in med domačini. Na prvi pogled

se zdi, da so bili v RKD vneseni napačni podatki. Tako se že na začetku obravnave grobišča

srečamo s problematiko lokacije in vsebine. Sledil bo pregled raziskav na grobišču, obravnava

najdb in na koncu zaključek na podlagi dostopnih informacij.


3/26

Slika 1. Dve različni lokaciji grobišča. Na levi lokacija iz RKD. Na desni lokacija omenjena v referatu.

Slika 2. Pogled iz Google Earth. Označena so pomembnejša poznoantična najdišča v bližini Laške vasi.

Zgodovina raziskav

Grobišče je bilo odkrito pri rigolanju za vinograd kmeta Šuhla leta 1909 (Pirkmajer 1986, 295).

Odkril je 50 grobov z različnimi drobnimi pridatki (Gospodarič 1988, 2)1.V Laški vasi pri Štorah

je nato leta 1913 izkopaval Walter Schmid. Najdbe, ki jih je tu odkril, in vso dokumentacijo

izkopavanj danes hrani Deželni muzej Joanneum v Gradcu2. Pred tem so bili v celjski muzej l.

1910 preneseni trije predmeti. Gre za dva obročka in en uhan s poliedrom (inv. št. 1393-1395).

Ti predmeti so bili tudi povod, da je v Laški vasi začel izkopavati Walter Schmid (Orožen 1927,

102). Omenjajo se tudi v poročilu Eichlerja, ki je nastalo 14.11.19103. Schmidova izkopavanja

so odkrila 12 grobov in manjše število najdb. Celovite objave o izkopavanjih na grobišču ni,

nekaj podatkov pa lahko izvemo iz treh kratkih poročil (Schmid 1913; Schmid 1914; Schmid

1925). O načinu pokopavanje ne povedo ničesar, razen tega, da je bilo nekaj grobov prekritih

1 Podatek izhaja iz beležnice W. Schmida iz leta 1910, ki jo hrani muzej Joanneum v Grazu. Ker je beležnica iz l.1910 lahko sklepamo, da si je Schmid teren ogledal že pred začetkom svojih izkopavanj, ki so potekala l. 1913.2

Velikega pomen bo pregled njegovih dnevnikov, saj je iz poročil o grobišču izvemo zelo malo.3 Omenja ga kot zgodnjeslovansko grobišče. Očitno ga je opredelil le na podlagi dveh obročkov in uhana skocko, ki so bili takrat že v celjskem muzeju.


4/26

z keramiko. Takšen način pokopa naj bi bil po Schmidu odraz običajev Germanov4. Med

pridatki omenja veliko število jantarnih in steklenih jagod (100 in pozneje 250), bronast prstan

z vrezanimi geometričnimi elementi, en obsenčni obroček in poznorimsko okrašeno iglo s

prelomljenim gornjim delom. Schmid na podlagi najdb grobišče datira v 6. oziroma 7. stoletje

(Schmid 1914, 46). Laška vas je nato že zgodaj postala zanimiva za nekatere druge raziskovalce,

ki so se ukvarjali z zgodnjo slovansko zgodovino na našem ozemlju (Dinklage 1941; Korošec

1947). Tako Schmid kot tudi Korošec sta grobišče sprva pripisovala zgodnji karantanski skupini

(Schmid 1914, 46; Korošec 1947, 47-48). Vendar se je Korošec kasneje premislil in se opredelil

obročke iz grobišča Laška vas za »neslovanske« (Korošec 1954, 23). Predmete iz Laške vasi,

predvsem uhan s kocko, omenja tudi Knific v svojem doktoratu. Tam te uhane opredeli kot

povsem značilen del noše lokalnega romanskega prebivalstva (Knific 1983, 148). Leta 1983 so

bile nato narejeni dve sondi pod vodstvom Darje Pirkmajer iz Pokrajinskega muzeja Celje. Gre

za sondi velikosti 4 x 3 m na severni in vzhodni strani vinograda. Pri tem niso odkrili ničesar

(Pirkmajer 1986, 295). Z grobiščem se nato ni ukvarjal nihče več, dokler ni začel potekati

projekt Interarch Steiermark. V okviru tega projekta so bile digitalizirani opisi najdb iz grobiščaLaška vas, ki jih hrani muzej v Gradcu. Najdbe so bile izmerjene, fotografirane in časovno

opredeljene.

Načrt grobišča

O grobovih, ki jih izkopal S. Šuhel, nimamo podatkov. Niti Schmid ne omenja drugega, kot da

je šlo za okoli 50 skeletov. Iz njegovega dnevnika obstaja skica tlorisa in opis smeri grobov, ki

jih sam izkopal l. 1913. Podatki o usmeritvi naj ne bi ustrezali tlorisu in za to je J. Gospodarič

tega uskladil s podatki iz Schmidove beležnice. Upošteval je, da lobanja gleda v smer, v katero

jo je označil na skeletu W. Schmid (Gospodarič 1988, 3). Za sedem grobov ugotovi, da so ležaliv smeri SZ-JV, dva v smeri JV-SZ in trije v smeri J-S z rahlimi odmiki (Priloga 1). Iz Schmidovega

tlorisa so vidni dve skupini grobov, na vzhodni in zahodni strani grobišča (Slika 3). J. Gospodarič

tudi poskuša razdeliti grobove glede na njihovo dolžino in opazi dve skupini, večje (1,5-1,8 m)

in manjše grobove (0,8-1,3 m). Predpostavi, da je Schmid risal grobove v merilo in jim je zato

mogoče določiti dolžino (Gospodarič 1988, 3). Sam sem opazil nekaj težav z njegovim načrtom

grobov in njihovi usmerjenosti. Ker pa Schmidov dnevnikov še nisem pregledal, pa opozarjam,

da bi se lahko tukaj popolnoma motil. Na kopiji tlorisa W. Schmida so grobovi označeni z

ravnimi črtami, ki imajo na vsakem koncu zaključek v obliki pravokotnice (obliki črke T, Slika

3). Na eni strani so te črte tudi obkrožene. Iz kopije ni jasno ali je to storil Schmid ali nekdo po

njem. Vendar je to zelo pomembno, saj J. Gospodarič namreč za večino skeletov na svojem

načrtu uporabi ravno obratno orientacijo (zamenja položaj glave, Priloga 1). Če bi obkroženi

deli črt na Schmidovem načrtu predstavljali položaj glave, se J. Gospodarič odloči ravno za

obratni položaj na svojem načrtu. To odstopanje ne znam pojasniti. Spremeni tudi orientacijo

enega izmed grobov (grob 9), ki je na kopiji Schmidovega načrta paralelen z grobom 6, na J.

Gospodaričevem pa skoraj pravokoten. Sicer njegove podane orientacije popolnoma ustrezajo

znanim orientacijam grobov na poznoantičnih najdiščih, kjer sicer prevladuje smer V -Z z

določenimi odstopanji, vendar smer S-J tudi ni izjema.

4 Omenja dve grobišči, Kranj in Reichenhall (Schmid 1913, 376).


5/26

Slika 3. Kopija tlorisa W. Schmida (Gospodarič

1988, sl. 3). Grobovi so narisani kot ravne črte z

pravokotnimi zaključki na vsaki strani. Nato je

nekdo obkrožil eno stran teh črt in s tem mogoče

nakazal položaj glave. Zanimiv je tudi grob 9, ki

se deli na 9a in 9b po čem bi lahko sklepali, da gre

za dvojni grob. Na sliki so vidne tudi razlike v

velikosti oz. dolžini grobov. Če ne upoštevamo

lokacije grobu 12 so ostali večinoma skupaj in

postavljeni v prepoznavne vrste.

Problematika najdb iz grobišča

Najdbe iz grobišča hranijo v Pokrajinskem muzeju Celje in graškem muzeju Joanneumu. Pred

Schmidovimi izkopavanji so bile zagotovo tri najdbe pridobljene s strani Celjskega muzeja. Vse

kar naj bi izkopal Schmid pa je prišlo v graški muzej. Kot sem že omenil, so bile te najdbe

digitalizirane in jih je mogoče videt na spletnem portalu Interarch Steiermark. Gre za vsega

skupaj 16 predmetov, ki so inventarizirani pod najdiščem Laška vas.

Kot prva se omenja jantarna ogrlica (Reg. Št. 102840), ki je bila sestavljena iz 79 jantarnih

jagod. Časovno je opredeljena v zgodnjo železno dobo brez podane argumentacije. Zelo

verjetno gre za jantarne jagode, ki jih je Schmid izkopal na grobišču in jih omenja v obeh

poročilih (Schmid 1913, 376; Schmid 1914, 46). Način pridobitve stran sicer ne omenja, vendar ker nikjer drugje ne hranijo jantarnih jagod iz Laške vasi, smo lahko gotovi, da gre tukaj za

jagode, ki jih izkopal Schmid. V ogrlico bi lahko bile te jagode sestavljene tudi naknadno, saj

Schmid ne poroča o kakršnih kolih jantarnih ogrlicah, ampak le o veliki količini odkritih jagod.

Naslednji predmet v datotečni bazi so kosi keramike (Reg. Št. 103557). Gre za 142 kosov

odlomkov ostenja, ki so časovno datirani v obdobje Rimskega cesarstva. Pri njih tudi ni znan

način pridobitve. V grobovih je bila odkrita keramika, en grob pa je bil pokrit še s posebej veliko

keramike (»Ein skellet war mit Sigillata und anderen Bruchstucken romischer Gefasse formlich

ubersaet«) (Schmid 1913, 376). Gre za precejšno število kosov keramike, ki na prvi pogled

spadajo k različnim posodam. Tudi tukaj lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da so kosi ostenjkeramike, ki jih hrani graški muzej, iz grobišča Laška vas.


6/26

Naslednji predmet so živalske kosti (Reg. Št. 103558, Priloga 2). Te so zaradi nerazumljivega in

neopredeljenega razloga datirane v »Rimsko dobo«, za razliko od ostalih predmetov, ki so

povečini opredeljeni v čas Rimskega cesarstva5. Ena izmed kosti bi lahko bila astralagus

(skočnica) večje živali (goveda?), ostale kosti na fotografiji pa so težje opredeljive. Ali kosti

prihajajo iz Laške vasi ni mogoče potrditi, saj jih Schmid v svojih poročilih ne omenja.

Muzej tudi hrani nekaj človeških kosti (Priloga 3). Pri človeških kosteh (Reg. Št. 103923) gre za

19 kosov, ki očitno pripadajo lobanji osebe iz groba 3. Predmet ima namreč natančno

opredelitev in opis, zato smo lahko gotovi, da te izvirajo iz Laške vasi. Tako kot ostale človeške

kosti v podatkovni bazi so tudi te brez argumentov datirane v srednji vek, medtem ko so vsi

ostali predmeti v drugačen čas. Zelo verjetno gre tukaj za napako pri datiranju ali vnašanju v

podatkovno bazo in človeške kosti pripadajo osebam iz grobišča Laška vas. Naslednja skupina

kosti (Reg. Št. 103922) je sestavljena iz 20 kosov lobanjskega dela, za katere pa ne vemo,

kateremu grobu so pripadale. Drugače je z 33 fragmenti (Reg. Št. 103925) lobanjskega dela

okostja, ki pripadajo grobu 6. Podobno je pri grobovih 5, iz katerega je prav tako ohranjenih30 kosov lobanjskega dela (Reg. Št. 103926), grob 9 z 34 kosi lobanjskega dela (Reg. Št. 103927)

in pri grobu 1 z 37 kosi lobanjskega dela (Reg. Št. 103928). Zbirka torej vsebuje kosti iz grobov

1, 3, 5, 6 in 9. Gre predvsem za kosti krova lobanje, fragmente čeljusti, ličnice in zobe. Povsem

očitno manjkajo kosti postcranialnega dela skeleta. Tu se torej postavlja vprašanje ali teh kosti

Schmid enostavno ni pobiral ali pa so bile ohranjene le lobanje. Precej bolj verjetna je prva

možnost, saj so bile lobanje veliko bolj uporabne za različne antropološke študije tistega časa,

kot pa dolge kosti. Schmid se je tako precej verjetno odločil, da bo iz grobišča pobral le lobanje

in s tem omogočil nadaljnje analize v smislu etnične pripadnosti, ki so bile v tem času zelo

popularne.

Naslednjo skupino predmetov predstavljajo steklene in jantarne jagode (Slika 4). Te so v

muzeju inventarizirane v štiri ločene skupine. Prvo predstavljalo tri jagode obešene na vrvico

(Reg. Št. 11232). Pripadale naj bi grobu 3 in so datirani v čas rimskega cesarstva. Gre za eno

večjo črno okroglo jagodo, eno modro cilindrično jagodo in eno manjšo temno modro jagodo.

Druga skupina sta dve stekleni jagodi (Reg. Št. 11234), ki se po obliki močno razlikujeta. Obe

pa naj bi pripadali grobu 10 in so datirani v čas rimskega cesarstva. Prva jagoda je velika 2,3

cm v premeru, je modre barve in ima obliko koncentričnih krogov. Njena debelina je 0,9 cm.

Druga jagoda v podatkovni bazi nima podatkov, vendar je mogoče ugotoviti vsaj približni

premer, ki je cca 1,5 cm. Osnovna barva jagode je že zbledela, na straneh pa mi narebren okras

svetlo modre barve. Tretja skupina so poškodovane jagode (Reg. Št. 11237b). Njihov izvor ni

poznan, datirane pa so v čas rimskega cesarstva. Gre za 31 kosov manjših steklenih jagod

temnejše barve. Zadnji predmet je ogrlica iz jagod (Reg. Št. 11237a), ki pa naj bi bile nare jene

iz jantarja. Gre za ogrlico iz 100 jagod, ki so nanizane ena za drugo brez vzorca. Pri tem je

nemogoče reči, da gre za jantarno ogrlico, saj je povsem očitno, da so nekatere jagode iz

stekla, en privesek pa bi lahko bil celo kovinski. Ogrlica bi lahko bila naknadno narejena, saj o

njej Schmid v prvih objavah ne poroča (naknadno omeni ogrlico šele l. 1925; Schmid 1925, 24).

Pri tem so bile skupaj dane določene jagode, ki bi izvirale iz istega grobu. Iz fotografije tudi ni

povsem jasno, katere od manjših jagod bi lahko bile iz jantarja in katere so steklene. Pri barvnih

5 Gre za obliko datacije, ki jo uporablja projekt. Za samo nalogo razlika ni bistvena.


7/26

to ni problem, ogrlica pa je tudi sestavljena iz manjših črnih jagod, ki niso tako zlahka

opredeljive. Da ne govorimo o povsem stekleni ogrlici nam govori le označba v podatkovni

bazi, ki jo označuje kot jantarno. Vsega skupaj je grobišču torej pripisanih 215 steklenih in

jantarnih jagod. Ta številka je blizu številu o katerem poroča Schmid, ki najprej govori o nad

sto jagodami (Schmid 1913, 376), nato pa o okoli 250 jagodah (Schmid 1914, 46). Očitno

jagode tudi med samimi izkopavanji niso bile preštete. Dvomljiva je tudi številka 100 jagod, ki

je navedena pri opisu ogrlice. Natančno štetje jagod na ogrlic je privedlo do številke 234 jagod

in enega priveska! Celotno število jagod se torej dvigne na 349 jagod, kar je pa kar precej nad

prvotno in tudi drugo oceno Schmida. Ker pa Schmid ne poda točne ocene in vseeno poroča o

jantarnih in steklenih jagoda, je zelo verjetno, da so vse jagode iz podatkovne baze tudi iz

grobišča Laška vas.

Slika 4. Steklene in jantarne jagode iz grobišča Laška vas (vir: http://www.interarch-steiermark.eu ).

Naslednji predmet je lasnica oziroma igla (Reg. Št. 11235, Slika 5) iz grobu 11 in datacijo v čas

rimskega cesarstva. Igla je narejena iz brona. Schmid jo omenja v poročilih kot rimskodobno

bogato okrašeno preluknjano iglo (»eine reichverzierte durchbrochene Haarnadel aus

Bronze«) (Schmid 1914, 46).

Kot zadnje sta navedena še dva obročka iz brona (Reg. Št. 11236). Datirana sta v čas rimskega

cesarstva, način pridobitve pa ni znan. Schmid omenja obroček (»Schlafenring«) s perforiranim

podaljškom (»durchlöchertem Blättchen als Anhängsel«), ki ga datira k Karantanskim

Slovanom (Schmid 1913, 376). Iz fotografije ni razvidno ali je na podaljšku luknja. Dva kosaobročka bi lahko skupaj tvorila en obroček, kakor tudi meni Dinklage v svoji objavi (Dinklage

1942, 15). Oba kosa obročka namreč združi skupaj, tako da tvorita en obroček (Slika 7, Dinklage

1942, T. IV, 1). Po eni neutemeljeni navedbi pa naj bi obročka spadala v grob 11 (Gospodarič

1988, 3).

Tu se najdbe iz graškega muzeja končajo. O večini najdb iz muzeja Schmid tudi poroča v svojih

objavah. Manjka pa bronast prstan z vgraviranim motivom, ki se omenja v vs eh poročilih,

vendar ga ni med digitaliziranim gradivom.

Grobišču so sicer pripisane še tri najdbe iz Laške vasi, ki pa naj bi prišle v muzej že predzačetkom izkopavanj W. Schmida (Orožen 1927, 102). Gre za dva odlomljena obročka in uhan

http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/


8/26

s poliedrom. Obročka sta iz srebra in podobne velikosti (3,35 cm v širini žice). Uhan s poliedrom

je iz brona in malo manjši (3,05 v širini žice). Razen tega, da izvirajo iz Laške vasi o njih ni

natančnejših podatkov.

robne celote

O njih vemo zelo malo in tudi digitalna baza pri vseh predmetih ne navaja njihovega izvora.

Zagotovo lahko trdimo le naslednje:

- Grob 1. Človeške kosti.

- Grob 2. Nepoznano.

- Grob 3. Človeške kosti. Tri steklene jagode.




-

Grob 7. Nepoznano.- Grob 8. Nepoznano.

- Grob 9. Človeške kosti. Izgubljen bronast obroček6.

- Grob 10. Dve stekleni jagodi.

- Grob 11. Bronasta igla, ogrlica in bronasta obročka7.


Za ostalih cca 50 grobov pa nimamo nobenih podatkov. Najdbe lahko pripišemo le 4 grobovom

in še tukaj gre predvsem za predmete, ki bi jih pričakovali kot del ženskega nakita. To, da ima

le 1/3 grobov pridatke za čas pozne antike ni nič izjemnega. Če grobovi pripadajo

romaniziranemu staroselskemu prebivalstvu, ki je bilo že pokristjanjeno, bi temu pritrjevalitudi podatki o načinu pokopavanja in pomanjkanju pridatkov v grobovih.

6

Edini podatek o njemu izhaja iz referata J. Gospodarič brez navedbe vira. 7 Ponovno je edini podatek za to, da sta oba bronasta obročka iz grobu 11 referat J. Gospodariča. Na digitalnibazi je izvor obročkov opredeljen kot neznan.


9/26

asovna analiza predmetov iz grobišča

Igla, ki je ponekod označena tudi kot lasnica8, je bila odkrita v grobu

11 pri izkopavanjih Walterja Schmida l. 1913. Gre za bronasto iglo

okroglega preseka. Njen vrat je razširjen in kvadratnega preseka,

okrašen s prečnimi vrezi ter enkrat predrt. Glava te igle ni ohranjena.S. Čaval jo uvršča v svoj tip 5, podrazličico 5d1 (Čaval 2013, 218). Ta

tip igle se je zunaj Italije pojavljal v 6. in 7. stoletju (Riemer 2000,

104).

Stekleni gumb je bil najden v grobu 10 (Slika 6). Gre za tip

prevrtanega steklenega gumba s spiralnim okrasom. Ti po svoji obliki

spominjajo na vretenca in so najdeni posamič v grobovih. Zgornjo

stran imajo konveksno, spodnjo pa ravno. Najpogosteje so iz

modrega ali zelenega stekla (Bertoncelj-Kučar 1979, 259). Tudi naš

stekleni gumb je ima podoben spiralni okras. Njegovega profila sicer

ni mogoče prepoznati na fotografijah, vendar je zelo verjetno da je

tudi podobne oblike9. Premer takšnih gumbov je od 1,5 do 2,7 cm in

debelina od 0,8 do 1 cm (Haevernick 1972, 137). Kar se tudi dobro

ujema z našim gumbom, ki meri 2,3 cm v premeru in 0,9 cm v

debelini. Pri nas je na podlagi grobnih celot lahko podobne gumbe

datiramo v 1. in 2. stoletje (Bertoncelj-Kučar 1979, 259). Pri teh

gumbih bi lahko šlo za glavice okrasnih igel tipa Kempten, kot jih

definira T. E. Haevernick. Najzgodnejšo datacijo postavlja v 1. stoletje

n. št., vendar se ti gumbi pojavljajo še veliko kasneje (Haevernick1972, 140). Ti gumbi so bili torej nasajeni na iglo, tako, da je bil

zgornji konveksni del obrnjen navzgor, spodnji ravni del pa navzdol.

Edina igla odkrita na najdišču Laška vas, je igla z perforirano glavo iz

grobu 11. Za njo se domneva, da je bil zgornji del igle odlomljen

(Čaval 2013, 218). Ker pa sta ob predmeta iz različnih grobov, je zelo

verjetno, da gumb ni bil nasajen na iglo in je v grob prišel v neki drugi obliki, mogoče kot

obesek.

Slika 6. Steklen gumb(vir:http://www.interarch-steiermark.eu ;Knific198,sl.92).

8 Razlika bi lahko bila v tem, da se je uporabljala za spenjane oblačila (igla) ali pričeske (lasnica). 9 Presek je viden na tabeli in potrdi tezo, da je gumb spodaj raven, zgoraj pa konveksen (Knific 1983, t. 92).

Slika 5. Igla iz grobu 11. (vir:

http://www.interarch-

steiermark.eu ).

http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/


10/26

Melonastajagoda je zbledele barve z narebrenim okrasom, ki še ohranja svetlo modro barvo

(Slika 4). Podobna jagoda je bila odkrita na grobišču Ptujski grad. Gre za jagodo melonaste

oblike. Pojavlja se v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku (Korošec 1999, 35). Pogoste so že

v času rimskega cesarstva in se pri nas pojavljajo predvsem na Ptuju. Izvor pa imajo v Egiptu

(Bertoncelj-Kučar 1979, 258). Obr očkaspodaljškomokroglegapreseka

Dva odlomljena obročka sta bila najdena pri Schmidovih izkopavanji l. 1913. Njun premer je

približno 3,7 cm, žica pa je debela 0,2 cm. Izdelana sta iz brona. Kot smo že zgoraj omenili, gre

lahko za en obroček, ki je bil razlomljen na dva dela ali pa za dva različna obročka. Po Schmidovi

opredelitvi v zgodnjo karantansko skupino se je z tema dvema obročkoma ukvarjal še K.

Dinklage. On jih primerja s obročkoma iz grobišča Castel Trosino in Horpolding na zgornjem

Bavarskem (Dinklage 1942, 15). Obročka iz grobu 35 na grobišču Castel Trosino sta iz srebra in

približno 2 cm v premeru. Vsaj na enem izmed obeh je viden podoben podaljšek krogelnega

preseka, ki je z stanjšanjem ločen od ostale žice (Gabrielli 1995, 234).Slika 7 . Levo: obročka iz databaze Interarch Steiermark. Spodaj: Uhana iz

grobišča Castel Trosino (Gabrielli 1995, fig. 87). Desno spodaj: Interpretacija

Dinklaga, združi oba kosa skupaj (Dinklage 1942, T.IV:1).

Zelo verjetno ti uhani spadajo v tip s stanjšanim koncema in posrebrenim zaključkom, ki je

lahko ovit tudi v srebrno pločevino, kakršne poznamo z Ajdne nad Potoki in s Pristave na

Bledu10.

Prvi izvirajo iz ženskega groba 1 iz višinske naselbine Ajdne nad Potoki, ki je bil odkrit znotraj

cerkve. Gre za močno poškodovan skelet ženske, stare okoli 24 let. Ta je bil razdejan in očitno

oplenjen. Usmerjen je bil Z-V. Prvotno naj bi bil grob prekrit z neohranjeno kamnito ploščo. V

grobu so bili naslednji pridatki: nesklenjena bronasta zapestnica s trombastim

ornamentiranim zaključkom, nesklenjena bronasta obsenčnika, sklenjen srebrn prstan

okrašen z graviranim križem ter deli odtrgane verižice-ovratnice (Valič 1983, 268). Grob je

datiran v 6. stoletje (Knific, Bitenc 2001, 45).

Drugi uhan prihaja iz grobišča na Pristavi pri Bledu in pripada grobu 255. Uhan je iz bronaste

žice, debelejši zaključek je posrebren. Na lok je natakn jena temnomodra steklena jagoda. Grob

je imel še en uhan s košarico ter kovinski zapestnico oz. nanožnico (Knific 1983, t. 255). Uhan

s košarico je preprosto izdelan in zato najbrž spada v čas med letom 600 in 630 (Knific 1983,

163).

10 Knific T., Laška vas pri Štorah. – Arhiv Arheološkega oddelka NMS, mapa Laška vas.


11/26

Slika 8. Pridatki iz groba 1 na Ajdni nad Potoki (Valič 1983, sl.

92).

(1) Uhan iz bronaste žice, stanjšanji zaključek je bil

posrebren, drugi pa ravno odrezan. Vel. 5,05 x 5,62 cm,

debelina do 0,25 cm.

(2)

Uhan iz bronaste žice, stanjšani zaključek je bil posrebren, drugi pa ravno odrezan. Vel. 4,95 x 4,9 cm,

debelina do 0,24 cm (Knific, Bitenc 2001, 45).

Slika 9. bronast uhan iz

grobu 255 na blejski

Pristavi (Knific 1983).

Premer 3,9 cm, debelina

žice 0,2 cm, pr. jagode 0,5

cm (Knific, Bitenc 2001,

str. 46).

Uhani imajo med sabo nekaj razlik. Oba iz Ajdne nad Potoki nimata tako izrazito stanjšanih

koncev, kot naš obroček. Uhan iz Pristave ima celo en konec odebeljen, drugi pa je stanjša

samo v enem kratkem odseku žice in se potem znova odebeli. Na obročkih iz Laške vasi tudi ni

bilo prepoznane posrebritve ali se ta ne omenja na stanjšanem delu žice. Vsekakor bi bilo

potrebno obročke podrobneje pogledati. Če ti spadajo v zgoraj omenjeno skupino, jih lahko

datiramo v čas 6. stoletja, mogoče še v začetke 7. stoletja.

Obročkaspodaljš kompravokotnegapreseka

Gre za odlomljena kosa dveh srebrnih obročkov, ki imata na eni strani stanjšano in pravokotno

oblikovano žico. Njun premer je ocenjen na 3,35 cm. En obroček je sestavljen iz dveh delov

(inv. Št. 1394), drugi pa samo iz enega (inv. Št. 1393). Gre za ulita obročka z debelino žice 0,2

cm. Stanjšani del žice ima pravokotni prerez in na koncu navzven zapognjen kavelj. V

inventarni knjigi sta interpretirana kot obsenčna obročka in ne uhana. Mnenje je najbrž

povzeto po interpretaciji J. Korošca. Kljub temu, da jih označi za obsenčne obročke in ne kot

uhane mu obročki s kovanim, pravokotno upognjenim koncem štirikotnega preseka, niso znani

iz nikjer (Korošec 1947, 47, 69). Kasneje se tudi premisli in obročke ter uhan s kocko označi kot

predslovanske, vendar mu njihove primerjave še vedno niso poznane (Korošec 1954, 23).

Slika 10. Obročka iz Pokrajinskega muzeja Celje (foto:

avtor).


12/26

Obročka sta zelo problematična glede opredelitve, saj podobne

pravokotno stanjšane zaključke nisem mogel zaslediti. Deloma

podoben tema dvema obročkoma bi lahko bil obroček najden na

naselbinskem delu najdišča Gojače-Boršt. Gre za bronast obroček z

premerom 2,5 cm in debelino žice 0,2 cm. En del obročka se koničasto

zaključuje (Knific, Svoljšak 1976, 20). Obroček ni podrobneje

opredeljen in koničasti zaključek na risbi (Ibid., T. 9: 9) izgleda kot, da

bi lahko bil pravokoten v preseku in tako podoben podaljšku naših dveh

obročkov. Obroček se je nahajal znotraj hiše na najdišču Gojače-Boršt,

ki je postavljena v 7. stoletje (Ibid., 57).

Malo manj podoben in predvsem manjši je pa uhan iz grobišča Kranj-Iskra, ki je bil odkrit v

grobu 194. Gre za srebrn uhan iz žičnate zanke z rahlo nakazanim kaveljčkom. Njegov premer

je 1,6 cm. Na žico je nataknjen paličast obesek, ki je šestkrat astragalno profiliran. Ta je dolg

3,5 cm in debel do 0,35 cm (Sagadin 1988, 27). Uhan je prav tako srebrn in ima navzven zavitkaveljček. Uhan ima tudi paličast obesek, ki ga na naših dveh obročkih ni. Ker vemo, da sta bila

oba obročka odkrita še pred Šmidovimi izkopavanji je zelo verjetno, da sta bila iz malomarnosti

izgubljena.

Sicer so uhani s paličastim priveskom bili pri nas najdeni že na omenjenem grobišču Kranj-Iskra

in na grobišču Brezje nad Zrečami. Na prvem je uhan datiran v sredino 6. stoletja (Sagadin

1988, 51). Na grobišču Brez je nad Zrečami sta bila najdena dva takšna uhana v grobu 9. Sta

tudi srebrna s premerom do 1,9 cm in imata dodan gibljiv paličast obesek. Le pri enem obročku

se žica oblikuje na koncu v pentljo. Pahič o njihovi

dataciji ni prepričan in postavlja možnost, da sta izpozne antike (Pahič 1969, 234, 253).

Obstaja več zadržkov, da bi obročka iz Laške vasi

uvrstili v zgornjo skupino. Problematična je njuna

velikost, saj sta skoraj dvakrat večja od premerov teh

uhanov, imata pravokotno oblikovan podaljšek z

ravnim kaveljčkom in nimata priveska.

Obročki s ploščato kovano zanko na eni strani in

kaveljcem na drugi so tudi posebna skupina iz

zgodnjega srednjega veka. Dva takšna primerka sta

bila najdena v grobu 4/01 in izven grobov na grobišču

Mali grad v Kamniku (Sagadin 2013, 258-259). Najbolj

je našima obročkoma podoben tisti v grobu 4/01, ki

ima na eni strani pravokotno sploščen del. Ta ji sicer

debelejši, kot na našem obročku. Obroček pa je izdelan iz brona.

Slika 11. Obroček iz

najdišča Gojače-

Boršt (Knific, Svoljšak

1976, T. 9: 9)

Slika 12. Uhan s paličastim obeskom iz

grobišča Kranj -iskra (Sagadin 1988, 51).


13/26

V primeru naših dveh obročkov bi lahko šlo tudi za uhan z nanešenimi steklenimi jagodami.

Podobne oblike je namreč uhan iz grobov 4a in 36 iz grobišča Kaiseraugst-Stalden. Gre za dva

uhana, ki sta imela na obročku poliedrično kapsulo, ki je ohranjena le v fragmentih. En konec

obročka je namreč stanjšan, tako da je lahko nosil kapsulo (von Freeden 1979, 268 -269).

Najdišče pa še ni bilo podrobneje objavljeno in tudi grobne celote niso povsem jasne.

Še en uhan, ki je imel na obročku steklene jagode, je bil odkrit na najdišču Romans d'Isonzo v

grobu 90. Njegov premer je 2,3 cm in ima na eni strani zaključek z kaveljčkom (Riemer 2000,

316). Iz objave ni jasno ali je imel podaljšek pri kaveljčku pravokotni ali okrogel presek.

Slika 13. Levo: Uhani iz grobišča Komenda (Sagadin 2013, T. 9: B -5). Sredina: Obroč ek iz grobišča Kaiseraugst -

Stalden (von Freeden 1979, T. 64: 1). Desno: Uhan iz groba 90, Romans d‘Isonzo (Riemer 2000, T. 21: 1).

Vprašanje obeh srebrnih obročkov iz grobišča Laška vas, ki jih hrani Pokrajinski muzej Celje,

tako ostaja še odprto. Gre očitno za poseben tip uhanov ali obsenčnikov, ki imajo na vsaj eni

strani stanjšani del žice s kaveljčkom na koncu. Ta del žice ima pravokotni presek. Edino, karlahko z veliko verjetnostjo trdimo, je to, da so ti imeli na ta podaljšek žice nekaj pritrjeno. Ali

je šlo za stekleno/e jagode, poliedrične kapsule ali druge priveske zaenkrat ne moremo z

gotovostjo reči. Vsekakor pa oblika podaljška in kaveljček na koncu sugerirata, da morata nekaj

nositi oz. mora biti na njemu nekaj obešenega.

Uhanzkocko, ki ga hranijo v Pokrajinskem muzeju Celje pod inventarno številko 1395, naj bi

bil najden v grobišču Laška vas pri Štorah. Gre za bronast uhan z masivno kocko, ki je bil

prvotno narobe interpretiran kot prstan (Korošec 1947, 47). Premer uhana je 3,05 cm,

debelina žice je 0,15 cm in kocka je dolga 0,9 cm. Kocka ima okras iz koncentričnih krogov s

piko na sredini. Ta okras je na petih ploskvah kocke. Kjer nosi žica kocko, ta ni bila okrašena.Na zgornji in spodnji ploskvi je imela kocka dva koncentrična kroga namesto enega, kot na

ostalih treh okrašenih ploskvah. Po Kasteličevi tipologiji bi naš uhan spadal v skupino uhanov

z kocko tipa A II, katerih masivne kocke so okrašene z dvema koncentrično vrezanima krogoma

(Kastelic 1960, 15).


14/26

Slika 14. Uhan z kocko iz Laške vasi (Knific 1983, sl. 92).

Pri nas poznamo več podobnih uhanov z kocko.

Našemu je recimo podoben uhanu s poliedrom

iz grobu 12 na Rifniku (Bolta 1981, T. 3: 12; 1-2),

ki ima na poliedru piko z obdajajočimikoncentričnimi krogi. V tem grobu sta bila sicer

najdena dva uhana z kocko, kar je precej značilno

za ta tip uhanov na Rifniku (grobovi 9, 12, 18, 35,

76, 88 in 100). Pogosto imajo grobovi iz Rifnika,

ki imajo uhan s poliedrom, tudi ogrlico iz

steklenih jagod (8 od 10 primerov). Tudi grob 9

iz grobišča Kranj-Iskra je imel dva podobna

uhana s poliedrom, poleg pa ovratnico iz

steklenih jagod (Sagadin 1988, T. 2: 6, 7; T. 3: 1).

Uhani s poliedrom iz Tonovcovega gradu so prav

tako zelo podobni našemu uhani iz Laške vasi

(Milavec, Modrijan 2011, T. 5: 3-5). Po velikost in okrasu je posebej skladen z uhanom s

poliedrom (T. 2: 5), ki ma prav tako okras koncentričnih krogov s piko na sredini in je istega

premera (3 cm). Takšni uhani, ki imajo večji premer in sorazmerno manjši polieder, so značilni

za konec 5. in 6. stoletje (Milavec, Modrijan 2011, 37). Uhani s poliedrom so pogosti na

staroselskem delu grobišč na blejski Pristavi. V šestih od enajstih grobov so bili najdeni v paru

(grobovi 207, 227, 231, 244, 261 in 278), drugje pa le eden (grobovi 232, 249, 287, 347, 360)

(Knific 1983). Prav tako so trije grobovi z uhani s poliedrom imeli tudi stekleno ogrlico (grobovi

232, 287 in 347). Našemu uhanu s poliedrom so najbolj podobni uhani iz grobov 231/2, 207/10in 287/2, ki ima na ploskvah poliedra koncentrične kroge s piko na sredini. Uhani s poliedrom

so bili odkriti tudi v štirih grobovih na grobišču Dravlje. Okras koncentričnih krogov s piko na

sredni ima le par uhanov v grobu 34, kateri je imel tudi stekleno ogrlico (Slabe 1975, T. 11).

Slika 15. Levo: Uhan z kocko iz Tonovcovega gradu (Milavec, Modrijan 2011, T. 5: 5). Sredina: par uhanov iz groba

12, Rifnik (Bolta 1981, T. 9: 1-2). Desno: par uhanov iz groba 207, blejska Pristava (Knific 1983).


15/26

Obstaja več teorij in interpretacij izvora te vrste uhanov, ki pa ima sicer tudi zelo veliko

podtipov (von Freeden 1979). V Italiji se uhani z masivnim poliedrom pojavljajo na severu in v

osrednjem delu Apeninskega polotoka, največ pa v Alpskem prostoru. Praviloma so jih nosili

v paru, narejeni so bili iz zlata, srebra ali brona. Od teh so bronasti uhani najbolj razširjeni v

alpski regiji in severni Italiji, uhani iz bogatejših materialov pa v srednji Italiji in na otokih.

Poliedri so lahko neokrašeni ali okrašeni z koncentričnimi krogi in luknjami. Nekateri so imeli

vstavljeno steklo ali drage kamne. Le redke je mogoče natančno datirati in v grobem se v Italiji

pojavljajo od 4. do 6. stoletja (Riemer 2000, 43-44). Prvič se pojavijo ob koncu 4. stoletja v

Podonavju in na Krimu. Bierbrauer je mnenja da gre za izvorne rimske uhane. Najzgodnejši naj

bi prihajali iz grobišč Lauriacuma in Intercisa (Bierbrauer 1987, 150). Drugi, kot sta Freeden in

Horedt, so mnenja da so jih z sabo prinesli Goti iz območja med Črnim in Kaspijskim morjem.

Horedt pa njihovo iznajdbo pripisuje Alanom (Riemer 2000, 44). Pri nas se v grobiščih Norikain Panonije pojavljajo od 4. do 6. stoletja (Steinklauber 2002, 126). Uhani naj bi se uporabljali

še v 7. stoletju, najpogosteje pa so datirani v 6. stoletje (Bierbrauer 1987, 150). V Italiji se v 7.

stoletju ne pojavljajo več, niti enega pa tudi ni bilo zaslediti v kakšnem Langobardskem grobu

(Riemer 2000, 44).

Ker se pojavlja tako veliko različnih tipov in podtipov teh uhanov, jih je zelo problematično

enotno opredeliti in datirati. Med strokovnjaki predvsem prihaja do konfliktov ali ti uhani

prvotno izvirajo iz germanske ali romanske noše. Vprašanje je za naš uhan nebistveno, saj

lahko glede na druge pridatke na grobišču govorimo le o romaniziranem staroselskem

prebivalstvu.

Slika 16. Jantarna in steklena ogrlica (vir: http://www.interarch-steiermark.eu ).



16/26

Ogrlica je sestavljena iz 234 steklenih in jantarnih jagod ter enega bronastega priveska. Jagode

lahko razdelimo v naslednje tipe:

Ime in število primerkov: Slika:Zelena cilindrična jagoda (1 primer)

Modra kapljasto oblikovana jagoda (5 primerov)

Temno modra valjasta jagoda (1 primer)

Podolgovate cevaste svetlo modre jagode (4

primeri)

Podolgovate cevaste sive jagode (2 primera)

Podolgovata na sredini odebeljena valjasta

rdeča jagoda (1 primer)

Podolgovata rjavkasta cevasta jagoda (1

primeri)

Valjasta oranžno rdeča jagoda (3 primeri)

Manjše okrogle svetlo modre jagode (8primerov)

Rumene okrogle jagode (7 primerov)

Črne majhne okrogle jagode (100-?)

Nerazpoznavne oblike ali barve (4 primeri)

Bronast privesek

Kvaliteta fotografije iz projekta Interarch Steiermark je izjemno slaba in zato je tudi slaba

vidljivost določenih jagod. Zeleno, modro in sivo barvne jagode so narejene iz stekla, medtem

ko so rdeče, oranžne in rjave lahko narejene iz jantarja. Bolj problematična je opredelitev

majhnih črnih jagod, ki bi sicer lahko bile iz jantarja, vendar ne moremo biti gotovi. Za določene

jagode na ogrlici je bilo možno najti tudi primerjave iz grobišč drugje po Sloveniji.

Dolge cevaste jagode modre, bele in rjave barve so bile najdene na Pristavi v grobu 358 in sodatirane v drugo polovico 6. in začetek 7. stoletja (Knific, Bitenc 2001, 46).

Slika 17. Izrez jagod iz ogrlice, Pristava

(Knific, Bitenc 2001, sl. 124).


17/26

Zelene cilindrične jagode so bile odkrite na grobišču Kranj-

Lajh in so datirane v 6. stoletje (Knific, Bitenc 2001, 60).

Slika 18. Izrez iz ogrlice, Kranj-Lajh (Knific, Bitenc 2001, sl. 181).

Podobne jantarne jagode, kot so na naši ogrlici, so bile odkrite na

grobišču Dravlje v grobu 1 in so datirane v konec 5. in prvo polovico

6. stoletja (Knific, Bitenc 2001, 65-66).

Več podobnih jagod iz ogrlic

imata grobova 82 in 86 iz

grobišču na Rifniku. Datirana

sta v 6. stoletje (Knific, Bitenc

2001, 80). Na ogrlicah so

prisotne male črne jagode,

cevaste modre in sive jagode,

cilindrične modre jagode in

rumene okrogle jagode.

Solzaste jagode so bile odkrite na Svetih gorah v

Zasavju in so datirane v 6. stoletje. Našim so podobne

tudi jantarne jagode in male črne jagode (Bitenc,

Knific 2001, 266).

Pri bronastem obesku gre najbrž za gumbast privesek, ki se pogosto pojavlja na belobrdskih

najdiščih iz 10. in 11. stoletja.

Slika 22. Levo: Obesek iz grobu 2, grobišče Vukovar -Lijeva Bara

(Demo 2009, 37). Desno: bronast privesek iz grobišča Laška vas (po

tabeli iz Knific 1983).

Slika 19. Ogrlica, Dravlje

(Knific, Bitenc 2001, sl.

202).

Slika 20 (Desno).

Ogrlica, Rifnik

(Knific, Bitenc

2001, sl.257).

Slika 21 (Levo).

Ogrlica, Svete

gore v Zasavju

(Knific, Bitenc

2001, sl. 266).


18/26

Ogrlica je bila sestavljeno naknadno, po izkopavanjih, saj se omenja šele v poznejših poročilih.

Ali je njena sestava pravilna ali ne, ne moremo sklepati. Za večino steklenih in jantarnih jagod

je bilo mogoče najti primerjave v sočasnih ogrlicah iz pozne antike na grobiščih v Sloveniji.

Preko teh lahko ogrlico na grobo datiramo v 6. stoletje. Problematičen je predvsem gumbastprivesek iz brona, ki je značilen pridatek v času belobrdski skupine v 10. in 11. stoletju. Ker je

zelo malo verjetno, da gre v primeru Laške vasi za tako pozno grobišče moramo prisotnost

obeska v grobu postaviti pod vprašaj. Možno je seveda tudi, da se je podoben tip pojavljal že

veliko pred 10. stoletjem, vendar ga sedaj pri nas še nismo prepoznali.

Ostale steklene injantarne najdbe iz grobišča vključujejo jantarno ogrlico (79 jagod), tri

steklene jagode iz grobu 3 in še 31 uničenih steklenih jagod.

Slika 23. Levo: Tri steklene jagode iz groba 3. Sredina: Jantarna ogrlica. De sno: Poškodovane in uničene steklene

jagode (vir: http://www.interarch-steiermark.eu).

Nobene od teh ni mogoče podrobneje analizirati in primerjati, saj nimajo izstopajočihznačilnosti. Jantarne jagode so sicer povsem različne od tistih na ogrlici in se zato poraja dvom

o njihovi pripadnosti grobišču11. Tri jagode iz grobu 3 so po svo ji obliki povsem neznačilne in

verjetno spadajo k manjši ogrlici. Ostale, uničene oz. poškodovane jagode so poškodovane do

skorajšnje nerazpoznavnosti. So temno modre ali črne barve, okroglega presega z luknjo v

sredini. Lahko bi bile prvotno del ogrlice.

Slika 24. Keramika iz grobišča (vir:

http://www.interarch-steiermark.eu ). Ne

ve se kateremu grobu ali grobovom je

pripadala.

11 Tudi na Interarch-Steiermark so datirane v dobu Halštata, sicer brez pojasnila.

http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/http://www.interarch-steiermark.eu/


19/26

Keramika

V Gradcu hranijo 142 kosov ostenja keramičnih posod (Slika 24). Glede na to, da Schmidt

večkrat omenja keramiko v grobovih, bi lahko tukaj šlo iste kose. Podrobnejša analize keramike

iz fotografije ni mogoča. Kar lahko prepoznamo je to, da gre očitno za oksidacijsko žgano

kuhinjsko keramiko. Dvomim, da so med njimi kosi terre sigillate, ki jih omenja Schmidt v svojihporočilih. Glede na merilo in velikosti kosov je med njimi mogoče prepoznati amfore in lonce.

Po izgledu kosov gre predvsem za zelo generično kuhinjsko in transportno posodje, ki se

pojavlja skozi celotno rimsko obdobje in nam pri dataciji ne bi veliko pomagalo. Pridajanje

keramike v grobove naj bi bil običaj Germanov in ga lahko opazimo na grobišču v Kranj in v

Reichenhallu na Bavarskem (Schmidt 1913, 376). Na grobišču Lajh v Kranju so imeli določeni

grobovi, ki so bili brez pridatkov, pridane tudi črepinje (Stare 1980, 15). Pri Germanih naj bi šlo

za ritualno uničenje posodja iz življenja posameznika, ki so ga nato položili v njegovo roko ali

na truplo, da se ta ne bi vrnil v življenje (Chlingensperg 1980, 96). Na žalost Schmidt ne omenja

kateri grob je bil prekrit z keramiko in v katerih grobovih so bili najdeni ostali kosi. V

poznoantičnih grobovih pri nas je keramika sicer redka12, vendar prazni grobovi iz grobiščaKranj-Lajh sugerirajo, da so bili v njih pokopani pokristjanjeni staroselci. Glede na ostale najdbe

iz grobišča ne moremo govoriti o kakšni koli prisotnosti »Germanov« ali katerih koli drugih

»barbarskih« ljudstev. Tudi keramika je povsem rimska po izdelavi in kaže na ohranjane

tradicije iz prejšnjih obdobij staroselskih prebivalcev.

Ostalipredmeti

Nekaj predmetov, ki jih hrani Pokrajinski muzej Celje se vodi pod isto evidenco, kot uhan s

kocko in oba obročka. Njihov izvor ni poznan. Gre za predmete z številkami od 1396 do 1405

v evidenčni knjigi muzeja.

Slika 25. Narisani predmeti so iz referata J.

Gospodariča. Pod številkami so: 3- Belobrdski

tip uhana, 4- bronast obroček s pentljo, 5-

Bronast uhan, 6- bronast obr oček, 7 - bronast

prstan okroglega preseka, 8- odlomek

bronastega prstana (Gospodarič 1988, 4, T. 1).

12

Predvsem na grobiščih 5. in 6. stoletja (Rifnik, Pristava, Dravlje, Kranj -Iskra,…). Zgodnejša imajo lahko šekeramiko, ki sledi tradiciji od 1. stoletja naprej. S pojavom krščanstva je pridatkov vedno manj in to se odražatudi v keramiki v grobovih.


20/26

Belobrdski tip uhana je bronast, vel. 4,3 x 2,9 cm s pr. preseka 0,15 cm. Mogoče je bil obesek,

ki bi moral viseti na dnu uhana, odrezan (Gospodarič 1988, 4). To bilo potrebno še vsekakor

enkrat preveriti na predmetu. Na zunanji strani uhana je ulit posnetek granulacije. Ta uhan naj

bi bil narejen iz dobre zlitine in imel plemenito patino, kar je redkost (Korošec 1947, 48).

Sledi bronast obroček s kvačico ali pentljo. Njegov premer je 1,95 cm in pr. preseka žice je 0,1cm. Njegova enostavna oblika in izdelava ga uvrščata v karantansko stopnjo 7. in 8. stoletja po

Koroščevi (Gospodarič 1988, 5).

Sledita dva prstana (Slika 25, 5-6), ki sta časovno neobčutljiva. Podoben primer kot prvi prstan

(Slika 25, 5) naj bi J. Gospodarič videl med modernim nakitom (Gospodarič 1988, 6). Pri teh

dveh je potrebno biti zelo previden, saj očitno v primerjavi z ostalimi predmeti še najmanj

sodita v obravnavano obdobje. Vseeno bo potrebno še preveriti pojavljanje takšnega nakita v

pozno antičnih ali zgodnje srednjeveških grobovi.

Naslednja predmeta sta dva bronasta prstana (Slika 25, 7-8). Prvi ima okrogel presek z ovalnoploščico, ki je ornamentirana z vrezi. Njegov premer je 1,9 cm, pr. preseka žice je 0,1 cm in

velikost ploščice je 0,9 x 0,7 cm. Drugi prstan ni ohranjen v celoti in ima ploščati presek na

katerem je ovalna ploščica z vrezanim ornamentom. Velikost ploščice je 1,4 x 0,9 cm. Na

drugem prstanu (Slika 25, 8) na j bi bil vrezan zvezdast motiv (Korošec 1947, 48). Oba prstana

sta lahko potencialna kandidata za prstan, ki ga Schmidt omenja v svojih poročilih, vendar ga

ni med gradivom v Gradcu (Schmid 1914, 44). Vedno obstaja možnost, da se je ta izgubil,

vendar glede na to, da za ostale predmete obstaja evidenca, je to malo verjetno. Postavlja se

torej vprašanje, zakaj je od vsega gradiva, ki ga je Schmid izkopal, v celjski muzej prešel le

prstan, ostali premeti pa so odšli v Gradec. Schmid omenja vgraviran ornamentiran okras na

prstanu, čemu ustrezata oba prstana iz celjskega muzeja. To, da je eden izmed njiju zagotovo

iz Laške vasi, postavi pod vprašaj tudi vse ostale predmete, ki so v muzeju, vendar niso bili

natančno evidentirani. Sedaj možnost, da so ti prišli tudi iz Laške vasi pred ali z Schmidovimi

izkopavanji ni več tako zanemarljiva. S tem naše grobišče dobi povsem novo širino, ki ga prej

ni imelo. Če na j upoštevamo vsaj grobe datacije belobrdskega uhan in obročka s kvačico, se

nam odpira možnost, da je grobišče segalo tudi v zgodnji srednji vek. Seveda pa ta hipoteza

temelji na zelo šibkih temeljih in za izvor večine ostalih predmetov najbrž nikoli ne bomo

izvedeli.

Razprava in Sklep

Grobišče Laška vas pri Štorah se glede na najdbe iz grobov, ki jih hranita oba muzeja, najbolje

uvršča v čas 6. stoletja in prve polovice 7. stoletja. Podobnega mnenja je bil že izkopavalec

(Schmid 1925, 24). Zato obstaja več argumentov. Najbolj datacijsko oprijemljiva sta igla in

uhan z kocko. Oba lahko na grobo postavimo v 6. stoletje. Tudi jagode na ogrlici imajo

primerjave z jagodami iz ogrlic iz 6. stoletja. Seveda, pa so se lahko uporabljale še pozneje.

Večina grobov je bila pa povsem praznih, kar kaže bolj na običaj staroselskega romaniziranega

in pokristjanjenega prebivalstva 6. stoletja. Če grobišče sega v 7. stoletje in kako daleč, pa na

podlagi znanih najdb ni mogoče zagotovo sklepati. Kljub temu, da imamo vsaj približno

predstavo, kdaj je grobišče obstajalo, se hkrati postavlja še kar precej novih vprašanj.


21/26

Če upoštevamo, da je bilo pred izkopavanju Schmida odkriti vsaj 50 grobov, in potem še

nadaljnjih 12, imamo vsega skupaj kar 62 grobov, kar ni tako zanemarljiva številka. Grobišče

bližnje višinske naselbine na Rifniku je imelo 109 grobov. Takoj se poraja vprašanje, kateri

naselbini je grobišče pripadalo, saj je to zagotovo moralo imeti. Že Schmid predvideva, da so

na grobišču pokopavali nekdanji prebivalci Celeje (Schmid 1914, 44). Vendar ti očitno niso več

živeli v samem mestu, ampak v neki naselbini v neposredni bližini. Ta je morala glede na načine

pokopa v pozni antiki obstajati v neposredni bližini grobišča. Vendar o njej nimamo

arheoloških dokazov.

Obstaja pa še en zelo zanimiv dokaz za obstoj naselbine in je povezan s samim imenom vasi v

kateri leži grobišče. Laška vas je ime, ki kaže na srečan je med staroselci in Slovani v zgodnjem

srednjem veku. Ti so staroselce poimenovali Vlahi, Lahi in tudi Ajdi. Najbrž je tako dobila ime

tudi ta vas v bližini Štor. Sicer o zgodnjem srednjem veku v Celjski kotlini vemo zelo malo. V

Gotovljah pri Žalcu so l. 1950/51 odkrili skelet, ki bi lahko spadal v ta čas. Bil je vkopan v gramoz

z orientacijo V-Z in je ob glavi imel ohranjen lonček. Ob telesu je imel po vsej dolžni položenovečje kamenje (Bolta 1951, 242). Avtorjeva opredelitev groba v zgodnji srednji vek je

vprašljiva. Datira ga na podlagi načina pokopa, ki spominja na Turnišče pri Ptuju, in lonca, ki je

tipološko soroden keramiki najdeni na grobišču z dvorišča SAZU. Način pokopa, kjer je pokojnik

obložen z kamenjem, je veliko bolj pogost v pozni antiki, ampak se občasno pojavi tudi v

zgodnjem srednjem veku. Lonček, ki je bil položen v grob bi bilo potrebno še preučiti, saj

datacija na podlagi podobnosti z grobiščem dvorišča SAZU ne more biti zanesljiva13.

Še ena stvar, ki bi lahko povezali z Laško vasjo, je omemba škof a Andreja iz Celeje na Sinodi l.

680. Kot je bilo že večkrat povedano14 ta označba lahko pomeni obstanek tako imenovane

»Ecclesia in gentibus«, skupnosti znotraj plemena »barbarov«, ki je obstajala še pozno v 7.stoletje. Omemba škofa iz Celeje nas torej popelje v Celejanski ager, katerega del je bilo zelo

na gosto z višinskimi naselbinami poseljeno območje med rekami Savo, Savinjo in Sotlo. Te

nudijo možnost, da se je tukaj še dolgo ohranilo staroselsko prebivalstvo in imelo še nekaj časa

svojega škofa. V to škofijo oz. v njeno sfero bi lahko spadala tudi Laška vas z svojo naselbino.

Glede na poznane podatke lahko sklepamo, da je na grobišču Laška vas pokopavalo

staroselsko prebivalstvo, ki je imelo v bližini naselbino. Ta bi lahko nastala že kmalu po

opustitvi rimske Celeja15. Ljudje so se preselili na bolj varne lokacije, kot je Rifnik in mogoče

tudi Laška vas. Naselbina je nato obstajala v 6. stoletju in segala še do prihoda Slovanov ali še

v kasnejši čas. Da so Slovani vedeli za obstoj močne staroselske skupnosti, kaže ime vasi.Grobišče in naselbina sta tako z veliko verjetnostjo obstajala nato še v 7. stoletje, ko naj bi ta

prostor poselili že Slovani, o katerih v Savinjski dolini skoraj ni sledu. Najdbe, kot je belobrdski

uhan in uhan s kvačico, ki bi lahko izvirale iz Laške vas, mogoče kažejo še na eno možnost. Če

ta izvirata iz prekopavanja grobov v l. 1909 in bi pripadala zgodnjesrednjeveškima grobovoma,

lahko govorimo o grobišču z tradicijo iz pozne antike v zgodnji srednji vek. Takšno grobišče pri

13 Na domnevnem staroslovanskem grobišču so bile okdrite problematične najdbe, ki bi jih lahko datirali vpozno antiko in ne v zgodnji srednji vek.14 R. Bratož v svojem članku l. 1992 iz Grafenauerjevega zbornika, M. Sagadin in T. Knific v knjigi Pismo brez

pisave in tudi drugje… 15 Poznoantičnih plasti v Celeji ne poznamo. Deloma so jih zbrisale srednjeveške in novoveške gradnje, ki sodanes dobesedno v rimskih plasteh (ustni vir: dr. Jure Krajšek).


22/26

nas ne bi bilo izjema16. Seveda pa imamo zato premalo podatkov, da bi lahko bili gotovi. Na

žalost tudi dodatna izkopavanja niso dala novih podatkov o grobišču (Pirkmajer 1986, 295;

Gospodarič 1988, 6).

Literatura

Bertoncelj-Kučar, V. 1979, Nakit iz stekla in jantarja. – Arheološki vestnik 30 , str. 254-277.

Bierbrauer, V. 1987. Invillino – Ibligo in Friaul I: Die Romische Seidlung und das Spatantik-

Fruhmittelalterliche Castrum. – Munchen.

Bolta, A. 1951. Najdba staroslovanskega groba v Gotovljah pri Žalcu. – Arheološki vestnik 2, str. 241-

242.

Bolta, A. 1981. Rifnik pri Šentjurju. Poznoantična naselbina in grobišče.– Katalogi in Monografije 19. –

Narodni muzej Slovenije, Ljubljana.

Chlingensperg, M. 1980. Das Graberfeld von Reichenhall in Oberbayern.

Čaval, S. 2013. Poznoantične okrasne igle vrste stilus v Sloveniji. – Arheološki Vestnik 64, str. 197-248.

Demo, Ž. 2009, Ranosrednjevjekovno groblje bjelobrdske kulture: Vukovar-Lijeva Bara (10-11.

stoljeće). – Arheološki muzej u Zagrebu.

Dinklage, K. 1942. Fruchdeutche volkskultur der Ostamark im Spiegel der Bodenfunde von

Untersteiermark und Krain.

Gagliardi, G. 1995. La necropoli di Castel Trosino.

Gospodarič, J. 1988. Laška vas pri Štorah. – Referat, Ljubljana.

Haevernick, T. E. 1972, Nadelkopfe vom Typ Kempten. – Germania 50.

Kastelic, J. 1960. Slovanska nekropola na Bledu. Poročilo o izkopavanjih leta 1949 in 1951. – Dela 1.

razreda SAZU 13.

Knific, Svoljšak 1976. Vipavska dolina. Zgodnjesrednjeveška najdišča. – Situla 17. – Narodni muzej

Slovenije, Ljubljana.

Knific, T. 1983, Bled v zgodnjem srednjem veku. – Doktorsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska

fakulteta Univerze v Ljubljani.

Knific, T. in P. Bitenc 2001. Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti . – Narodni muzej Slovenije, Ljubljana.

Korošec, J. 1947. Staroslovanska grobišča v Severni Sloveniji . – Celje.

Korošec, P. 1999. Nekropola na ptujskem gradu : turnirski prostor. – Pokrajinski muzej Ptuj.

Milavec, T. in Z. Modrijan 2011. Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu –

Najdbe. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, ZRC SAZU, Ljubljana.

Orožen, J. 1927. Zgodovina Celja. Del 1, Prazgodovinska in Rimska Celeja : z arheološkim vodnikom po

muzeju, mestu in okolici . - Gričar & Leskošek, Celje.

16 Primerov grobišč z uporabo v pozni antiki in nato v zgodnjem srednjem veku je veliko (blejska Pristava, Kranj-Iskra, Ptujski grad, Svete gore nad Sotlo, Brezje nad Zrečami,…).


23/26

Pahič, S. 1969. Staroslovanski grobovi v Brezju nad Zrečami. – Razprave razreda SAZU 6, str. 215-308.

Pirkmajer, D. 1986. Laška vas pri Štorah – Varstvo spomenikov 28, str. 295.

Riemer, E. 2000. Romanische Grabfunde des 5.-8. Jahrhunderts in Italien. – Archaologie

Internationale 57.

Sagadin, M. 1988. Kranj. Križišče Iskra. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega

obdobja. – Katalogi in monografije 24. – Narodni muzej Slovenije, Ljubljana.

Sagadin, M. 2013. Zgodnjesrednjeveški grobišči v Komendi in na zgornjem Brniku. - Arheološki

vestnik 64, str. 249-298.

Schmid, W. 1913. Das karantanische Graberfeld in Wlischdorf bei Cilli. - Blätter zur Geschichte und

Heimatkunde der Alpenländer 4, Graz.

Schmid, W. 1914. Archaologischen Berich aus Steiermark. – Mitteilungen der Anthropologischen

Gesellschaft in Wien 44, Wien.

Schmid, W. 1925. Sudsteiermark im Altertum. – Sudsteiermark , Graz 1925.

Slabe, M. 1975. Dravlje. Grobišče iz časov preseljevanja ljudstev. – Situla 16. - Narodni muzej

Slovenije, Ljubljana.

Stare, V 1980. Kranj. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev. – Katalogi in Monografije 18. – Narodni

muzej Slovenije, Ljubljana.

Steinklauber, U. 2002. Das spatantike Graberfeld auf dem Frauenberg bei Leibnitz, Steiermark. –

Fundberichte aus Osterreich Materialhefte A10, Wien.

Valič, A. 1983. Ajdna nad Potoki. – Varstvo spomenikov 23, str. 266-269.Von Freeden, U. 1979. Untersuchungen zu merowingerzeitlichen Ohrringen bei den Alamannen. –

Bericht der Romischen-Germanischen Kommission, Band 60.


24/26

Priloge

Priloga 1. Načrt iz referata z poskusom usmeritve grobov glede na lego glave (Gospodarič 1988, sl. 4).


25/26

Priloga 2. Živalske kosti (vir: http://www.interarch-steiermark.eu ).



26/26

Priloga 3. Človeške kosti (vir: http://www.interarch-steiermark.eu ).

laška vas pri celju

Documents