LEPI ČEVELJC (Cypripedium calceolus) ° Videz: domača kukavičevka je v obliki čeveljca, 3-4 cm dolga rumena medena usta. 'Čeveljc' obdajajo 4 rdečerjavi, suličasti pergonovi listi. Na steblu se razvijeta 1-2 cvetova. Listi so širokoeliptični, svetlozeleni in obdajajo steblo. ° Razširjenost: svetli listnati in iglasti gozdovi na apnenčastih tleh, predvsem v Alpah in na Gorjancih. ° Posebnost: medena ustna- čeveljc- je za žeželke nekaka drsna past. Žuželka se iz pasti lahko reši le po določeni poti, ki omogoči oprašitev cveta. Drugih izhodov ni, ker se žuželka ne more pomikati po oljnatih, glatkih notranji stenah. Zanimivo je cvetica ne nudi za vabo nobenega hranila.

BLAGAJEV VOLČIN (Daphne blagayana) ° Videz: zimezeleni gmiček, do 30 cm, cveti od aprila do maja ° Razširjenost: svetli bukovi gozdovi ali borovi na dolomitu. Endemit Balkanskega polotoka, kjer je pogost. V Sloveniji uspeva na severozahoni meji. Razširjenost: dolina Trebuše, Polhograjski Dolomiti( nahajališče na Gori, kjer je bil odkrit leta 1837), spodnji tok Savinje, Kozjansko in ob Kolpi. ° Zavarovana:poleg planike je bila v Sloveniji prva zavarovana leta 1898.

DIŠEČI VOLČIN (Daphne cneorum) ° Videz: zimzeleni grmiček, do 40 cm visok. Cveti v aprilu in maju. ° Razširjenost: najdemo ga v suhih in sončnih predelih, svetlih gozdovih in kamnitih tratah (dolomit). Uspeva v montanskem pasu (600-1600m) raztreseno po vsej Sloveniji (Polhograjski Dolomiti, Zasvje, Alpe). Na Goričkem najdemo nekaj grmov drevesastega dišečega volčina ° Zavarovan: od leta 1922.

FRÖLICHOV SVIŠČ (Gentiana froelichii) ° Videz: zelnata trajnica, dolga 5-10 cm. Cveti avgusta in septembra. ° Razširjenost: najdemo ga na kamnitih tratah in skalnih razpokah v Kamniških ali Savinjskih Alpah, je endemit. ° Zavarovan: od leta 1922.

KOCHOV SVIŠČ (Geniana acasulis) ° Videz: 5-10 cm visoka. Široki in topi pritlični listi, venec je znotraj zelenolisast in ima zareze med čašnimi zobci, ki so povezane s kožico. Čašni zobci so štrleči. ° Razširjenost: humozne trate v montanskem in subalpinskem pasu. Uspeva na neapnenih tleh- Pohorje, greben Smrekovec- Komen. ° Zavarovan od leta 1949.

CLUSIJEV SVIŠČ (Gentiana clusii) ° Videz: do 10 cm visoka rastlina. Pritlični listi so suličasti, priostreni, mnogo večji od stebelnih, venec moder, znotraj nima zelenih lis. Zobci čašne cevi so prilegli. ° Razširjenost:raste v skalnih razpokah, nesklenjenih traviščih, pašnikih. v Sloveniji ga najdemo : Notranjski Snežnik, Zasavje, Trnovski gozd. ° Zavarovan: od leta 1922.

RUMENI SVIŠČ (Gentiana lutea)

Videz: do 1 m visoka rastlina. Pritlični listi v rožici, sinjezeleni. Stebelni listi nasprozni, sinjezeleni. Cvetovi v

Razširjenost: vlažne trate v sualpinskem pasu (Julijske Alpe redko Karavanke), na sončnih kraških košenicah raste

avarovan: od leta 1922.

°mnogocvetnih socvetjih v zalistju velikih rumenkastih podpornih listov. Cveti v juliju in avgustu. ° podvrsta - BRATINSKI KOŠUTNIK (Nanos, Slavnik). ° Z

ANONSKI SVIŠČ (Genantiana pannonica)

Videz: zelnata rastlina visoka 20- 60 cm. Cveti v mesecu juliju.

Razširjenost: vlažne trate v subalpinskem pasu ( Julijske, Kamniške ali Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje).

Zavarovan: od leta 1922.

P ° ° °

STERNBERGOV KLINČEK (Dianthus sternbergii)

Videz: rahlo rušnata, 10- 20cm visoka rastlina. Stebla pokončna, največkrat enocvetna. Listi modrozeleni, togi, skoraj

kamnite trate in ustaljena melišča v subalpinskem in alpinskem pasu, lahko tudi naplavljen v alpinskih

Zavarovan: od leta 1922.

° vodoravno štleči.Venčni listi so rožnati, cvetovi so dišeči. Cveti od junija do avgusta. ° Razšijenost:dolinah. °

LPSKA MOŽINA (Eryngium alpinum)

Videz: zelnata trajnica; 30-80 cm. socvetje je sprva zeleno, kasneje modrikast. Cveti v mesecu juliju.

Razširjenost: kamnite trate v alpinskem pasu. Redko v Julijskih Alpah( Črna prst, Krnsko pogorje).

Zavarovana: od leta 1922.

A ° ° °

OZKOLISTNI NARCIS (Narcissus stellaris)

Videz: zelnata trajnica. Zraste v višino 20- 30cm. Cveti od marca do maja.

travniki v montanskem pasu(Karavanke), košenice na primorskem (Slavnik), poplavni travniki v

Zavarovan: od leta 1949.

° ° Razširjenost: Pomurju in na Kočevskem. °

OGARICA, MOČVIRSKI TULIPAN (Fritilliaria meleagris)

Videz: zelnatatrajnica. Zraste do višine 25 cm. Cveti c mesecu aprilu.

močvirni travniki v nižinah: Ljubljansko barje, porečje Polskave, Pesnice in lendave.

: od leta 1949, ogrožena je zaradi izsuševanja rastišč.

L ° ° Razširjenost: ° Zavarovana

BODIKA, BOŽJI LES (llex aqiilofium)

sa. Cveti v maju in juniju.

dovih montanskega pasu. Uspeva v hodni Sloveniji, severna območja Zasavskega hribovja, Kozjansko.

PLANIKA (Leontopodium alpinum)

ti od julija do septembra.

h, Kamniških ali Savinjskih Alpah, aravankah.

a: Planika je naša prva zavarovana rastlina leta 1896 in predstavlja simbol planinstva.

° Videz: skupine grmičkov ali do 12 m visoga dreve ° Razširjenost: nastopa kot podrast v rahlo zakisanih bukovih ali mešanih gozza ° Zavarovana: od leta 1922.

° Videz: zelnata trajnica visoka od 5- 15 cm. Cve ° Razširjenost: trate in skalne razpoke v alpinskem pasu. Uspeva v JulijskiK ° Zavarovan

KRANJSKA LILIJA ( Lilium caniolicum)

° Videz: zelnata trajnica, visoka od 25- 80 cm. Cveti v mesecu juniju in juliju. ° Razširjenost: trate in melišča ter svetli gozdovi v montanskem in subalpinskem pasu (Kamniške ali Savinjske alpe in Julijske alpe, Karavanke). ° Zavarovana: od leta 1947. možna je menjava s turško lilijo, ki ima mesno rdeče cvetne liste

BRSTIČNA LILIJA (L ° Videz: zelnata trajnica. V vi niju in juliju. ° Razširjenost: Sloveniji ( Notranjska, Primorska). Podobna je Žafranasti liliji, ki ° Zavarovana: od leta 1976.

ilium bulbiferum )

šino zraste od 45- 100 cm. Cveti v mesecu ju

travniki, košenice in svetli gozdovi v monzanskem pasu v zahodni pa nima značilnih zarodnih brstičev v zalistju.

ČRNA MURKA (Nigritella nigra)

° Videz: zelnata trajnica, zraste do višine 15 cm. Cveti od maja do julija. Socvetje je oblaso ali trikotno. ° Razširjenost: trate v subalpinske in alpinskem pasu (Julijske, Savinjske ali Kamniške alpe in Karavanke). v širše sorodstvo sodi pogosta endemična vrsta kamniška murka. ° Zavarovana: od leta 1922.

RDEČA MURKA ( Ni

° Videz: Socvetje je valjasto in kremenasto rdeče. ° Razširjenost: trate v subalpinskem in alpi nik, redko v Julijskih Alpah). ° Zavarovana: od leta 1922.

gritella miniata)

zelnata trajnica, zraste do višine 15 cm. Cveti od junija do julija.

nskem pasu (Notranjski Snež

K

RANJSKI JEGLIČ (Primula carniolica)

° Videz: zelnata trajnica, zraste do 20 cm. Cveti v mesecu aprilu in maju. ° Razširjenost: vlažne in senčne skalne razpoke. Uspeva le v dolini Trebuše, v okolici Idrije in Ljubljane. Je endemit. ° Zavarovana: od leta 1922.

e do 20 cm. Cveti od maja do julija. ° Razširjenost: skalnate razpoke v subalpi va tudi ponekod v predgorju (Zasavje, Trnovski gozd), kjer se je ohra ° Zavarovana: od leta 1922.

LEPI JEGLIČ( Primula auricula) ° Videz: zelnata trajnica, zrast

nskem in alpinskem pasu. Uspenil na senčnih mestih še od ledenih dob.

RUMENI SLEČ( Rhododendrom luteum) ° Videz: je listopaden grm, zraste do višine 2 m. Cveti v maju in juniju. ° Razširjenost: ni gozdovi v nižinskem pasu. V Sloveniji le na Dolenjskem.

° Zavarovana: od leta 1976, ogrožjo ga vrtičkarji.

zakisani meša

JASTI SLEČ (Rhododendrom ferrugineum)

iju in juliju. Podoben je dlakavemu sleču, vendar ima rjast sleč le in spodaj rdečkaste liste.

Razširjenost: v pasu rušja na kislih tleeh (dlakavi sleč raste le na apnencu), Pohorje redko v Julijskih Alpah.

Zavarovana: od leta 1947.

R ° Videz: zimzelen grmiček, zraste do 90 cm. Cveti v jungo ° °

T

ISA (Taxus baccata)

zimzeleno drevo. Cveti marca in aprila.

ma dka (Notranjska, Kozjansko, Pohorje), pogosto je gojena.

Zavarovana: od leta 1976. Zaradi počasne rasti je tisin les kakovosten in iskan.

IROKOLISTNA LOBO

Razširjenost: uspeva v senčnih listnatih gozdovih nižinskega in montanskega pasu. Raztreseno po vsej Sloveniji.

Zavarovana: od leta 1976. Cenjena rastlina za zimske šopke.

° Videz: grm, do 15 m visoko ° Razširjenost: vlažnejši, senčnati predeli bukovih in mešanih gozdov v montanskem pasu. V naravi je razmerore °

Š DIKA( Ruscus hypoglossum) ° Videz: zimzelen grmič, zraste od 20-40 cm. Cveti v aprilu. ° °

VELIKONOČNICA (Pulsatilla grandis) Videz: zelnata trajnica, velika od 10 do 25 cm. Cveti v mesec

u marec in aprilu. uspeva na sončnih travnikih na apnencu. V Sloveniji raste le na Boču in v okolici.

ESENČEK(Dictamnus

cu maju in juniju.

očju (Slavnik), izven tega predela pa še

°Razširjenost: °Zavarovana: od leta 1949. Zaradi trganja je trenutno najbolj ogrožena rastlinska vrsta pri nas.

J albus ) °Videz: zelnata trajnica, velika od 1m. Cveti v mese °Razširjenost: uspeva na prisojnih kamnitih pobočjih v submediteranskem obmna Šmarni gori in Boču. °Zavarovana: od leta 1969 je zavarovan v občini Sežana od leta 1981 pa v občini Nova Gorica.

BODEČA LOBODIKA (Ruscus aculeatus)

ila.

t primerkov.

EČKI (Ruscus aculeatus)

vlažni travniki

°Videz:zimzeleni polsrmiček, zraste do višine 80 cm. Cveti marca in apr °Razširjenost: kot podrast v gozdovih, med grmovjem in na kamnitih pobočjih v submediteranskem območju (Primorska). °Zavarovana: od leta 1981.je zavarova na območju Nove Gorice. Prepovedano je trgati nad dese

M Videz:zelnata trajnica, zraste do višine 40 cm. Cveti maja in junija. °

°Razširjenost:

in grmovnata pobočja po vsej Sloveniji.

°Zavarovana: rod mečkov je v občini Sežana zavarovan od leta 1969, v Novi Gorici pa od leta 1976.

VENERINI LASCI(Adiantum capillus-veneris)

vgusta.

bmočju (slovenska Istra, Osp). Zavarovana: od leta 1981 je zavarovana na obočju Nove Gorice.

ovo odredbo o zavarovanih rastlinah, ki je adomestila odlok iz leta 1976. Odredba skuša reševati ogroženost za okoli 200 rastlinskih

. Venerini laski (1976), H,(Adiantum capillus-veneris)

. Nepravi sršaj (2004), H, (Asplenium adulterinum) 6. Mala mladomesečin7. Štiriperesna marzilka (28. Tisa (1976), (Taxus baccata) 9. Srčastolistna kald10. Navadni mali zvonč11. Pomladanskiveliki zvo 12. Poletni veliki zvonč13. Narcis, narcisa, vse s14. Rumena maslenica (215. Plazeča zelena (2004)16. Alpska možina, kralji17. Rebrinčevolistna hl18. Navadna bodika, božji19. Močvirska kač20. Navadni kaček (200421. Arnika (2004), C, O,22. Klasnati pelin (2004),23. Učenska kompava (2004), H, (Car24. Planika, očnica (189625. Raznolistna mačina (226. Žički grobelnik (2004), 27. Scopolijev repnjak (2004),

°Videz: praprot, zraste do 35 cm. Trosišča se razvijejo od junija do a °Razširjenost: vlažne apnene skale; ob izvirih in na zidovih v submediteranskem o°

Vlada republike Slovenije je v letu 2004 sprejela nnvrst. 1. Lišaji in mahovi, nekateri zelo redki in imajo samo latinska imena 2. Kijasti lisičjak (2004), H, (Lycopodium clavatum) 3. Barjanski blatec (2004),H, (Lycopodiella inundata) 45

a (2004), H, (Botrychium simplex) 004) H, (Marsilea quadrifolia)

ezija (2004), H, (Caldesia parnassifolia)

ek (2004), O°, (Galanthus nivalis) nček, kronca, norica(2004), O, (Leucojum vernum)

ek (2004), (Leucojum aestivum) amonikle vrste (1949), (Narcissus) 004), H, (Hemerocallis lilioasphodelus) , H, (Apium repens)

ca planin (1922), H, (Eryngium alpinum) adnikija (1976), H, (Hladnikia pastinacifolia)

les (1922), (Ilex aquifolium) unka (1976), H, (Calla palustris)

), (Dracunculus vulgaris) (Arnica montana) (Artemisia genipi)

lina acanthifolia) ), (Leontopodium alpinum) 004), H, (Serratula lycopifolia) H,(Alyssum montanum subsp. pluscanescens)

H, (Arabis scopoliana)

28. Kobulasta vodoljuba (2004), H, (Butomus umbellantus) 9. Navadna obročnica (2004), H, (Adenophora liliifolia)

nejka (2004), H, (Linnaea borealis) anthus sp.

ommasinii) osa)

teum) us holopetalus)

e)

evalia romana)

sta lilija (1976), turška lilija 1969 (Lilium

sum) direi)

Nigritella sp.) cum)

) Velelistna potonika, (Paneonia sp.) us)

nica) n purpurascens)

) išeči teloh, Hostni teloh, Deljenolistni teloh,

9), H, Navadni kosmatinec, Gorski kosmatinec,

ens) ia marchesettii)

230. Zoisova zvončica (1922), H, (Campanula zoysii) 31. Šopasti repušnik (2004), (Physoplexis comosa) 32. Severna li33. Klinček, nageljček, (2004), vse vrste razen brkatega nageljčka (Di34. Dinarska smiljka (2004), H, (Cerastium dinaricum) 35. Tommasinijeva popkoresa (2004), H, (Moehringia t36. Kratkodlakava popkoresa (2004), H, (Moehringia vill37. Beneški osočnik (2004), H, (Salicornia veneta) 38. Šmarnica (2004), O°, (Convallaria majalis) 39. Netreskovec, vse vrste (2004), (Jovibarba sp.) 40. Netresk, vse vrste (2004), (Sempervivum sp.) 41. Hermelika (2004), (Sedum maximum) 42. Kranjska sita (2004), H, (Eleocharis carniolica) 43. Rosika, vse vrste (1947), (Drosera sp.) 44. Zimzeleni gornik (2004), C, O, (Arctostaphyllos uva-ursi) 45. Rumeni sleč, pontska azaleja (1976), H, (Rhododendron lu46. Celovenčni reličnik, primorska košeničica (2004), H, (Cytisanth47. Kochov svišč (1949), H, (Gentiana acaulis) 48. Cluzijev svišč (1922), (Gentiana clusii) 49. Froelichov svišč (1949), (Gentiana froelichii) 50. Rumeni svišč, košutnik (1922), C, (Gentiana lutea) 51. Panonski svišč (1922), C, (Gentiana pannonica) 52. Močvirski svišč (2004), (Gentiana pneumonanth53. Meček, vse vrste (2004), H, (Gladiolus sp.) 54. Perunika, vse vrste (2004), H, (Iris sp.) 55. Mastnica, obe vrsti (2004), (Pinguicula sp.) 56. Rimska belvalovka, navadni hijacint (2004), H, (Bell57. Navadni pasji zob (2004), O, (Erythronium dens-canis) 58. Gorska logarica(1976), (Fritillaria orientalis) 59. Močvirska logarica, močvirski tulipan (1949), (Fritillaria meleagris) 60. Lilija, vse vrste: Kranjska lilija (1947), brstična in žafranasp.) 61. Bodeča lobodika (2004), C,O, (Ruscus aculeantus) 62. Širokolistna lobodika (1976), O, (Ruscus hypoglos63. Travniška morska čebulica (2004), H, (Scilla litar64. Kukavičevke, vse vrste te družine (Orhidaceae) 65. Lepi čeveljc (1922), H, (Cypripedium calceolus) 66. Murka, vse vrste, Črna murka, Kamniška murka, Rdeča murka (67.Jadranska smrdljiva kukavica (2004), H, (Himantoglossum adriati68. Loeselova grezovka (2004), H, (Liparis loeselii) 69. Poletna škrbica (2004), H, (spiranthes aestivalis70. Potonika, vse vrste (2004), H, Navadna potinika,71. Mnogocvetna stoklasa (2004), H, (Bromus gross72. Bodalica, vse vrste (2004) (Stipa sp.) 73. Morska pozejdonovka (2004), H, (Posidonia ocea74. Navadna ciklama, kokorik (2004), O°, (Cyclame75. Avrikelj, lepi jeglič (1922) (Primula auricula) 76. Kranjski jeglič (1922), H, (Primula carniolica) 77. Idrijski jeglič, draženski jeglič (2004) (Primula x venusta) 78. Vrtna vetrnica (2004), H, (Anemone hortensis) 79. Bertolonijeva orlica (2004), H, (Aquilegia bertolonii80. Teloh, vse vrste (2004), O°, Črni teloh, Blagod(Helleborus sp.) 81. Kosmatinec, vse vrste (2004, razen velikonočnice 194Velikonočnica, (Pulstatilla sp.) 82. Navadna jarica (2004), H, (Eranthis hyemalis) 83. Polegla lindernija (2004), (Lindernia procumb84. Marchesettijeva smetlika (2004), H, (Euphras85. Blagajev volčin, kraljeva roža (1898), H, Daphne blagayana) 86. Dišeči volčin, jožefica (1922), H, (Daphne cneorum)

Opomba: O-dovoljeno je nabiranje nadzemnih delov, razen semen in plodov in sicer en šopek na dan. O°-prin semen.

i teh rastlinah ni nobene omejitve za nabiranje nadzemnih delov, prepovedano je le zbiranje plodov

o za to dovoljenje. .

C-rastline s to oznako lahko izkoriščamo, vendar potrebujemH-za te vrste je treba še posebej ohranjati življenski prostor