Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

Les - SVEA Zagorje

Tadej Krivic Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I

Mentor: dr. Janez Jamšek, doc.

Ljubljana, 2008

2

Kazalo 1 Uvod ..............................................................................................................................................4 2 Navezava strokovne ekskurzije....................................................................................4

2.1 Navezava na učni načrt ...................................................................................................4 2.2 Dodatni cilji strokovne ekskurzije ...............................................................................4 2.3 Navezava na tehniške dni ..............................................................................................5

3 Strokovna priprava na ekskurzijo ...............................................................................5 3.1 Terminski plan izvedbe....................................................................................................6

4. Navodila učencem (Pred strokovno ekskurzijo)...............................................6 5. Strokovni del ekskurzije..................................................................................................6

5.1 Zgodovina podjetja Svea................................................................................................6 5. 2 Les ..........................................................................................................................................7

5.2.1 Lastnosti lesa...............................................................................................................8 5.3 Obdelovalni postopki lesa...............................................................................................8

5.3.1 Sečnja ............................................................................................................................8 5.3.2 Razrez lesa ...................................................................................................................9 5.3.3 Sušenje lesa.................................................................................................................9

5.4 Iverna plošča ...................................................................................................................10 5.4.1 Grobi razrez ..............................................................................................................11 5.4.2 Formatni razrez ter oblepljanje robov .............................................................12 5.4.3 Vrtanje lukenj in mozničenje ..............................................................................12 5.4.4 Rezkanje, obdelovanje izvrtin ............................................................................13 5.4.5 Lakiranje, sušenje ...................................................................................................14 5.4.6 Pakiranje .....................................................................................................................14

6. Evalvacija strokovne ekskurzije ...............................................................................14 7. Sklep ..........................................................................................................................................14 8. Literatura ................................................................................................................................15 9. Priloge ......................................................................................................................................15

3

Povzetek V okviru predmeta tehnika in tehnologija si bomo na ekskurziji ogledali podjetje SVEA Zagorje, kjer bi se učenci seznanili z načinom izdelovanja kuhinj. Predvsem bi se učenci ob ogledu posameznih postopkov pobližje spoznali, kako se teoretično znanje, ki so ga osvojili v šoli prenese v praktično. Med samim ogledom proizvodnje bi si lahko ob strojih ogledali celoten postopek od plošče iverice do končnega izdelka katerega si ob koncu tudi ogledajo v industrijski trgovini. Izvedeli bi tudi, kako se pravilno rokuje z delovnimi stroji, pogledali v možgane strojev, ter nekaj osnov o varnenm delu z stroji. Zaposleni bi pred otroci pokazali vsak postopek posebej ter našteli vse posebnosti, napake ki jih lahko opravi stroj ob napačnem vstavljanju materiala in podobno. Spoznali bi, kako se rokuje s stroji, kako se jih vzdrzuje, kako menja rezila da je delo z njimi varno in natančno. Pri sami ekskurziji učenci povežejo znanje, ki so ga do sedaj pri pouku že osvojili (obdelava lesa, delovni postopki, vrste lesa). Dobili bi boljšo predstavo o stvareh,katere so bile do sedaj razlozene zgolj iz knjig in jih povezali z realnim življenjem.

4

1 Uvod V šestem razredu osnovne šole se učenci srečajo z novim materialom, ki pa ga večina učencev zaradi vsakdanjih izkušenj že pozna vendar bolj ali manj le toliko, da znajo prepoznati les kot surovino, ki se razlikuje od papirja, umetnih mas ali kovin, ne pa po vrstah lesa. Namen seminarske naloge je učencem predstaviti nekaj osnovnih značilnosti lesa, da bodo prepoznali vsaj nekaj različnih vrst lesa, poleg tega, pa tudi razumeli kje in kako in na kak način ga pridobivamo, kdaj ga žagamo, kako sušimo,zlagamo itd. Bistvo naloge je približati učencem lesno obdelovalne postopke v tovarni SVEA Zagorje in jih predstaviti. Učenci šestega razreda devetletne osnovne šole bi si v okviru tehniškega dneva ogledali podjetje SVEA Zagorje. V podjetju bi lahko videli skoraj vse obdelovalne postopke, ki so potrebni da iz velike iverne plošče nastane kuhinja. Učenci se v šestem razredu pri tehniki in tehnologiji srečajo z lesom. Pri pouku slišijo nekaj tudi o spajanju lesa in nekaj o osnovnih obdelovalnih postopkih pri obdelavi lesa. Vse kar so se v šoli naučili lahko vidijo tudi praktično tekom takšne ekskurzije.Glavni namen ekskurzije je tudi utrjevanje znanja ter realno predstavo o strojih s katerimi je les obdeluje. Ekskurzija bi poleg ogleda tovarne vsebovala tudi ogled industrijske trgovine kjer imajo razstavljene vse modele kuhinj. Ko bi z ogledom končali, bi se vrnili v šolo, kjer bi ob koncu izdelovali plakate. Vsaka skupina bi si izbrala 1 delovni proces in ga z plakatom predstavila sošolcem.

2 Navezava strokovne ekskurzije

2.1 Navezava na učni načrt Uporabo osnovnih obdelovalnih postopkov in seznanjanje s strojno opremo z obdelavo lesa torej lahko zasledimo v učnem načrtu, ki je predviden za 6. razred osnovne šole. Med splošne cilje spada med drugim tudi uporaba obdelovalnih orodij in preprostih delovnih strojev.. [1] V učnem načrtu je prav tako zapisano, da mora učenec prepoznati najpogostejše vrste lesa pri nas, ter našteti njihove osnovne značilnosti ter uporabo. Prav tako naj bi znali opisati pridobivanje lesa in ločiti med oblikami tehničnega lesa. [1] Učenci morajo poznati tudi dele strojev. To pomeni da morajo znati določiti delovni, prenosni in pogonski del [1]. Učenec mora tudi poznati prenose gibanja. Opredeliti mora vrste gibanja na različnih napravah in strojih [1]. Učenec našteje področja uporabe lesa [1]. Učenec nasteje tipicne predmete iz lesa in opise njihovo namembnost [1]. Učenec prepozna prepozna lepljene, žebljane, vijacene, moznicene in rogljičene lesne zveze ter utemelji njihovo izbiro [1].

2.2 Dodatni cilji strokovne ekskurzije Učenci po skupinah izdelajo plakat. Vsaka skupina opiše 1 obdelovalni postopek in na koncu plakate predstavijo sošolcem. Preverimo razumevanje in poznavanje strojev za obdelavo lesa: Opišejo kako in na kakšen način stroj obdela kos lesa.

5

2.3 Navezava na tehniške dni Ekskurzija je namenjena uresničevanju naslednjih ciljev: • povezujejo teorijo s prakso in ob delu razširjajo znanje o tehniki, tehnologiji in ekonomiki dela ter odnosih med ljudmi • proučujejo uporabo tehnike in tehnologije v vsakdanjem življenju in njene vplive na okolje in kakovost življenja • razvijajo kulturo dela in pravilen odnos do njega • sodelujejo v vseh delovnih fazah od načrtovanja, konstruiranja, sporazumevanja, uresničevanja do vrednotenja rezultatov • spoznavajo delitev dela kot pogoj za uspešno opravljanje sestavljenih nalog, • razvijajo svoje inventivne sposobnosti • spoznavajo svet dela in poklicev, odkrivajo lastne interese in sposobnosti in se poklicno usmerjajo • se navajajo na gospodarno izrabo energije, časa in gradiv • spoznavajo varnostne ukrepe pri delu, razvijajo spretnosti in navade pri uporabi varnostnih ukrepov in zaščitnih sredstev ter oblikujejo pozitiven odnos do varovanja svojega zdravja in zdravja drugih

3 Strokovna priprava na ekskurzijo Učna priprava: Šola: Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake Razred: 6 Število učencev: 20 Nosilec predmeta: Učitelj tehnike in tehnologije Sodelavci: Učitelj zgodovine Učna tema: Ogled tovarne SVEA Zagorje Učne metode: Razlaga, razgovor, demonstracija Učne oblike: Skupinska, frontalna Zunanji sodelavci: Vodič po tovarni, ki prikaže nekatere postopke obdelave lesa, zaščite, sklapljanje posameznih delov, pakiranje. Spremljevalci: Učitelj zgodovine Trajanje ekskurzije: 5 ur Čas ekskurzije: / Namen ekskurzije: -seznaniti se o zgodovini tovarne -spoznati postopek žaganja hlodov - spoznati zlaganje in sušenje desk/plohov - spoznati kako je narejena iverna plošča - spoznati različne debeline (dimenzije) ivernih plošč - ogledati kako izgleda grobi razrez ivernih plošč - ogledati kako se oblepi zaščitni ABS robni trak - ogledati kako se obdela (obreže) zaščitni ABS robni trak -ogledati kako se vrtajo luknje za moznike in vijake, ter tlačno vstavljanje moznikov - spoznati CNC rezkalnico -ogled lakirnce, sušilnice - ogled pakirnice ter skladišč - ogled industrijske trgovine razstavljenih modelov kuhinj Cilji ekskurzije, ki jih dosežejo učenci: -spoznajo pogoje dela v tovarni -spoznajo načine razreza lesa -poznajo oblepljanje robov z ABS trakom -spoznajo postopke zaščite lesa -spoznajo spajanje delov( mozničenje) -spoznajo pakiranje sestavnih delov -spoznajo različne modele kuhinj v industrijski trgovini

6

Ogled tovarne je brezplačen, malico otroci pojejo in dobijo v šoli. Prestavljen je samo čas malice. Strošek prevoza stane 2 žetona na učenca kar pomeni 2€. Na ekskurzijo bi predvidoma peljali 1 razred z 20 učenci, za spremljevalca pa bi seboj vzeli učitelja zgodovine. Za ogled tovarne se je potrebno najaviti 1 teden pred ogledom pri vratarju.

3.1 Terminski plan izvedbe 8.15 - Zbor učencev pred šolo.

Seznanitev učencev s cilji in potekom ekskurzije. Učitelj preverja prisotnosti. 8.30 - Odhod. 8.30 - 9.00 Vožnja z lokalnim avtobusom do tovarne SVEA

Dajanje navodil, opozarjanje na kulturno obnašanje, značilnosti krajev mimo katerih potujemo.

. 9.00 – 11.15 - Ogled tovarne SVEA

Učenci si ogledajo prostor kjer je zaloga lesa (hlodov), vse postopke kako hlod postavijo na žago ter kompleten postopek razreza vse do plohov/desk. Ogledajo si postopek zlaganja lesa za sušenje. Ogled nadaljujejo v sosednjih prostorih kjer lahko vidijo grobi razrez ivernih plošč. Predavatelj jih seznani z vsemi podrobnostmi o izdelavi iverne plošče. Sledi ogled postopka formatnega razreza ivernih plošč. Učenci vidijo tudi leplenje robnega ABS traku. Ogled nadaljujemo pri stroju kjer se ABS trak obdela, kar pomeni da odreže nepotreben odvečen material. Sledi postanek pri mozničarki, kjer stroj vrta luknje za moznike in vijake. Naslednji postopek je razkanje z CNC rezkalnico, kjer stroj rezka in obdeluje izvrtine. Ogledajo si tudi lakirnico ter sušilnico. Sledi ogled pakirnice, kjer vse dele pakirajo v kartone. Za konec pa še ogled industrijske trgovine, kjer so vse kuhinje razstavljene.

10:15 - 11:45 - Vožnja v šolo. Vsi učitelji pred odhodom preverjajo prisotnost učencev 11:45 – 12.00 – Malica. . 12.00 – 13.30 – Izdelovanje plakatov ter predstavite

4. Navodila učencem (Pred strokovno ekskurzijo) Namen ekskurzije je, da učenci utrdijo znanje, ki so ga pridobili v šoli. Učenci med ekskurzijo opazujejo različne postopke obdelovanja lesa, sušenja, spajanja, zaščite, razreza ter pakiranja. Dobili naj bi slikovno predstavo o strojih in orodjih, ki se uporabljajo pri obdelavi lesa. Učenci lahko med ekskurzijo opazujejo kako nastajajo deli elementov kuhinje in sicer od prve faze ki zajema grobi razrez in vse do zadnje faze kjer obdelane dele pakirajo v kartone. Naloga učencev je, da čim bolj opazujejo stroje, kako ti delajo,na kakšen način delajo ter kako izgleda kos lesa preden stopi v stroj in kakšen pride iz njega Učenci potrbujejo trdo mapo oz podlogo kjer bodo izpolnjevali učni list, potrebujejo pisalo in nekaj predznanja, katerega bodo dobili v šoli. Tehnični dan se bo začel z ogledom žage ter nadaljevanvem v proizvodnji, kjer si naj med samim ogledom zapišejo čim več stvari in podatkov. Nadaljuje se na šoli s izdelavo plakatov vseh postokpov ki so jih v tovarni videli. Vse teoretične podlage, ki jih učenci potrebujejo, jih poda učitelj na predhodni uri tehnike in tehnologije. Teoretične osnove so zapisane v naslednjem poglavju.

5. Strokovni del ekskurzije

5.1 Zgodovina podjetja Svea 1949 - 1959: začetki Začetki današnje SVEE segajo v leto 1949, ko je bilo z odločbo KLO Zagorje ustanovljeno državno gospodarsko podjetje Žaga KLO Zagorje. Janez Bajcer je dal v najem nepremičnine in poslopja svoje žage. Leto kasneje je bila v

7

bližini ustanovljena še mizarska delavnica. Janez Brun je z darilno pogodbo del osnovnih sredstev svoje mizarske delavnice prenesel na novoustanovljeno podjetje Mizarstvo KLO Zagorje[2]. Leta 1953 sta se združili obe gospodarski podjetji žaga in Mizarstvo v Lesno predelovalno podjetje Zagorje. Dve leti kasneje – z odločbo OLO Trbovlje so se podjetju pridružili Lesno podjetje Jesenovo, agarski obrat Jatna v Jagnjenici in Uprava komunale za gospodarstvo Lomo Radeče. Novo podjetje se je imenovalo Lesno predelovalno podjetje Trbovlje s sedežem v Zagorju. Po dveh letih je podjetje tudi uradno dobilo sedež v Zagorju ob Savi. V tem obdobju je podjetje proizvajalo klasično sobno, kuhinjsko in stavbno pohištvo po naročilu posameznih kupcev po vzoru mizarskih delavnic[2]. 1960 - 1969: rekonstrukcija proizvodnje Industrijsko podjetje, skrajšano LIP Zagorje ob Savi. Leta 1967 je delavski svet sprejel sklep, da se imenu podjetja doda SVEA Lesno industrijsko podjetje Zagorje ob Savi. SVEA je skrajšano ime švedske pokrajine Sveland, od koder izvira tip kuhinj, ki jih je SVEA kot prvo podjetje v Sloveniji začela izdelovati leta 1960. Vse večje potrebe po sodobnem kuhinjskem pohištvu so narekovale večjo proizvodnjo, zato smo se leta 1964 lotili rekonstrukcije proizvodnje[2]. Od leta 1969 do leta 1971 je bila SVEA poslovna enota pod okriljem Lesnega kombinata Hoja Ljubljan [2]. 1970 – 1979 TOZD-a: Žaga in Pohištvo ter Delovna skupnost skupnih služb. Največji porast proizvodnje je bil zabeležen leta 1978, ko smo zaključili prvo fazo izgradnje novih proizvodnih prostorov na novi lokaciji in kupili novo strojno opremo, ki je omogočila tudi sodobnejšo in večjo serijsko proizvodnjo V tem obdobju so nekateri dogodki podjetje dodobra zaznamovali. Vse od leta 1979 je SVEA stopicala na mestu, zaostajala na področju tehnološke opremljenosti, sledilo je upadanje lastnih virov sredstev, povečala se je tudi zastarelost kuhinjskih programov. Leta 1979 je s podpisom bianco menic Jugotržnici Beograd in z vnovčitvijo le-teh nepričakovano visokih zneskov s strani Investbanke doživela pravi "šok [2]. 1980 - 1989: reorganizacija V okviru združenja lesne industrije. V povezavi z Razvojnim inštitutom Slovenijales so bili opredeljeni konkretni razvojni cilji in naloge do leta 1990 [2]. Sledile so naložbe. Zamenjali smo opremo v žagalnici, povečali sušilne kapacitete, namestili transportne poti in z novimi kuhinjskimi programi v letu 1988 prodrli na svetovni trg [2]. Leta 1988 je bila z reorganizacijo ustanovljena enovita delovna organizacija SVEA Lesna industrija p.o. Zagorje ob Savi [2]. V aprilu leta 1989 smo v prostorih nasproti bencinskega servisa Petrol odprli razstavni prostor kuhinjske opreme. Z zunanjo podobo stavbe in okolice smo prispevali svoj delež k urejenemu videzu, notranjost salona pa je privabljala številne kupce, ki so si do teda kuhinje lahko ogledali le na prospektih [2].

5. 2 Les Do koder sežejo pisni viri, spomin in arheološka dediščina, smo les uporabljali tudi v gradbene namene. Z nostalgijo se spominjamo lesenih hiš in z lesom grajenih pritiklin. Nekdanjo veljavo mu poskušamo vrniti z lesenimi hišami, pri katerih poudarjamo zdravo bivalno okolje. Pa četudi se odločamo za klasično gradnjo z opeko, si brez lesa gradnje skorajda ni mogoče predstavljati. Les lahko uporabimo kot pomožni material (na primer za opaž pri betoniranju) ali pa ga vgradimo (talne, stenske in stropne obloge, ostrešje, stopnice ipd.) [3] Nastanek lesa imenujemo olesenitev in poteka tako, da se kambij v žilah poveže v kambijski obroč. Proces je značilen za golosemenke in kritosemenke Na skorji olesenele rastline so žile zamašene, voda se pretaka po najmlajši braniki(letnem prirastu). Izraz letnica, ki ga pogosto uporabljamo v povezavi z olesenitvijo, pomeni mejo med dvema branikama, ki nastane zaradi počasnejše rasti pozimi [4].

8

5.2.1 Lastnosti lesa Da bi znali les pravilno ceniti in ga tudi uporabljati, je prav, da se nekoliko bližje spoznamo z njim. Drevo raste tako, da se rastni vrh podaljšuje, pod njim pa se deblo debeli. Vsako leto nastane okrog debla nova plast lesa, skorja pa se hkrati razširja, poka, včasih olušči. Enoletnemu prirastku pravimo “branika” in v njej lahko razločimo kolobar hitrejšega spomladanskega prirastka in kasnejšega poletnega in jesenskega prirastka, ki nastaja počasneje. Če ima drevo dobre pogoje za rast, je letni prirastek večji in branike so širše. Les s širokimi branikami pri mizarjih ni posebno cenjen, zelo pa je lahko uporaben kot pomožni gradbeni les, ker je cenejši. Ker drevo raste in se širi po svojem obodu, se tam pretaka največ življenjskih sokov. V sredini debla se celice spreminjajo in les postaja temnejši. Pojav je izrazitejši pri nekaterih vrstah lesa, kot na primer pri orehu, tisi, boru, češnji, macesnu ... Temnejšemu delu v sredini debla pravimo “jedro” ali “črnina” in tam je les najbolj kakovosten. Svetlejši pas, ki ga obdaja, imenujemo “beljava” in les je tam mehkejši in manj odporen. Barva lesa se lahko tudi pri isti vrsti razlikuje med posameznimi drevesi, kar je odvisno od pogojev, pri katerih je posamezno drevo raslo. Barva se spreminja tudi s časom, mestom uporabe in obdelavo. Svetle vrste lesa, na primer smrekovina, jelovina, lipovina in javorovina, s časom porumenijo. Smrekovina in jelovina na prostem posivita, hrastovina potemni. Znano je, da lahko barvo lesa tudi umetno spremenimo. Vsaka zaščita s sredstvi za zatiranje lesnih škodljivcev, z laki ali lazurami povzroči, da je les videti temnejši. Z lazurami lahko dosežemo različne barvne odtenke [3].

5.3 Obdelovalni postopki lesa 5.3.1 Sečnja Slovenci pojmujemo gozd kot nekaj samoumevnega, nekaj iz naše soseščine, kar je vedno tam bilo in bo. Večina se ne zaveda, koliko pomeni za okolje in koliko kot vir lesne mase. Na srečo lahko našo majhno državico prištevamo med evropske države, ki imajo sorazmerno veliko površine porasle z gozdom. Torej smo z gozdom razmeroma bogata evropska država. Po drugi strani pa moramo ugotoviti, da je velik del gozda na težko dostopnih strminah in ga je zato težko izrabljati. Sečnja je glavni vir lesne mase tako za lesno predelovalno industrijo kot za gradbeništvo. Le v majhnem delu lahko računamo na uvoz in uporabo eksotičnih vrst lesa. Naši predniki so natanko vedeli, kdaj je treba sekati, da bo les zdrav in bo kljuboval vremenskim vplivom. Še danes najdemo vrsto lesenih zgradb, ki brez sodobnih kemičnih zaščitnih sredstev stojijo že stoletje ali dlje. Se je staro znanje izgubilo? Se ni, še vedno se ohranja, toda sodobna ekonomika preprosto ne omogoča sečnje samo v določenem obdobju. Prvo in najpomembnejše pravilo je, da sekamo pozno jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi, ko je les v mirovanju in se po njem ne pretakajo življenjski sokovi. Listavce sekamo jeseni in pozimi, ko je listje odpadlo, ali zgodaj spomladi pred novim brstenjem. Žal sneg mnoge gozdne predele pozimi naredi povsem nedostopne, tako da je sečnja v tem času nemogoča. Po drugi strani mora tudi podjetje, ki upravlja z gozdom, enakomerno porazdeliti svoje kapacitete skozi celo leto. Zato je sečnja skozi celo leto bolj ali manj enakomerna. Vsak obiskovalec gozda se lahko o tem prepriča kar na mestu samem. Les spomladi posekanih dreves je najslabši. Takrat je v njem največ soka, zato se najdlje suši, se zvija in krivi. Najbolj ga napadajo lesni črvi in različne bolezni. Kolikor je mogoče, je treba skrajšati čas od sečnje do predelave lesa na žagi in čimprej odpeljati posekano drevje iz gozda.Pomembna je tudi starost drevesa. Les premladih dreves je še redek, premehak in poln soka, neodporen proti različnim boleznim. Les prestarih dreves pa je po drugi strani izgubil svoje najboljše lastnosti. Zavedati se je treba, da sekamo drevesa, ki so jih sadili naši pradedje, in sadimo drevesa, ki jih bodo sekali naši pravnuki. Tudi zato je gospodarjenje z gozdom tako zelo pomembn [3].

5.3.2 Razrez lesa Les je po sečnji praktično neuporaben, če ni ustrezno obdelan in pripravljen za nadaljnjo uporabo. Hlodovino vzdolžno razrežejo na posebnih žagah, pri čemer se držijo ustreznih standardov za mere žaganega lesa (slika 5.1). Razrez opravijo tako, da je izkoristek hlodovine kolikor je mogoče velik.

Slika 5.1 :Žagan les. 5.3.3 Sušenje lesa Pa tudi ko je les razžagan na ustrezne formate, še ni pripravljen za uporabo, ker vsebuje preveč vode. Treba ga je osušiti. Les sušijo v posebnih sušilnicah po umetni poti ali pa na zraku po naravni poti. Prvi način je hitrejši, vendar ima marsikdo raje naravno sušen les. Ker na samo žaganje kot uporabniki lesa praktično nimamo vpliva, pa tudi ne na sušenje v umetnih sušilnicah, si pobliže oglejmo sušenje na naraven način. Napotki, ki sledijo, so pomembni tudi za spravilo lesa. Kupljen les, če ga ne uporabimo takoj, je treba zložiti in zaščititi podobno skrbno kot pri sušenju. Les mora biti med sušenjem dvignjen od tal. Za to pripravimo podnožje iz tramov, ki naj bodo vsaksebi od metra in pol do dveh metrov in dvignjeni na primernih podstavkih, 30 do 50 centimetrov visoko. Dobro je, če po tleh nasujemo gramoz, da voda ob dežju lahko ponikne in da se dežne kaplje ne odbijajo od tal v skladovnico. Deske zlagamo na pripravljeno podnožje tako, da lahko zrak neovirano kroži okoli vsake deske. Zlagamo jih obrnjene z desno stranjo proti vrhu (desna stran je tista stran, ki je v deblu bližje sredini). Pred zlaganjem jih očistimo ostankov žaganja in drugih nečistoč, ki bi lahko pustile sledove na lesu. Predvsem pri hrastu, orehu in brestu je dobro, da deske iz enega hloda zložimo skupaj, da imamo kasneje pri uporabi les s podobno barvo in sestavo na enem mestu in ga ne iščemo po vsej skladovnici. Naslednjo vrsto desk ločimo od prejšnje z ustreznimi letvami, ki jih postavimo prečno na deske. Uporabimo lahko letve kateregakoli lesa, razen lesa z veliko čreslovine (na primer hrasta), ker pušča barvne sledi. Letve zagotavljajo ustrezen razmik po višini med posameznimi vrstami desk. Razmik oz. debelina potrebnih letev je odvisna od debeline desk, ki jih zlagamo. Odmične letve naj bodo debele približno 80 % debeline desk. Letve naj na koncu desk še nekoliko štrlijo od roba. Skladovnice (Slika 5.2)ponavadi postavljamo zunaj, na prostem, zato jih je treba zaščititi proti dežju in sončni pripeki, kajti tudi izpostavljenost soncu lesu škodi. Ustrezna zaščita je poševna streha, katere kap naj sega še toliko čez rob skladovnice, da zaščiti tudi deske na robu. Občutljivejši les listavcev, ki rad poka (na primer hrast, jesen, bukev ...) je primerneje spraviti v notranji prostor. Sušenje po naravnem postopku ne poteka preveč hitro. Znano pravilo pravi, da iglavci potrebujejo za vsaka dva centimetra debeline po eno leto sušenja, listavci pa po dve leti. Po tem pravilu se, na primer, petcentimetrski smrekov ploh suši približno dve leti in pol, hrastov pa pet let. Čas sušenja je odvisen od mnogih dejavnikov, na katere sami ne moremo vplivati (od zunanjih temperatur, vetra, zračne vlage, padavin ipd.), lahko pa sušenje pospešimo s prelaganjem

9

skladovnice. Ker se spodnje deske v skladovnici sušijo hitreje kot zgornje, na pol leta skladovnico preložimo tako, da zgornje deske preložimo spodaj, spodnje pa na vrh [3].

Slika 5.2: Skladovnica

5.4 Iverna plošča Mnogokrat potrebujemo večje površine lesnega gradiva, ne samo v mizarstvu, pač pa tudi v gradbeništvu (na primer za slepi pod, opaže ipd.). Ker je les živo gradivo, ki deluje in se spreminja, so tudi večje površine zlepljenega lesa podvržene spremembam, včasih prav neprijetnim (zvijanje, pokanje ipd.). Lesna industrija je že pred časom spoznala težave in ponudila trgu različne plošče iz predelanega lesa. Za vse je skupno, da so praktično mrtve, ne delujejo, hkrati pa so tudi cenejše kot plošče iz zlepljenega masivnega lesa. Velika lesena površina, ki ne deluje, je idealna za pohištveno industrijo in tudi za gradbeništvo[3]. Iverne plošče ali iverke izdelujejo iz iveri, ki jih pomešajo s posebnim lepilom. Vroče jih stiskajo in potem z obeh strani obrusijo. Ker za njihovo izdelavo uporabljajo manjvreden les, so razmeroma poceni. Zaradi svojih lastnosti so priljubljene tako v pohištveni industriji kot v gradbeništvu. Za pohištveno industrijo izdelujejo posebne furnirane iverke ali iverke, preoblečene z laminatom v vzorcu lesa (iveral). Za gradbeništvo uporabljamo manj kakovostne iverke za enkratno opaženje, za izolacijo ali iverke z izdelanimi utori in peresi za slepi pod [3]. V tovarni SVEA ivernih plošč ne izdelujejo, vendar jih kupijo pri drugih proizvajalcih. Plošče (Slika 5.3) so dimenzij 2010x 2070 mm ter različnih debelin ob 9-22mm. Oblepljene so z papirno folijo različnih barv in odtenkov lesa.

10

Slika 5.3: Iverna plošča 5.4.1 Grobi razrez Vse te velike plošče položijo na žago Holzmo (slika 5.4), kjer jih grobo razžagajo na potrebne velikosti (gabaritne dimenzije).

Slika 5.4: Žaga HOLZMA

11

5.4.2 Formatni razrez ter oblepljanje robov Manjše kose razžagajo na potrebne dimenzije, robove pa oblepijo z ABS trakovi, (slika 5.5) saj z njimi zaščitijo, da bi se iverica odkrušila.

Slika 5.5: ABS trakovi Ker je trak širši od debeline ivernih plošč, morajo vse plošče še skozi postopek odrezovanja (Slika 5.6) in glajenja robov, kjer se odvečen material obreže.

Slika 5.6: Postopek odrezovanja 5.4.3 Vrtanje lukenj in mozničenje V naslednjem postopku si lahko ogledajo vrtanje lukenj za moznike in vijake, ter visokotlačno mozničenje. Iverno ploščo z vakumsko dvigalko (Slika 5.7) dvignejo in položijo na vrteče se svedre in v luknje potisnejo lesene moznike.

12

Slika 5.7: Vakumska dvigalka 5.4.4 Rezkanje, obdelovanje izvrtin Z računalniško vodeno CNC rezkalnico ROVER (slika 5.8) izrezujejo bolj zahtevne oblike, katere na prej opisanih žagah niso mogli izrezat. Tem postopku pa sledi še ročno oblepljanje robov in ročno obdelovanje, obrezovanje ABS traku. Stroj ima izdelano dobro varovanje, saj so med delovanjem prižgani senzorji ki stroj izklopijo, če npr. z nogo prekinemo snop žarkov.

Slika 5.8: CNC rezkalnica ROVER

13

5.4.5 Lakiranje, sušenje Odrezane in oblepljene polizdelke še polakirajo v lakirnici(slika 5.9) ter sušijo v sušilnicah.

Slika 5.9: Lakirnica 5.4.6 Pakiranje Zadnji proces je pakiranje. Pakirnica je razdeljena po modelih različnih kuhinj. Vsak model kuhinje ima namenjen svoj del, kjer je tudi na steni označeno področje, da ne pride do mešanja elementov drugih kuhinj. Usak del se položi na karton, obloži z stiroporjem zaradi možnih poškodb, zalepi in označi z nalepko.

6. Evalvacija strokovne ekskurzije Po ekskurziji izvedemo krajšo delavnico, v kateri učenci izdelujejo plakate glede na izbran delovni proces, katerega so videli v tovarni SVEA. Pri tem je pomembno, da mora proces predstavljati enega od delovnih procesov v proizvodnji. V predstavitvi morajo učenci opisati osnovno funkcijo stroja, ter kaj se je delalo pred in po tem postopku. Predstaviti morajo tudi, kako je pri strojih poskrbljeno za varnost pri delu. Otroci se razdelijo v skupine in vsaka skupina predstavi 1 postopek ( npr. oblepljanje robov z trakom ABS). Vsaka skupina dobi po 1 šeleshamer, pisala ter lepilo, če prilepijo stiskane slike posnete z digitalnim fotoaparatom. Vsaka skupina predstavi plakat pred tablo, ostali pa si v zvezke zapisujejo pomembne podatke. Plakati se ne ocenjujejo. Otroci imajo lahko seboj tudi digitalne fotoaparate in lahko vsak stroj poslikajo v podrobnosti. Slike lahko v šoli sprintajo in dodajo na plakate. Na ta način bodo učenci najbolje pokazali osvojeno znanje.

7. Sklep Ključni del seminarske naloge je ogled proizvodnje. Učitelj mora biti posebej pozoren, da že pred ogledom dobro pripravi učence na odhod v tako proizvodnjo in jim da nekaj napotkov glede obnašanja. Pomembno je, da so učenci seznanjeni z osnovnimi obdelovalnimi postopki za obdelavo lesa, da lahko že sami ugotovijo kakšno vlogo ima kakšen stroj. Poimembno je, da učitelj pripravi dober učni list, ki bo zajemal vse potrebne informacije, katere lahko otroci tut v tovarni vprašajo. Učitelj zgoidovine,kot medpredmetno povezovanje, bi lahko za svoj predmet izdelal tudi učni list, kjer bi si zapisali osnovne podatke o zgodovini in napredku podjetja.

14

15

8. Literatura [1] A. Papotnik in ostali, Učni načrt – Tehnika in tehnologija (Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, 2002). [2] Svea [http://www.svea.si/default.asp?id=77] [3] Gradim- Les [http://www.gradim.si/index.php?idm=32&IDV=29] [4] Wikipedia [http://sl.wikipedia.org/wiki/Les]

9. Priloge Prilogi sta učni list in plakat. Tovarna SVEA 1. Opiši začetke ter letnico obstoja SVEE ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ 2. Opiši kako raste drevo, razloži kako je z prirastkom ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ 3. Kdaj sekamo les in zakaj ? ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ 4. Iz česa (material) v tovarni SVEA izdelujejo kuhinje? (obkroži)

a.) Vezana plošča b.) Iverna plošča c.) Masiven les d.) Plastika e.) Mediapan

5. Po vrsti zapiši(naštej) vse postopke obdelovanja, ki si jih videl v tovarni. ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________

____________________________________________________________________ Univerza v Ljubljani Tadej Krivic Pedagoška Fakulteta tadej.krivic@gmail.com

STROKOVNA EKSKURZIJA Svea Zagorje

Naslednji teden (8.4.2008) se bo v okviru tehničnega dneva odvila strokovna ekskurzija v podjetju SVEA Zagorje za vse učence 6. razreda. Ogled priporočam vsem, saj si boste teorijo, ki jo slišite v šoli, lahko ogledali tudi v živo. Ogled bo obsegal grobi razred hlodovine v deske ter ogled skladovnice za naravno sušenje. Ogledali pa si bomo tudi kompletno proizvodnjo, kar pomeni razrez in obdelavo ivernih plošč, leplenje robov, lakiranje ter pakiranje. Ob koncu pa še ogled industrijske prodajalne, kjer si lahko ogledate razstavne eksponate.

16