letalstvo 15.12.06 ir - finance · letalstvo oglasna priloga v objektiv ujete letalske akrobacije v...

www.finance-on.netFINANCE, petek 15. decembra 2006

LETA

LSTV

O OGLASNA PRILOGA

V objektiv ujete letalske akrobacijeV atriju poslovne stavbe Eurocenter v središču Ljubljane je na ogled razstava fotografij akrobatskega pilota Petra Podlunška. 51

Dober letalski muzej, ki ga že dolgo

čakamo bi lahko zgradili brez nepotrebnega

megalomanstva, pravi poznavalec

letalstva Marko Malec. 52

LETALSTVO_15.12.06_IR.indd 1LETALSTVO_15.12.06_IR.indd 1 14.12.2006 16:01:3414.12.2006 16:01:34

www.finance-on.netFINANCE, petek, 15. decembra 200650 OGLASNA PRILOGA

Iztekajoče se leto je bilo za Aerodrom Ljubljana naložbeno bogato, saj so nadaljevali pot do ciljev, zastavljenih v njihovi razvojni strategiji. Ljubljanski aerodrom naj bi v prihodnosti postal sodobno regijsko letališče, ki bo imelo vedno večji vpliv na gospodarski razvoj regije. Tudi to leto bodo sklenili s povečanim obsegom poslovanja, več prometa in s tem tudi z več prihodki.

Eden izmed pomembnejših strateških ciljev Aerodroma Ljubljana je tudi, da se v nekaj letih število potnikov, prepel-janih s tujimi prevozniki, še poveča. Zato nadaljujejo ak-tivno politiko trženja, s katero poskušajo na letališče privabiti nove prevoznike.

Kaj se je v tem letu dogajalo na Aerodromu Ljubljana?

• Sredi januarja se je ponudba letalskih prevoznikov in povezav z Brnika povečala še za enega rednega prevoznika, turško le-talsko družbo Turkish Airlines, ki trikrat na teden redno leti med Ljubljano in Istanbulom.

• S 1. majem je z Brnika v Lon-don (Luton) in Bruselj (Charleroi) začel leteti največji srednje- in vzhodnoevropski nizkocenovni letalski prevoznik Wizz Air.

• Prav tako je z majem slo-venski letalski prevoznik Adria Airways odprl tri nove redne linije z Brnika - v Rim, Barce-lono in Tirano.

• Maja je bila podpisana pogodba z DHL Ekspres o gradnji in dolgoročnem najemu objekta, kjer bo DHL oprav ljal svoje operativne procese v Slov-eniji. To bo tudi prvi objekt nove poslovno-logistične cone na letališču.

• Konec maja so stekla dela za razširitev letališke ploščadi, ki so jo tako povečali za približno 5.800 kvadratnih metrov.

• V začetku julija so na Aero-dromu Ljubljana v preizkusno uporabo dobili sodoben letališki avtobus neoplan, plod domačega znanja in razvoja. Avtobus lahko naenkrat prepelje največ 130 pot-nikov in se je odlično vključil v vozni park letališča.

• 18. julija je bila sklenjena pogodba med Aerodromom Ljubljana in podjetjem SCT za gradnjo prve faze novega potniškega terminala T2 in adap-tacijo obstoječega.

• Sredi oktobra je bila na letališču osrednja državna vaja s področja zaščite in reševanja Letalska nesreča 2006.

• Od 6. novembra tudi na Aerodromu Ljubljana veljajo novi varnostni ukrepi pri vnosu ročne prtljage na letalo.

• Začela so se pripravljalna dela za gradnjo podaljška vozne steze, nadaljuje pa se tudi od-kup zemljišč v kompleksu, ki ga ureja PUP (prostorsko ureditveni pogoji) Ob letališču. Izdelane so bile idejne zasnove vodovoda, kanalizacije, elektroenergetike in telekomunikacij kot stroko-vne podlage za infrastrukturno opremljanje novih in obstoječih površin v sklopu prostorskega akta PUP Ob letališču.

• Konec novembra je UPS ob širitvi svoje poslovne mreže vzpostavil dnevno tovorno letal-sko povezavo med Brnikom in Kölnom. Letališče Ljubljana tako postaja vozlišče za letalski tovor-ni pomet v tem delu Evrope.

• 23. decembra pa bodo vz-postavljeni tudi čarterski leti med Ljubljano in Gatwickom, saj je britanski organizator potovanj First Choice v svoj zimski katalog potovanj 2006/2007 vključil tudi Slovenijo s Kranjsko goro. Tako bodo po 15 letih spet vzpostav-ljeni čarterski leti med Veliko Britanijo in Slovenijo.

• In ne nazadnje, delnica Aer-odroma Ljubljana v zadnjem času dosega rekordne vrednosti, kar je samo še en dokaz o uspešnem poslovanju in pravilnosti zastav-ljenih ciljev.

Naložbeno pestro leto za Aerodrom Ljubljana

Povečan obseg poslovanja in prihodkovV prvih devetih mesecih tega leta se je število potnikov v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za 10, količina pre-peljanega tovora pa za 23 odstotkov. Na letališču je bilo oprav-ljenih 31.056 premikov letal, kar je za slabih šest odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Prepeljanih je bilo 1.051.433 potnikov, kar je, kot omenjeno, za 10 odstotkov več kot lani. Rasti fizičnega obsega prometa je sledila tudi rast prihodkov. Prihodki iz poslovanja so tako za devet odstotkov večji kot v istem obdobju lani, stroški poslovanja pa so se zvišali za slabe tri odstotke.

Srebrni sejalec 2006 konzorciju SPOTKonzorcij SPOT, med ustanovitelji katerega je tudi Aerodrom Ljubljana, je letos prejel sejalca 2006 v kategoriji tržno komuniciranje v turizmu, nagrado za inovativne dosežke v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti in obiskanosti Slovenije. Odkar deluje konzorcij, sta bili namreč v Sloveniji tudi po njegovi zaslugi vzpostavljeni dve nizkocenovni letalski povezavi in število turistov, ki v Slovenijo pripotujejo z letali, se je tudi na ta račun občutno povečalo.

Zadovoljni ob podpisu pogodbe za gradnjo terminala: minister za promet mag. Janez Božič in predsednika uprav Aerodroma Ljubljana Vinko Može ter SCT Ivan Zidar.

Oktobra so se preizkusili v pripravljenosti na večjo letalsko nesrečo.

REZULTATI

INFORMACIJE

Aerodrom Ljubljana, d.d. Zg. Brnik 130aSI-4210 Brnik-aerodrom Tel.: 04 20 61 000 Faks: 04 20 21 220 [email protected]

NAGRADA

Zaradi ugodnega geostrateškega položaja (na križišču V. in X. evropskega prometnega koridorja) je letališče v Mariboru zelo pomembno za Slovenijo.

Povezano je z avtocestnim omrežjem in ima možnost železniške povezave, kar v širšem evropskem prostoru ponuja edinstveno priložnost za razvoj. Ob tem je tudi odlično vpeto v turistično ponudbo regije in zagotavlja potrebno logistično podporo industriji.

Energija za nove podvigeVodenje podjetja Aerodrom

Maribor, d. o. o., je letošnje po-letje prevzel Matjaž Sonc, ki je bil pred tem zaposlen na minis-trstvu za promet kot vodja sek-torja za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov. Odločitev, da štiriletni mandat zaupajo Matjažu Soncu, so v Preventu kot strateškem lastniku družbe sprejeli na podlagi njegovega širokega strokovnega znanja in dosedanjih delovnih izkušenj, ki bodo pri uresničevanju raz-vojnih načrtov mariborskega letališča vsekakor potrebne.

Predvidene številne naložbeV Aerodromu Maribor imajo

dva ključna cilja. Prvi je posodo-biti in opremiti letališče, drugi pa povečati promet, tovor in število potnikov na letališču. Vodstvo Aerodroma Maribor se vseskozi intenzivno pogo-

varja z letalskimi ponudniki za pridobitev rednih povezav z evropskim prostorom in s turističnimi agencijami za pridobitev novih čarterskih letov. V ta namen so se jeseni udeležili tudi letalske borze v Dubaju, kjer se srečujejo letal-ski prevozniki in predstavniki letališč. Tako navežejo prve stike, ti pa so podlaga za na-daljnje intenzivnejše pogovore. Prav tako so obnovili pogovore z Ryanairom, s katerim so se že uskladili glede tehničnih zahtev izvajanja letov, čaka pa jih še usklajevanje na področju trženja. Glede na ustaljeno prakso uvajanja novih linij lahko pričakujemo redne po-vezave z mariborskega letališča v prihodnjih dveh letih.

Po podpisu pogodbe z državo se je Aerodrom Maribor zavezal, da bo redno vzdrževal letališko infrastrukturo, država pa bo prispevala sredstva za tehnično posodobitev letališča. V teku je postopek za prido-bitev dovoljenj za izvedbo rekonstrukcije potniškega terminala, ki je v večinski lasti države. Ta projekt bodo tudi prijavili na razpis za pri-dobitev razvojnih sredstev Evropske unije. Posodobitev potniškega terminala bo letališču omogočila izpol-njevanje sodobnih standardov za sprejem in odpravo potnikov hkrati ob upoštevanju vseh zah-tev schengenskega protokola. Ob tem načrtujejo še vlaganja v nadaljnje urejanje letališke in-frastrukture in dokončanje ob-

nove radionavigacijske opreme ter s tem pridobitev kategorije CAT II za pristajanje ob slabi vidljivosti.

Sodelovanje med partnerjiTrenutno potekajo inten-

zivni pogovori za promocijo turističnih in gospodarskih možnosti razvoja regije. To bo omogočilo tudi prihod us-treznega števila letalskih pot-nikov, povezanih s turističnimi centri v širši regiji. V ta namen so že ustanovili gospodarsko inte-resno združenje RAST. V družbi Aerodrom Maribor in družbi Prevent kot njenem strateškem lastniku se zavedajo, da je glav-ni pogoj za uspešno delovanje letališča povezovanje gospodar-skih in turističnih organizacij regije z enotnim nastopom na trgu. To bo privabilo tudi niz-kocenovne prevoznike.

Razvojni potencial tovornega prometa

Dolgoročni cilj družbe Aerodrom Maribor je razvoj tovornega prometa v povezavi s predvideno gradnjo logističnega centra; po načrtih letališča bi dolgoročno lahko obsegal okoli polovico celotnega prometa, s čimer bi Maribor postal eno iz-med pomembnejših tovornih letališč v srednjeevropskem prostoru. Letališče Maribor ima nedvomno velik razvojni po-tencial, v uresničitev razvojnih ciljev pa bo seveda treba vložiti še veliko sredstev in truda. Ob tem rezultati nedvomno ne bodo izostali.

Letališče v Mariboru ima razvojni potencial

INFORMACIJE

AERODROM MARIBOR, d. o. o.Letališka cesta 10SI-2312 Orehova vasTel.: 02 629 11 75Faks: 02 629 12 53E-pošta: [email protected]: www.maribor-airport.si

Aero

drom

Lju

blja

na

… drugi pa povečati promet, tovor in število potnikov na letališču.

V Aerodromu Maribor imajo dva ključna cilja, prvi je posodobiti in opremiti letališče …


LETALSTVO 51 www.finance-on.netFINANCE, petek, 15. decembra 2006

Nastopi akrobatskih pilotov so zaradi svoje dinamičnosti in drznosti svojevrstno doživetje za slehernega gledalca in vedno privlačen motiv za fotografe. Zato ni čudno, da so fotografije pomemben spremljajoči del vseh akrobatskih prireditev, ki nam približujejo svet tega športa in odkrivajo njegova čudesa.

Fotografski arhiv Petra Podlunška, vrhunskega akrobat-skega pilota, ki se uvršča med najbolj izurjene airshow pilote na svetu, šteje več deset tisoč posnetkov, ki pripovedujejo zgodbe njegove 20-letne športne poti. V tem času je Podlunšek naletel blizu tisoč ur, od tega 450 ur akrobatskega letenja, v zad-njih štirih letih pa sodeloval na več kot 150 letalskih prireditvah doma in na tujem.

Bogata zbirka privlačnih športnih fotografij je spodbu-dila Podlunškovega pokrovitel-ja, podjetje NIL, ki je vodilna slovenska družba na področju podatkovnih komunikacij, da priredi razstavo izbranih fotogra-

fij. Razstava prikazuje posnetke najlepših akrobatskih trenutkov tega pilota v zadnjem letu, ko z letalom extra 300L združuje teh-niko in svoje znanje v predstavo neizmerne svobode gibanja in osvajanja prostranosti neba.

Najuspešnejša sezona doslej

»Razstavljene fotografije govorijo o moji najuspešnejši sezoni doslej. Sodelovanje s podjetjem NIL je moji športni poti dalo možnost uresničitve sanj in hitrega napredovanja. Na mitingih smo doživljali uspeh za uspehom, po strogih kriterijih sem bil izbran med osem najboljših pilotov za udeležbo na tekmovanju pod imenom Aero GP, na letališču v Slo venj Gradcu smo izpeljali zelo neobičajno dirko, na kateri so se pomerili športni avtomo-bil, motor in letalo, ter še nekaj prireditev v organizaciji podjetja NIL,« je na odprtju razstave po-vedal Podlunšek. Dodal je, da je izredno zadovoljen s svojo ekipo, ki ga redno spremlja na vseh prireditvah. »Brez zanesljivih pomočnikov bi bilo nemogoče doseči vse zastavljene cilje,« je dejal sogovornik.

Drugo leto vsaj na 18 mitingih

Podlunšek je aktivnosti v prihodnjem letu razdelil na dva glavna sklopa. »Prvi je nad-aljevanje moje športne poti, drugi pa nadalje vanje uspešnega sodelovanja s pokroviteljem, po djetjem NIL,« je dejal. Na-povedal je, da se bo njegovo so delovanje na prestižnem tek-movanju Aero GP zelo verjetno nadaljevalo tudi v letu 2007, ko lahko z veliko gotovostjo pričakujemo štiri tekmovanja. Načrtuje tudi udeležbo na sve-tovnem prvenstvu v kategoriji unli mited, ki bo konec junija v Španiji. »Hkrati iz leta v leto raste število vabil za moje nastope na letalskih pri reditvah v tujini. Za prihodnje leto predvidevam udeležbo na vsaj 18 letalskih mit-ingih. V čast si štejem predvsem povabilo na drugi največji letalski miting v Španiji,« je dejal sogov-ornik in dodal, da skupaj s pod-jetjem NIL načrtujejo prireditev, ki bo nadaljevanje letošnjega spe k takla iz Slovenj Gradca. Kaj in kje natančno se bo zgodilo, pa naj ostane še majhna skrivnost.

Razstava izbranih fotografij akrobatskega pilota Petra Podlunška

Najlepši akrobatski trenutki, ujeti v objektiv

Časa imate do konca januarja 2007Razstavo fotografij akrobatskega pilota Petra Podlunška si je mogoče ogledati v atriju poslovne stavbe Eurocenter na Tivols-ki 48 v središču Ljubljane. Predvidoma do konca januarja 2007 jo lahko obiščete vsak delavnik od 8. do 19. ure.

INFORMACIJE

Bogata zbirka privlačnih športnih fotografij akrobatskega pilota Petra Podlunška je njegovega pokrovitelja, podjetje NIL, spodbudila, da priredi razstavo izbranih fotografij.

Za pokušino objavljamo nekaj fotografij z razstave Petra Podlunška v atriju poslovne stavbe Eurocenter v Ljubljani


52 OGLASNA PRILOGA www.finance-on.netFINANCE, petek, 15. decembra 2006

Že več desetletij je živa ideja o postavitvi sloven-skega letalskega muzeja. Slovenija bi tako ustanovo res potrebovala. Vendar ali res tako megalomansko, kot si jo zamišljajo nekat-eri? Ali nimamo kar nekaj zanesenjakov, ki čudovito obnavljajo letala ali izdelu-jejo replike po originalnih načrtih? Samo v Postojni je trenutno devet obnovljen-ih starodobnikov, od kat-erih jih kar pet lahko tudi še leti. Zakaj ne bi pomag-ali tem zanesenjakom in z njihovo čudovito zbirko začeli postavljati temelje letalskega muzeja ter zgradili primerno zgradbo za hrambo eksponatov, v kateri pa bi seveda morali biti tudi administrativni prostori? Bilo bi ceneje, hitreje izvedljivo in še letala, ki so ustvarjala slovensko letalsko zgodovino, so že tam. In še: muzej niso samo letala – tu gre še za dokumentacijo, arhivsko gradivo, delavnico za restavriranje in podobno. In muzejska letala niso samo v Postojni: v Slovenj Gradcu leti legendarni Po-2, v Mariboru gre h koncu obnova libisa 180, nekaj obnovljenih starih letal je tudi v Lescah. Pozdraviti moramo tudi prizadevanje pripadnikov Združenja slov-enskih častnikov iz Brežic, ki so dali pobudo in finančna sredstva za postavitev spominske sobe letalskima kon-struktorjema, bratoma Rusjan, in zadevo tudi izpeljali. Muzejsko sobo s spomenikom Edvarda Rusjana so odprli na letališču Cerklje ob Krki konec junija. Gre za prvi le-talski muzejski prostor v Sloveniji, kjer je obiskovalcem predstavljeno delo Edvarda in Josipa Rusjana.

Razgibano leto za slovensko letalstvoUspešni nastopi slovenskih akrobatskih letalcev, razkritje megalomanskega projekta gradnje letalskega muzeja v Sloveniji, začetek velike širitve brniškega letališča, posodabljanje vojaškega letališča v Cerkljah, vse to so bili dogodki, ki so med drugim zaznamovali letošnjo domačo letalsko sceno.

Marko [email protected]

KOMENTAR

Moramo biti res taki megalomani?

Zakaj ne bi pomagali zanesenjakom in z njihovo čudovito zbirko začeli postavljati temelje letalskega muzeja?

V Sloveniji je bil na področju vojaškega letalstva v ospredju zračni transport. Vojska je začela postopek izbire novega srednje velikega transportnega letala.

Skupina izvedencev za le-talstvo in logistiko Slovenske vojske je gostila predstavnike dveh transportnih letal in si obe letali tudi ogledala: itali-jansko-ameriškega spartana C-27J in špansko caso C-295. Za javnost in novinarje dostop ni bil mogoč, saj so ju preizkušali za zaprtimi vrati na letališču Cerklje ob Krki. Zato pa je slab mesec zatem presenetila novica o vstopu Slovenije v skupino 13

držav, ki so se odločile za projekt C-17 v okviru zavezništva Nato. Slovenija je izrazila potrebo po 60 urah uporabe letala na leto. Odločitve, ali bo v okviru mednarodnih posadk teh velikih transportnih letal tudi kakšna slovenska, pa za zdaj še ni.

Posodobitev letališča v Cerkljah

V začetku decembra so mi-nister za obrambo Karl Erjavec, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, minister za promet Janez Božič ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik podpi-sali protokol o območju in vsebini skupnega državnega lokacijskega načrta za letališče Cerklje ob Krki ter medsebojnih obveznostih pri pripravi in sprejetju. Skupni

državni lokacijski načrt pred-videva posodobitev obstoječega vojaškega letališča in ureditev cestne navezave letališča na av-tocestno omrežje. V načrtu je tudi, da se del območja letališča Cerklje ob Krki, ki je zdaj namen-jeno odmetavanju tovora in ur-jenju, nameni za gradnjo infras-trukture za potrebe civilnih letal s spremljajočimi logističnimi in storitvenimi dejavnostmi. Po posodobitvi bo letališče ust-rezalo tudi skupnim nalogam zavezništva, ki jih je Republika Slovenija sprejela kot članica zveze Nato.

Naložba, vredna 70 milijonov evrov

Posodobitev letališča poteka že od leta 2004, ko se je začela

gradnja hangarjev za zračna plovila Slovenske vojske. Grad-nja tretjega hangarja in pre-ostalih objektov ter izvajanje posodobitev na letališču bodo potekali od leta 2007 do 2010 oziroma 2011, ko bo letališče pridobilo ustrezno katego-rizacijo. Vrednost projekta je ocenjena na 70 milijonov ev-rov, od tega zveza Nato pris-peva približno 38, Slovenska vojska pa 32 milijonov evrov. S posodobitvijo letališča bo vzpostavljen sodoben navi-gacijski sistem, ki bo omogočal pristajanje letal podnevi in ponoči, podaljšali in posodo-bili bodo vzletno-pristajalno stezo, kar bo omogočalo varno pristajanje letal.

Slovenija v projektu C-17

Letalska sezona na travnikih se je z jesensko-zimskimi dnevi, ki so zdaj že zelo kratki, praktično končala. Letala večinoma počivajo v hangarjih, piloti pa delajo bilanco iztekajočega se leta.

Leto 2006 je bilo polno vz-ponov in padcev. V nekaterih aeroklubih in tudi v zasebni las-

ti so se pojavila nova letala, tako motorna kot jadralna. Doživeli smo nekaj predstavitev letal, katerih organizatorji so bili v glavnem posamezniki. Tek-movanja in letalski mitingi so bili dobro organizirani in lepo izpeljani, letalsko sezono pa je žal zaznamovala tudi tragična nesreča odličnega akrobatskega pilota Petra Omerse. Nasploh so bili akrobatski piloti to se-zono zelo dejavni. Absolutni

državni prvak je spet postal Tomo Poljanec, ki je letos letel z novim akrobatskim letalom giles G-202 in se poleg domačih nastopov udeležil kar nekaj mednarodnih tekmovanj. Peter Podlunšek je navduševal na le-talskih mitingih, udeležil pa se je tudi prestižnega tekmovanja Aero GP na Malti. Odlično se-zono so imeli jadralni padalci, za vrhunec pa sta decembra poskrbela Urban in Aljaž Valič,

ki sta hkrati postavila vsak po dva svetovna rekorda z jadral-nim padalom: prelet na napove-dani cilj, katerega nova razdalja znaša 368 kilometrov, in prosti prelet v ravni liniji, ki po novem znaša približno 425 kilometrov. Za zdaj sta rekordni znamki še neuradni, na njihovo uradno potrditev od Svetovne letalske zveze pa bo treba počakati še kak mesec ali dva.

Dejavni in uspešni akrobatski piloti

Absolutni državni prvak je letos spet postal Tomo Poljanec, ki je prvo sezono letel z novim akrobatskim letalom giles G-202.

Aerodrom Ljubljana vse bolj postaja vozlišče za letalski tovor-ni promet, saj je UPS ob širitvi svoje poslovne mreže vzpostavil dnevno tovorno letalsko pov-ezavo med Brnikom in Koelnom. Aerodrom Ljubljana in Adria Airways sta si namreč že pred časom zadala cilj, da brniško

letališče postane vozlišče na področju tovornega prometa za jugovzhodni del Evrope, Adria Airways pa osrednji tovorni prevoznik v omenjeni regiji. Na brniškem letališču je v pol-nem teku tudi gradnja prve faze novega potniškega terminala in adaptacija obstoječega.

Aerodrom Ljubljana postaja tovorno letalsko vozlišče

Aerodrom Ljubljana želi postati vozlišče na področju letalskega tovornega prometa za jugovzhodni del Evrope.


letalstvo 15.12.06 ir - finance · letalstvo oglasna priloga v objektiv ujete letalske akrobacije v...

Documents