letnik 12 februar – svečan 2006 naši korakifebruar 2006 - številka 99 naši koraki 3 kot lani,...

Pomlad prihaja!

Naši korakiGlasilo Občine Škocjan

Številka 99 Letnik 12Februar – svečan 2006

Naši korakiPo

štni

na p

lača

na p

ri p

ošti

8275

Ško

cjan

Pomlad prihaja!

Številka 99 Letnik 12Februar – svečan 2006

2 številka 99 - februar 2006Naši koraki

Drage občanke inobčani Občine Škocjan!

Pom

lad

prih

aja!

Fot

o: J

elka

Trš

inar

26. redna seja občinskega sveta –Občina Škocjan ima nov dopolnjen grbČlani občinskega sveta so v torek, 31. januarja 2006, zasedali na26. redni seji. Dnevni red je obsegal 15 točk, izmed katerih je se-dem stalnih. Po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi dnevnega redaso člani pregledali in potrdili zapisnik ter realizacijo sklepov pred-hodne seje. Nato je sledila predstavitev Poročila o delu župana inobčinske uprave. V prvem delu seje so člani obravnavali Odlok ospremembah in dopolnitvah Odloka o grbu in zastavi ObčineŠkocjan, Odlok o preoblikovanju javnega zavoda Zdravstveni domNovo mesto, Predlog poslovnega plana Komunale Novo mestoin predlog Pravilnika o spremembah pravilnika za obračun oskr-be z vodo v Občini Škocjan. V drugem delu seje pa so sprejelisklepe o omejitvi rabe prostora, namenjenega za občinske loka-cijske načrte, se seznanili s potekom dela o celoviti komunalnioskrbi Občine Škocjan ter sprejeli sklepe o reševanju problemati-ke prijav stalnega prebivališča, črnih gradenj in namenskosti po-rabe socialnih pomoči za občane, prijavljene na hišnih številkahDobruška vas 35 in 41. Potrdili so tudi najemnino grobov in upo-rabe mrliških vežic za leto 2006. Pod točko razno pa so obravna-vali vlogo rokometnega kluba za predrazpisno financiranje izved-be programov.

Po hitrem postopku so obravnavali in spre-jeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Od-loka o grbu in zastavi Občine Škocjan. Vi-zualna oblika grba se je s heraldikom uskla-jevala skoraj pol leta in zadnja varianta pri-pravljene predloge je ustrezala sklepu opreoblikovanju grba občine, kot so ga članiobčinskega sveta potrdili ne eni izmed prete-klih sej. Prvotni grb občine v osnovi ostajanespremenjen, vanj pa se doda simbol Buč-ke; nad mostom lebdi zlati vinski grozd iznad mostom lebdi zlati vinski grozd iznad mostom lebdi zlati vinski grozd iznad mostom lebdi zlati vinski grozd iznad mostom lebdi zlati vinski grozd izdevetih jagod z eno zlato vitico na vsakidevetih jagod z eno zlato vitico na vsakidevetih jagod z eno zlato vitico na vsakidevetih jagod z eno zlato vitico na vsakidevetih jagod z eno zlato vitico na vsakistrani grozdastrani grozdastrani grozdastrani grozdastrani grozda. Seveda bo tudi zastava temuprimerno dopolnjena, da pa stroški spre-membe grba ne bi bili preveliki, so se članiobčinskega sveta odločili, da je prehodnoobdobje za uporabo novega grba dve leti.Člani občinskega sveta so obravnavali tudiOdlok o preoblikovanju javnega zavodaOdlok o preoblikovanju javnega zavodaOdlok o preoblikovanju javnega zavodaOdlok o preoblikovanju javnega zavodaOdlok o preoblikovanju javnega zavodaZdravstveni dom Novo mestoZdravstveni dom Novo mestoZdravstveni dom Novo mestoZdravstveni dom Novo mestoZdravstveni dom Novo mesto, saj je potreb-no prvotni odlok o ustanovitvi uskladiti z dejs-tvom, da je iz ene občine ustanoviteljice na-stalo več novih ustanoviteljic (občine Žužem-berk, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šentjer-nej in Škocjan), ki jim pripadajo ustanovitelj-ske pravice v skladu z dogovoroma o delitvipremoženja iz leta 1994 in 1998. Odlok je Ob-čina Škocjan predhodno obravnavala in us-kladila že na seji Odbora za zdravstvo in so-cialne zadeve, tako da so ga člani občinske-ga sveta soglasno potrdili. Komunala Novomesto je predložila v obravnavo Predlog po-Predlog po-Predlog po-Predlog po-Predlog po-slovnega plana JP Komunala Novo mestoslovnega plana JP Komunala Novo mestoslovnega plana JP Komunala Novo mestoslovnega plana JP Komunala Novo mestoslovnega plana JP Komunala Novo mestoza leto 2006za leto 2006za leto 2006za leto 2006za leto 2006. Predlog je zastavljen podobno

Zahvaljujem se vsem last-nikom zemljišč, ki ste z odo-bravanjem sprejeli mojobisk in pokazali naklonje-nost za razvojna prizadeva-nja občine ter podpisali služ-nostne pogodbe za oskrbo-valno cesto.

PRIDOBILI SMOSLUŽNOSTNE POGODBEZA OSKRBOVALNOCESTO.

Vse bolj se kaže kako po-membno geografsko lego vregiji ima naša občina. Vidise tudi, kako so v preteklostipomembnost priključka vDobruški vasi in s tem obči-ne Škocjan namerno zmanj-ševali.

OBČINA ŠKOCJAN IN ACPRIKLJUČEK DOBRUŠKAVAS V BOJU ZA III.RAZVOJNO OS.

ki so vključeni v nastajanjeustreznih dokumentov zaGTC Škocjan, soglašajo, daso naše prometne zahteveveč kot utemeljene.

PROMETNA IZHODIŠČAOBČINSKEGALOKACIJSKEGA NAČRTAGTC ŠKOCJANDOKAZUJEJO USTREZNOSTPROMETNIH ZAHTEV VDOBRUŠKI VASI.

»Matija« nam je natresel no-vega snega in prinesel še ne-kaj zimskih priložnosti zanaše počitnikarje, vendar stapustni in postni čas brezpo-gojna znanilca pomladi.

TUDI INVESTICIJE VVODOHRAN NAJELENDOLU IN CESTOPROTI ZAGRADU SE BODOLAHKO ZAČELE.

VVVVVaš županaš županaš županaš županaš županAnton ZupetAnton ZupetAnton ZupetAnton ZupetAnton Zupet

Veseli me, da se tudi v na-činu razmišljanja slovenskihrazvojnih inštitucij dogajajospremembe in se vse boljceni znanje ter tehnološkirazvoj. Zato bo cona v Do-bruški vasi predvidoma po-nosno nosila ime občine ins tem večala našo razpoznav-nost ter se v skladu z mož-nostmi pridružila »tehnološ-kim parkom«, ki so naša pri-hodnost.

GOSPODARSKITEHNOLOŠKI CENTERŠKOCJAN–GTC ŠKOCJAN(cona v Dobruški vasi) VPOSTOPKU IZDELAVE OLN(občinskega lokacijskeganačrta) IN OSTALIHPROSTORSKIHDOKUMENTOV.

Z zadovoljstvom sprem-ljam razvoj dogodkov o pro-metni infrastrukturi v Do-bruški vasi. Vsi strokovnjaki,

Naši koraki 3februar 2006 - številka 99

kot lani, se pa za našo občino izkazuje po-slovni rezultat z 3,6 mio. SIT izgube. Seje se jeudeležil tudi g. Ladislav Jaki, ki je podal šenekaj dodatnih pojasnil na zastavljena vpra-šanja članov občinskega sveta. Po pregledustroškov poslovanja je bilo jasno, da se naj-večje izgube pojavljajo na postavki odpad-kov, zato so člani občinskega sveta sprejelisklep, da se še bolj aktivno pristopi k osveš-čanju prebivalstva o pomenu in potrebi poločenem zbiranju odpadkov. Na Komanalipa bodo pripravili še podrobnejše poročiloo uporabi in funkcioniranju ekoloških oto-kov in splošno poročilo s področja komu-nalnih odpadkov. Predlog poslovnega planaza leto 2006 so nato člani sveta potrdili, upra-vo Komunale Novo mesto, d. o. o., pa še do-datno zadolžili, da s sredstvi gospodari varč-no in preudarno. Pri pripravi plana investicij,obnov in rekonstrukcij za leto 2006 so članiobčinskega sveta sprejeli sklep, da se upo-števajo investicije na področju komunale: vo-dovodni sistem Jelendol 22,3 mio. SIT, obno-va vodovoda Velike Poljane 15 mio. SIT, na-kup zabojnikov 0,2 mio. SIT, kanalizacijaŠkocjan 17 mio. SIT in za projekt CeROD 10mio. SIT. Na predlog JP Komunala Novo me-sto, d. o. o., so nato člani občinskega svetaobravnavali še predlog Pravilnika o spre-Pravilnika o spre-Pravilnika o spre-Pravilnika o spre-Pravilnika o spre-membah pravilnika za obračun oskrbe zmembah pravilnika za obračun oskrbe zmembah pravilnika za obračun oskrbe zmembah pravilnika za obračun oskrbe zmembah pravilnika za obračun oskrbe zvodovodovodovodovodo ter ga sprejeli. JP Komunala uporabni-kom oskrbe s pitno vodo poleg vrednosti zaporabljeno količino vode mesečno zaraču-nava še števnino. Po sklepu občinskega sve-

ta pa ne bo vedno tako, saj bodo v obdobjuod 2006 do 2009 ob menjavi vgrajevali vodo-mere za daljinsko odčitavanje porabe vode.Pri deveti točki dnevnega reda, ki je sledila vnadaljevanju, je bilo kar nekaj razprave osprejetju sklepov o omejitvi rabe prostora,sprejetju sklepov o omejitvi rabe prostora,sprejetju sklepov o omejitvi rabe prostora,sprejetju sklepov o omejitvi rabe prostora,sprejetju sklepov o omejitvi rabe prostora,namenjenega za občinske lokacijske načr-namenjenega za občinske lokacijske načr-namenjenega za občinske lokacijske načr-namenjenega za občinske lokacijske načr-namenjenega za občinske lokacijske načr-ttttte. e. e. e. e. Vendar pa so na koncu tudi tu člani ob-činskega sveta našli skupno besedo ter spre-jeli sklepe o omejitvi rabe prostora za Stano-vanjsko območje Hrastulje II, za Obrtno–ser-visno cono Logiče, za prostor Športno – re-kreacijskega območja Lokave in prostora zaPoslovno cono Dobruška vas. Omejitev rabeprostora velja do sprejetja občinskega loka-cijskega načrta oziroma do sprejetja sklepaobčinskega sveta o drugi vrsti uresničitve jav-nega interesa v zvezi s predpisano namem-bnostjo območja. So pa člani občinskega sve-ta sprejeli tudi sklep, da se v roku dveh mese-cev na podlagi teh sklepov predloži v obrav-navo Odlok o omejitvi rabe prostora, ki bopodlaga za zemljiškoknjižno omejitev rabe.Sledila je seznanitev članov občinskega sve-ta s potekom del na celoviti komunalni oskr-bi občine. Nato so obravnavali še problema-tiko občanov, prijavljenih na hišnih številkahDobruška vas 35 in 41, in sicer glede prijavstalnega prebivališča, črnih gradenj in na-menskosti porabe socialnih pomoč, ter spre-jeli sklep, da podpirajo župana in občinskoupravo, da pristopijo k vsem potrebnih aktiv-nostim za ureditev razmer. V začetku novegakoledarskega leta je potrebno uskladiti tudi

višino najemnine za grobove in uporabonajemnine za grobove in uporabonajemnine za grobove in uporabonajemnine za grobove in uporabonajemnine za grobove in uporabomrliške vežicemrliške vežicemrliške vežicemrliške vežicemrliške vežice. Koncesionar Pogrebne stori-tve Peter Blatnik, s. p., je podal poročilo oopravljenih delih in stanju pokopališč v ob-čini v letu 2005. Vsi skupaj so bili mnenja, daje višina najemnin primerljiva s cenami dru-god, vendar pa je potrebno ceno valorizirativ višini inflacije. Tako je po sklepu občinske-ga sveta cena za najem grobnih polj v letu2006 naslednja: enojni grob 4.000,00 SIT, enoj-ni+ 5.000,00 SIT, dvojni grob 6.000,00 SIT, grobširine nad 180 cm 7.000,00 SIT. Koncesionarzaračunava najem mrliške vežice, in sicer5.000,00 SIT za en dan oziroma 9.000,00 SITza dva dneva ter uporabo mrliškega vozičkav višini 2.000,00 SIT in vozička za cvetje vvišini 1.500,00 SIT. Vodstvo Rokometnega klu-ba Škocjan se je obrnilo na župana in občin-sko upravo s prošnjo za financiranje roko-metnega kluba pred izvedbo javnega razpisašportnih programov v Občini Škocjan za leto2006, ki bo razpisan v prihodnjih mesecih.Občinski svet je sprejel sklep, da se vlogaRokometnega kluba reši pozitivno, in sicerse klub financira z izplačilom začasnih akon-tacij, ki se nato obračunajo v razpisu, saj klubne razpolaga z zadostnimi finančnimi sreds-tvi za pokritje sodniških stroškov in najematelovadnice v Krškem, kar je nujno za osnov-no delovanje kluba ter izvedbo tekmovanj vligi, ki se izvajajo predvsem v začetku leta.

Mateja R. ZaleteljMateja R. ZaleteljMateja R. ZaleteljMateja R. ZaleteljMateja R. Zaletelj

V ponedeljek, 23. januarja2006, ob 17. uri se je v prosto-rih Kulturnega doma Bučkana svoji 5. redni seji sestalKrajevni odbor Krajevneskupnosti Bučka. Seje sta seudeležila tudi župan AntonZupet in direktorica občinskeuprave Petra Pozderec.

Po uvodnem formalnem delu s potrjeva-njem dnevnega reda in zapisnika predhod-ne seje je vodstvo krajevne skupnosti po-dalo poročilo odbornikom o izvedenih in-vesticijah na področju KS v letu 2005. Teinvesticije so bile izvedene na pobudo kra-jevne skupnosti, pri izvedbi pa je organi-zacijsko in nadzorno sodelovalo vodstvoKS. Leta 2005 so bila zamenjana okna nastavbi šole, razširjen je bil dostop do šole,na kulturnem domu je bila izvedena izola-cijska fasada in urejeni društveni prostori,na mrliški vežici so bila izvedena nujnavzdrževalna dela, na Cep je bil napeljanvodovod, asfaltiran je bil še zadnji odseklokalne ceste na območju KS med Dula-mi in Štritom. Poleg tega pa je KS po svojihmočeh sodelovala pri organiziranju zbira-nja pomoči v primeru požara v JarčjemVrhu in poplavi v Dolenjih Raduljah.

V nadaljevanju je direktorica UO pred-stavila investicije, ki so bile na pobudo KSvključene v proračun Občine Škocjan 2006.

Ob 100-letnici šole se bosta dokončnouredili okolica šole in njena fasada, nada-ljevala se bodo tudi dela ob kulturnemdomu, kjer bi radi uredili drenažo in parki-rišča za domom.

Občina je začela s prvimi postopki pri-dobivanja dovoljenj in projektov, ki pabodo dobila svojo obliko v prihodnjih le-tih, to je razširitev pokopališča Bučka, hod-niki za pešce in javna razsvetljava skoziBučko ter oživitev peskopa Vejer. Če pabo finančna konstrukcija to omogočala,se bo posodobil še kakšen krajši odsekjavne poti.

Župan se je dotaknil še širših tem, ki soprav tako pomembne za razvoj KS in ob-čine kot celote, to je rešitev situacij gledeavtoceste, razvoj gospodarske cone in ko-munalno področje.

Dogovorjeno je bilo tudi sodelovanje Ob-čine in KS pri rešitvi problemov, ki so jih iz-postavili odborniki, predvsem pri urejanjuvodotokov ter modernizaciji elektrifikacije.

Odborniki so podali tudi pobudo za po-daljšanje delovnega časa vrtca, za kar pabo potrebno narediti podrobno analizo,ker se nakazuje težava, da bi ta ukrep nes-prejemljivo podražil vrtec.

TTTTTajnik KS Bučkajnik KS Bučkajnik KS Bučkajnik KS Bučkajnik KS BučkaaaaaSilvSilvSilvSilvSilvo Vo Vo Vo Vo Veneeneeneeneene

VABILONA OČIŠČEVALNO AKCIJOObčina Škocjan organizira na pobudo Odbora za turizem

očiščevalno akcijo, ki bo potekala v

soboto, 1. aprila 2006,od 8. ure dalje.

Vabimo vse občane, ki vam ni vseeno, v kakšnem okolju živite,da se pridružite akciji in pomagate očistiti svoj kraj oz. svojovas. Za vse udeležence bo organizirana malica.

Po posameznih vaseh bomo določili koordinatorje, ki jih bomopovabili na sestanek, na katerem se bomo natančneje dogovorilio poteku očiščevalne akcije. Prosimo vas, da odpadke zbirateločeno, uporabite ekološke otoke. Vreče z ostalimi odpadkiodložite ob kontejnerje za smeti, odpeljani bodo z rednim odvo-zom. Železo in večje kosovne odpadke zberite na običajnemmestu, ki naj bo dostopno in vidno.

Vljudno vabljeni!Nevarni odpadki iz gospodinjstev se bodo odvažali 6. oktobra2006. Zbirno mesto bo pri gasilskem domu v Škocjanu.

5. seja Krajevnega odbora Krajevne skupnosti Bučka

Kosovni odpadki iz gospodinjstev se bodo odvažali poKosovni odpadki iz gospodinjstev se bodo odvažali poKosovni odpadki iz gospodinjstev se bodo odvažali poKosovni odpadki iz gospodinjstev se bodo odvažali poKosovni odpadki iz gospodinjstev se bodo odvažali ponaslednjem razporedu:naslednjem razporedu:naslednjem razporedu:naslednjem razporedu:naslednjem razporedu:3. april in 2. okt3. april in 2. okt3. april in 2. okt3. april in 2. okt3. april in 2. oktober 2006:ober 2006:ober 2006:ober 2006:ober 2006: Bučka, Dol. Radulje, Dule, Gor.Radulje, Jarčji Vrh, Jerman Vrh, Močvirje, Štrit, Zaboršt, Zloga-nje, Segonje, Stopno, Mačkovec, Dol. Dole, Gor. Dole, Jelen-dol, Stara Bučka, Goriška vas, Gabernik, Zagrad, Klenovik, Vel.Poljane, Male Poljane, Gor. Stara vas.4. april in 3. okober 2006:4. april in 3. okober 2006:4. april in 3. okober 2006:4. april in 3. okober 2006:4. april in 3. okober 2006: Škocjan, Grmovlje, Dol. Staravas, Zavinek, Zalog, Osrečje, Hrastulje.5. april in 4. okt5. april in 4. okt5. april in 4. okt5. april in 4. okt5. april in 4. oktober 2006:ober 2006:ober 2006:ober 2006:ober 2006: Ruhna vas, Tomažja vas,Dobruška vas, Stranje, Dobrava, Hudenje, Čučja Mlaka.


Poslovna cona v Dobruški vasi v realizaciji

Občinska uprava je januarja in februarjazastavila izvedbene postopke v zvezi s po-slovno cono. Načeloma je terminski plan za-stavljen tako, da bomo leta 2006 izdelali ob-činski lokacijski načrt ter projekte za pridobi-tev gradbenega dovoljenja za komunalno in-frastrukturo. Dokumenti bodo zajemali ob-močje 24 ha, vključujoč krožišče, centralnočistilno napravo ter obstoječa podjetja. Leta2007 se bo tako lahko pristopilo k izgradnjipredvidene komunalne infrastrukture ter pro-daji parcel zainteresiranim podjetjem.

1. IZDELAVA OBČINSKEGALOKACIJSKEGA NAČRTA

V prvi polovici leta bomo izdelali nasled-nje potrebne dokumente za izdelavo občin-

skega lokacijskega načrta:- geodetski posnetek območja 24 ha;- geomehansko poročilo, ki zajema poroči-

lo o sestavi tal na obravnavanem območ-ju;

- strokovne podlage, ki zajemajo tehnološ-ke rešitve, analize obstoječega stanja ter us-meritve za projektiranje;

- variantne rešitve, ki zajemajo zasnovo večvariant, od katerih se izbere najbolj ustrez-na, ki se podrobneje obdela in se uveljavi;

- celovita študija vpliva na okolje, ki zajemapresojo vplivov poslovne cone na okolje;

- izdelava občinskega lokacijskega načrta po-slovne cone, ki zajema postopke, ki so opre-deljeni po zakonu o urejanju prostora, vklju-čujoč program priprave, prostorsko konfe-

renco, izdelavo osnutka, pridobitev smer-nic soglasodajalcev, javna razgrnitev ter spre-jem odloka na občinskem svetu.

2. IZDELAVA PROJEKTOVV drugi polovici leta bomo na podlagi spre-

jetega občinskega lokacijskega načrta pristo-pili k izdelavi projektov za izdelavo komu-nalne infrastrukture (ureditev prometa, elek-trovod, kanalizacija, vodovod, plinovod, itd.),in sicer k:- izdelavi projektov za pridobitev gradbene-

ga dovoljenja (PGD) za komunalno infra-strukturo na območju cone,

- izdelavi projektov za izvedbo (PZI),- izdelavi projektov za javni razpis (PZR),- izdelavi projektov izvedenih del (PID).

Delo bo v vseh fazah vodila občinska upra-va. Posamezno strokovno gradivo bodo iz-delovali strokovnjaki za posamezno področ-je. Vključene bodo vse zainteresirane osebe.Odločitve bo sprejemal občinski svet.

Prišel je čas poslovnih dejanj glede razvoja gospodarskega ob-močja ob avtocesti na območju naše občine – Poslovne cone Do-bruška vas. Odločitve na občinskem svetu so bile sprejete, v pro-računu 2006 so rezervirana sredstva za izvedbo.

V okviru programa obiska Vlade RS nas jena predhodnem obisku v torek, 24. januarja2006, v večernih urah obiskal minister za oko-lje in prostor dr. Janez Podobnik. Poleg mini-stra so se obiska udeležili tudi strokovni so-delavci ministrstva, generalna direktorica Di-rektorata za prostor, generalni direktor Direk-torata za evropske za-deve in investicije,vodja Sektorja za jav-ne službe varstvaokolja in predstavni-ca Službe za odnosez javnostmi. Tako sobile tudi teme obiskavezane na posamez-na področja, ki so raz-vojno pomembna zaObčino Škocjan. Po-govor je med drugimtekel predvsem o ne-dokončanem avto-cestnem priključku vDobruški vasi ter iz-vedbi spremljajočesodobne prometneinfrastrukture (širitevnadvoza, ureditev pri-ključka, izvedba oskr-bovalne ceste Do-bruška vas – Štrit, iz-

gradnja krožišča Dobruška vas). Seveda soprisotni spregovorili tudi o III. razvojni osi, sstrani sodelavcev občinske uprave je bil na-mreč podan predlog rešitve poteka ceste pre-ko naše občine s priključkom na avtocesto vDobruški vasi ter s tem na regionalno mrežocest. Kakšna bo dokončna odločitev, bomo

Seja nadzornegaodbora

V četrtek, 9. februarja 2006, smo članinadzornega odbora imeli 11. redno sejo,na kateri smo pregledovali poročila zaprvo devetmesečje preteklega leta. V po-ročilih ni bilo ugotovljenih večjih kršitev.Končno poročilo bo pripravljeno po za-ključku celoletnega nadzornega pregle-da. Pregledali smo tudi poročilo na ano-nimno pritožbo in ugotovili, da se nave-dene domnevne nepravilnosti niso do-gajale.

Bojan Jerman,Bojan Jerman,Bojan Jerman,Bojan Jerman,Bojan Jerman,predsednik NOpredsednik NOpredsednik NOpredsednik NOpredsednik NO

Obisk vlade RS v regiji naDolenjskem in v Beli krajini

pa še videli. Prisotni so bili seznanjeni tudi zrazvojem Gospodarsko-poslovne cone v Do-bruški vsi ter celovito komunalno ureditvijoObčine Škocjan, za kar je bil projekt pred-hodno na ministrstvu že predstavljen in jenaletel na dober odmev. Veseli nas, da smolahko tako pomembno ministrstvo seznaniliz občinskim razvojnim programom, ki bo Ob-čini Škocjan poleg podeželskega značaja pri-dodal tudi značaj modernega gospodarske-ga območja jugovzhodne regije.

Mateja R. Zaletelj in Petra PozderecMateja R. Zaletelj in Petra PozderecMateja R. Zaletelj in Petra PozderecMateja R. Zaletelj in Petra PozderecMateja R. Zaletelj in Petra Pozderec

Petra PozderecPetra PozderecPetra PozderecPetra PozderecPetra Pozderec


Izsek iz veljavnega družbenega plana Občine Škocjan, Izsek iz veljavnega družbenega plana Občine Škocjan, Izsek iz veljavnega družbenega plana Občine Škocjan, Izsek iz veljavnega družbenega plana Občine Škocjan, Izsek iz veljavnega družbenega plana Občine Škocjan, označe-označe-označe-označe-označe-no območje poslovne cone.no območje poslovne cone.no območje poslovne cone.no območje poslovne cone.no območje poslovne cone.

Svet razvojne regije zasedal v ŠkocjanuV sredo, 1. februarja 2006, je vprostorih Občine Škocjan zase-dal svet regije, ki ga sestavljajožupani jugovzhodne Slovenije.Glavna tema pogovora je bilapriprava skupnega razvojnegaprograma za obdobje 2007-2013 in je seveda terjala največčasa, so se pa prisotni med dru-gim dogovorili tudi o financi-ranju stroškov priprave razvoj-nega programa.

Tako so razrešili enega težjih vprašanj insedaj je delo usmerjeno predvsem v izved-beni del ter konkretne projekte za pridobitevrazvojnega denarja. Članom sveta regije se jev drugem delu pridružil minister Ivan Žagar,minister Ivan Žagar,minister Ivan Žagar,minister Ivan Žagar,minister Ivan Žagar,ki mu je direktor Podjetniškega centra Novomesto g. Igor Vizjak predstavil temelje regio-nalnega razvojnega programa, ki so ga uskla-dili in poenotili septembra 2005. Minister Ža-gar je prisotne želel opozoriti predvsem nadejstvo, da je v letošnjem državnem proraču-nu na voljo 6 milijard tolarjev za programena območjih s posebnimi razvojnimi težava-mi. Ta sredstva bodo namenjena predvsemsofinanciranju projektov iz evropskih skla-dov, saj imajo občine velike težave pri zago-tavljanju lastnih sredstev za izvedbo projek-

tov. V regiji Jugovzhodne Slovenije trenutnože potekata dva osrednja projekta: OskrbaBele krajine s pitno vodo in Upravljanje sporečjem reke Krke, ki se financirata iz kohe-zijskih skladov. Prednostno pa se bodo v re-giji odvijali predvsem programi na področjuprometa (III. razvojna os, posodobitev želez-nice, kočevsko-ribniška navezava na avtoce-sto), izobraževanja (pridobitev novih višoko-šolskih programov), razvoja podjetništva (iz-

gradnja mrežnega inkubatorja, tehnološke-ga parka) in infrastukture, kjer so strateškegapomena gospodarske cone vzdolž avtoce-ste, med katere spada tudi naša Gospodar-sko–poslovna cona v Dobruški vasi. Dela napodročju razvoja regije je tako veliko, so pačlani sveta tudi prihodnje naloge v zvezi sspodbujanjem regionalnega razvoja zaupaliPodjetniškemu centru Novo mesto.


Vzpostavitev lokalneakcijske skupine

Kot smo vas že obveščali, pote-kajo v okviru projekta Po poteh de-diščine Dolenjske in Bele krajineaktivnosti za vzpostavitev Lokalnevzpostavitev Lokalnevzpostavitev Lokalnevzpostavitev Lokalnevzpostavitev Lokalneakcijske skupine LASakcijske skupine LASakcijske skupine LASakcijske skupine LASakcijske skupine LAS za črpanjesredstev programa Leader v pro-gramskem obdobju 2007-2013 zarazvoj podeželja.razvoj podeželja.razvoj podeželja.razvoj podeželja.razvoj podeželja. V okviru projek-ta so tako potekale delavnice, ki sobile izvedene po posameznih ob-činah, prav tako pa je bilo tudi ne-kaj skupnih delavnic, katerih na-men je bil predvsem informiranje,animacija in motivacija sodelujo-čih za pripravo kvalitetnih projekt-nih predlogov. Tako se je bilo nadelavnici moč seznaniti s trajnost-nim razvojem podeželja (ekološkokmetijstvo, ekoturizem in kot primerdobre prakse razvojni program po-

deželja v Prlekiji), izzivi podjetniš-tva in krepitev človeškega poten-ciala na podeželju, seznanili pasmo se tudi z izkušnjami delovanjaprograma Leader v Veliki Britaniji,ki jih je predstavil prof. Michael Do-wer. Vse te delavnice so potekale vNovem mestu v prostorih Območ-ne gospodarske zbornice Novomesto in se jih je udeležilo kar ne-kaj naših občanov. Smo pa danpred kulturnim praznikom, 7. fe-bruarja, izpeljali še eno delavnicotudi v naši občini, na kateri smo pri-pravili okvirni nabor projektnihpredlogov. Delo v delavnici je po-tekalo tako, da smo se udeležencipo krajšem uvodu razdelili v štirioziroma tri skupine, in sicer po te-mah, s katerimi se postavljajo prio- �


ritete razvojnega programa. TTTTTemo kmeemo kmeemo kmeemo kmeemo kmetititititijsjsjsjsjstvtvtvtvtvoooooz dopolnilnimi dejavnostmiz dopolnilnimi dejavnostmiz dopolnilnimi dejavnostmiz dopolnilnimi dejavnostmiz dopolnilnimi dejavnostmi je moderiral IgorHrovatič in se je skupina dotikala kmetijstvapreko podeželja, ki opravlja dejavnost kme-tijstva, predvsem v smeri za ohranitev dediš-čine vseh vrst v smislu oživitve dejavnostiživljenja. Med podanimi predlogi so bili naj-bolj argumentirani in izpostavljeni predvsemureditev Zagraškega loga, ureditev žage in mli-na na Štritu, ureditev Kaplerjevega mlina vZavinku, obnova stare domačije na Bučki 26,beseda pa je tekla tudi v smeri predloga ure-ditve zidanic za turistično ponudbo, aktivira-nje podov in kozolcev za poletne prenoči-tvene kapacitete in še bi lahko naštevali. Vpodjetniški delavnicipodjetniški delavnicipodjetniški delavnicipodjetniški delavnicipodjetniški delavnici, ki jo je moderiral MihaPezelj iz Podjetniškega centra, je bila izpostav-ljena predvsem geografska lega naše obči-ne, predvsem bližina avtoceste, spodbujanjedejavnosti za uporabo lokalnih surovin, po-trebno bi bilo vzpostaviti informacijsko-sve-tovalno točko za nasvete podjetnikom, izko-ristiti domačo delovno silo ter se usmeriti natrženje turizma. Za skupino, ki jo je vodil dr.Marko Koščak s temo turizem in infrastruk-turizem in infrastruk-turizem in infrastruk-turizem in infrastruk-turizem in infrastruk-turturturturtura,a,a,a,a, je bilo največ zanimanja. Tu je besedatekla predvsem o spodbujanju razvoja po-deželja in njegove poseljenosti, spodbujanjudela na domu, trženju tradicionalno in eko-loško pridelanih izdelkov domače obrti, več-ji turistični prepoznavnosti ter dvigu izobraz-bene strukture in splošne razgledanosti napodeželju. Jelka Tršinar je na delavnico priš-la že z natančno izdelanim predlogom vzpo-stavitve zavoda za ohranjanje in razvoj po-deželja, ki pa ga je za projektni nabor potreb-no še finančno ovrednotiti. Zajemal pa naj bitako učne poti na območju naše občine, mož-nosti bivanja v naravi, uporabo obnovljivihvirov energije, doma pridelani in predelanihrani, kot vzpodbuda ekološkega kmetijstva,kot tudi izgradnjo takega centra, predvsem iznaravnih materialov. Prednosti takšnega pro-jekta so vidne predvsem v ohranjanju pode-želja in infrastrukture, preprečevanju begamožganov ter povezovanju vseh, ki živimo natem območju (krajani, kmetje, društva, izobra-ževalne institucije...), vzporedno pa bi se lah-ko vzpostavil tudi center za računalniško infunkcionalno opismenjevanje. Na skupnipredstavitvi vseh predlogov, ki so se oblikova-li po posameznih skupinah, smo bili mnenja,da je slednja skupina zajela vse temeljne toč-ke, ki so bile obravnavane tudi v ostalih dvehskupinah. V skupini, ki jo je moderirala An-dreja Stankovič s temo domače obrti,domače obrti,domače obrti,domače obrti,domače obrti, večjegazanimanja ni bilo, smo se pa dogovorili, da seskuša vzpostaviti seznam tistih, ki še znajo inpoznajo tehnike domače obrti, ter da bi jih vnadaljevanju poskušali pritegniti in vključiti vsistem izobraževanja za domačo obrt, ohra-njanje znanja in tipičnega izdelka našega kra-ja. Kakšen bo naš uspeh pri vključitvi posa-meznih projektov v program Leader, bomovideli na izboru predloženih projektov ostalihdesetih občin, ki so vključene v projekt vzpo-stavitve LAS-a. Naše druženje je bilo zanimivoin polno novih idej, za uresničitev katerih pabo potrebno še veliko vztrajnosti in požrtvoval-nosti tako posameznikov kot širše skupnosti.


Subvencije 2006(nadaljevanje)

Policija opozarja in svetuje

Policisti Policijskega oddelka Šentjernejopažamo, da številni lastniki lahkih priklop-nikov (za lahki priklopnik se šteje priklop-no vozilo, katerega največja dovoljena masa(NDM) ne presega 750 kg) ne upoštevajoali ne poznajo določb 190. člena Zakona ovarnosti cestnega prometa, Uradno prečiš-čeno besedilo 2, ki v II. odstavku narekuje,da morajo biti lahki priklopniki označenimorajo biti lahki priklopniki označenimorajo biti lahki priklopniki označenimorajo biti lahki priklopniki označenimorajo biti lahki priklopniki označenis ponovljeno registrsko tablico vlečnegas ponovljeno registrsko tablico vlečnegas ponovljeno registrsko tablico vlečnegas ponovljeno registrsko tablico vlečnegas ponovljeno registrsko tablico vlečnegavozila in morajo imeti veljavno dokazilo ovozila in morajo imeti veljavno dokazilo ovozila in morajo imeti veljavno dokazilo ovozila in morajo imeti veljavno dokazilo ovozila in morajo imeti veljavno dokazilo oopravljenem tehničnem pregledu, na ka-opravljenem tehničnem pregledu, na ka-opravljenem tehničnem pregledu, na ka-opravljenem tehničnem pregledu, na ka-opravljenem tehničnem pregledu, na ka-terem je označen rok, ko mora voziloterem je označen rok, ko mora voziloterem je označen rok, ko mora voziloterem je označen rok, ko mora voziloterem je označen rok, ko mora voziloopraviti tehnični pregled.opraviti tehnični pregled.opraviti tehnični pregled.opraviti tehnični pregled.opraviti tehnični pregled.

Zgoraj opisani citat 190. člena II. odstav-ka ZVCP-1 UPB 2 pomeni, da morajo vsi

imetniki lahkih priklopnikov zadostiti dvemazahtevama:- priklopno vozilo (lahki priklopnik) mora

biti v cestnem prometu označeno s ponov-ljeno registrsko tablico vlečnega vozila,

- voznik, ki ima za vlečno vozilo pripet lahkipriklopnik, mora imeti pri sebi dokazilo oopravljenem tehničnem pregledu, na kate-rem je označen rok, ko mora vozilo opravi-ti tehnični pregled.Tehnični pregled za lahki priklopnik je po-

trebno opraviti vsake tri letavsake tri letavsake tri letavsake tri letavsake tri leta.V pooblaščenih organizacijah, kjer oprav-

ljajo tehnične preglede, tehnični pregled zalahki priklopnik za dobo treh let znaša okoli6.200 tolarjev.

NEPOSREDNA PLAČILA ZA ŽIVALIPosebna premija za bike in klavne premije

Do posebne premije za bike so vlagatelji upravičeni, če so izpolnjeni naslednji pogoji:- reja živali vsaj 2 meseca in zakol manj kot v 1 mesecu ali odprema v EU,- ob zakolu minimalno 185 kg klavne mase trupov oz. 340 kg žive teže živali,- obremenitev krmnih površin na KMG mora biti do 1,8 GVŽ/ha,- urejeni podatki v CRG (uvoz iz EU oznaka, da premija ni bila izplačana).

Posebna premija za voleVOL 1: rejec je upravičen do 1 premije, če je žival redil najmanj 2 meseca, žival je ob zakolustara od 9 do 22 mesecev,VOL 2: je upravičen do 1 premije, če je žival redil najmanj 2 meseca, žival je ob zakolu staranajmanj 19 mesecev,VOL 1+2: rejec je upravičen do 2 premij, če je žival redil najmanj 4 mesece, žival je ob zakolustara najmanj 22 mesecev.

Klavna premija za govedo pripada– za zakol goveda, starejšega od 8 mesecev.– Upravičenec je upravičen še do dodatnega plačila h klavni premiji.

Klavna premija za teleta se uveljavlja– za zakol telet, starih do 8 mesecev in največ 185 kg hladne klavne mase oz. največ 300 kg

žive mase,– za teleta, ki so mlajša od 6 mesecev, in je kriterij o teži izpolnjen.

Roki za vlaganje zahtevkov za posebne premije, klavne premije in klavnepremije za teleta so:

- I. obdobje (1. 1. do 30. 4.): od 15. 5. do 31. 5.;- II. obdobje (1. 5. do 31. 8.): od 15. 9. do 30. 9.;- III. obdobje (1. 9. do 30. 11): od 1. 12. do 15. 12.;- IV. obdobje (1. 12. do 31. 12): od 15. 1 do 28. 2. 2007.

IZRAVNALNA PLAČILA NA POVRŠINO - EKO 1Višina plačil v letu 2006 je:- gorsko višinska KMG: 201,6 EUR/ha, 48.311 SIT,- strma KMG: 172,4 EUR/ha, 41.314 SIT,- kraška KMG: 172,4 EUR/ha, 41.314 SIT,- gričevnato hribovita KMG: 141,8 EUR/ha, 33.981 SIT,- različni neugodni pogoji (druga KMG): 69,5 EUR/ha, 16.655 SIT,- osnovna KMG (KMG, ki v elaborat niso vključena, njihova zemljišča pa so razvrščena v

seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost): 25,3 EUR/ha, 6.063 SIT.KKKKKGZS-ZaGZS-ZaGZS-ZaGZS-ZaGZS-Zavvvvvod Nod Nod Nod Nod Nooooovvvvvo meso meso meso meso mesttttto - Izposo - Izposo - Izposo - Izposo - Izpostttttaaaaavvvvva Na Na Na Na Nooooovvvvvo meso meso meso meso mestttttooooo

Vlasta DarovicVlasta DarovicVlasta DarovicVlasta DarovicVlasta Darovic


VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLIFRANA METELKAŠKOCJANŠKOCJAN 518275 ŠKOCJANTel.: Škocjan 07 38 46 623Tel.: Bučka 07 38 46 631

OBVEŠČA,

da v skladu s Pravilnikom o kriterijihin načinu sprejemanja predšolskihotrok v oddelke vrtca pri OŠ FranaMetelka Škocjan sprejema vloge za

vpis otrok skozi vse leto.

Poleg tega organizira vpis v vse vpis v vse vpis v vse vpis v vse vpis v vsessssskkkkkupine vrupine vrupine vrupine vrupine vrtttttca za šolsca za šolsca za šolsca za šolsca za šolskkkkko leo leo leo leo letttttooooo

2006/2002006/2002006/2002006/2002006/20077777 za tiste starše, ki biželeli vključiti svojega otroka v vrtecv šolskem letu 2006/2007, pa še

niste oddali svoje vloge.

Vpis v vse oddelke vrtca v Škocjanuin v oddelek na Bučki bo:• v sredo, 05. aprila 2006, od 10. do

12. ure• in v četrtek, 06. aprila 2006, od

10. do 12. ure in od 14. do 16.ure

v prostorih vrtca v Škocjanu inoddelka vrtca na Bučki.

Vabljeni k vpisu!

Ravnatelj:Ravnatelj:Ravnatelj:Ravnatelj:Ravnatelj:Anton Zupet, univ. dipl. org.Anton Zupet, univ. dipl. org.Anton Zupet, univ. dipl. org.Anton Zupet, univ. dipl. org.Anton Zupet, univ. dipl. org.

Svetovalno središče Novo mesto obveš-ča, da so izšli razpisi Ministrstva za šols-tvo in šport ter Ministrstva za visoko šols-tvo, znanost in tehnologijo za vpis v šol-skem letu 2006/2007:

- Razpis za vpis v srednje šole in dijaš-Razpis za vpis v srednje šole in dijaš-Razpis za vpis v srednje šole in dijaš-Razpis za vpis v srednje šole in dijaš-Razpis za vpis v srednje šole in dijaš-ke domove,ke domove,ke domove,ke domove,ke domove,

- Razpis za vpis v višje strokovno izo-Razpis za vpis v višje strokovno izo-Razpis za vpis v višje strokovno izo-Razpis za vpis v višje strokovno izo-Razpis za vpis v višje strokovno izo-braževanje inbraževanje inbraževanje inbraževanje inbraževanje in

- Razpis Univerze v Ljubljani, Maribo-Razpis Univerze v Ljubljani, Maribo-Razpis Univerze v Ljubljani, Maribo-Razpis Univerze v Ljubljani, Maribo-Razpis Univerze v Ljubljani, Maribo-ru, na Primorskem in samostojnih vi-ru, na Primorskem in samostojnih vi-ru, na Primorskem in samostojnih vi-ru, na Primorskem in samostojnih vi-ru, na Primorskem in samostojnih vi-sokošolskih zavodov.sokošolskih zavodov.sokošolskih zavodov.sokošolskih zavodov.sokošolskih zavodov.

Informacije v zvezi z izobraževalnimi pro-grami, vpisnimi pogoji, roki za oddajoprve prijave ter svetovanje o izobraževa-

nju glede na vaše interese in možnosti terpomoč pri izpolnjevanju prijavnih obraz-cev dobite v Svetovalnem središču Novomesto, Novi trg 5.Pokličete lahko tudi na številki 000007 393 457 393 457 393 457 393 457 393 4552 in 152 in 152 in 152 in 152 in 1333331 701 701 701 701 701 11 11 11 11 19999911111.

Za osebno svetovanje pa smo na voljotudi vv Knv Knv Knv Knv Knjižnici Pjižnici Pjižnici Pjižnici Pjižnici Paaaaavla Golie Tvla Golie Tvla Golie Tvla Golie Tvla Golie Trebnrebnrebnrebnrebnje vje vje vje vje vsak po-sak po-sak po-sak po-sak po-nedelnedelnedelnedelnedeljek od 1jek od 1jek od 1jek od 1jek od 14.00 do 14.00 do 14.00 do 14.00 do 14.00 do 177777.00,.00,.00,.00,.00,v prostorih Občine Žužemberk vsako sre-v prostorih Občine Žužemberk vsako sre-v prostorih Občine Žužemberk vsako sre-v prostorih Občine Žužemberk vsako sre-v prostorih Občine Žužemberk vsako sre-do od 1do od 1do od 1do od 1do od 13.00 do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 16.00,6.00,6.00,6.00,6.00,v Ljudski knjižnici Metlika vsak drugi to-v Ljudski knjižnici Metlika vsak drugi to-v Ljudski knjižnici Metlika vsak drugi to-v Ljudski knjižnici Metlika vsak drugi to-v Ljudski knjižnici Metlika vsak drugi to-rek od 1rek od 1rek od 1rek od 1rek od 177777.00 do 1.00 do 1.00 do 1.00 do 1.00 do 19.00,9.00,9.00,9.00,9.00,v Ljudski univerzi Kočevje vsak ponede-v Ljudski univerzi Kočevje vsak ponede-v Ljudski univerzi Kočevje vsak ponede-v Ljudski univerzi Kočevje vsak ponede-v Ljudski univerzi Kočevje vsak ponede-llllljek od 1jek od 1jek od 1jek od 1jek od 15.00 do 15.00 do 15.00 do 15.00 do 15.00 do 18.00 (t8.00 (t8.00 (t8.00 (t8.00 (tel. 0el. 0el. 0el. 0el. 01 89 38 21 89 38 21 89 38 21 89 38 21 89 38 272).72).72).72).72).

Nagrada za vodno učno potPodjetje Helios, d. d., iz Domžal ter Mini-

strstvo za okolje in prostor si že vrsto letprizadevata za ohranjanje čistih slovenskihvoda. Poleg že uveljavljenega projekta»Oživljanje slovenskih krajevnih vodnja-kov«, v sklopu katerega je bil obnovljen vod-njak s periščem v Gorenjih Raduljah, so preddvema letoma pričeli z novim projektom»Slovenija – vodna učna pot Evrope«. Po-družnična šola na Bučki je v sodelovanju sTurističnim društvom Bučka na razpis pri-javila zasnovo vodne učne poti »Po poti nek-danjih mlinov«. Vodna učna pot povezujevseh devet nekdanjih mlinov in žagi v doli-ni Čolniščka, vanjo pa so vključeni tudi dru-gi objekti, povezani z vodo: vodnjak, periš-če, napajalna korita, potok, izviri in jezeroter življenjski prostori rastlin in živali ob vodiin v njej. Osnovni namen projekta, ki je pred-vsem namenjen šolarjem, jeučenje v naravi, ohranjanje na-ravne in kulturne dediščine,spoznavanje domačega okolja,prepoznavanje in vrednotenjeučinkov vode v pokrajini, po-men ohranjanja in varovanjavodnih virov ter dopolnitev tu-ristične ponudbe kraja. To sobili glavni cilji naše naloge, skaterimi smo prepričali stro-kovno komisijo, ki je celotnozasnovo vodne učne poti tudinagradila. Izbrane štiri šole soprejele denarno nagrado v vred-nosti 250.000,00 SIT ter knjigo zministrovim posvetilom, nagra-de pa sta podelila minister za

okolje in prostor Janez Podobnik ter pod-predsednik uprave podjetja Helios mag. Mar-ko Vresk v sklopu posveta ob svetovnem dne-vu mokrišč. Vsaka šola je svoj projekt tudipredstavila. Učenci 3. in 4. razreda Jerneja Pe-terlin, Gašper Gros, Matjaž Pregrat, Tilen Ho-čevar in Marko Gradišar so pot odlično pred-stavili skozi kratko igro, ki jo je pripravila Jel-ka Tršinar. Učenci podaljšanega bivanja paso skupaj z mentorico Martino Peterlin nare-dili unikatna darilca, ki smo jih razdelili sku-paj s promocijskim gradivom. Obisk Hišeeksperimentov po podelitvi sta učencemomogočila Helios in Ministrstvo za okolje inprostor, pogostitev pa Turistično društvoBučka. Fotogalerija slik s predstavitve in po-delitve nagrad je na ogled na spletni stranihttp://bucka.info/sola/ucna_pot.html

JelkJelkJelkJelkJelka Ta Ta Ta Ta Tršinarršinarršinarršinarršinar

Ker prihaja spomladanski čas in se bodopričela dela v vinogradih, sadovnjakih inpoljih ter se bo povečala raba lahkih pri-klopnikov, želimo in upamo, da se bodoobčani odzvali na naše opozorilo in nasvetupoštevali ter si za zagotavljanje boljše pro-metne varnosti tudi pridobili dokazilo oopravljenem tehničnem pregledu za svojlahki priklopnik.

Zakon predvideva 40.000 tolarjev sankci-je za voznika, ki ne upošteva določil 190.člena II. odstavka ZVCP-1 UPB 2.

Skupaj za boljšo varnost!PolicistiPolicistiPolicistiPolicistiPolicisti

Policijskega oddelka ŠentjernejPolicijskega oddelka ŠentjernejPolicijskega oddelka ŠentjernejPolicijskega oddelka ŠentjernejPolicijskega oddelka Šentjernej


Intervju z gospo Metko ZupetTokrat smo k pogovoru povabili Metko Zupet, nekdanjo učenkoOsnovne šole Frana Metelka Škocjan. Naši bralci pa jo zadnja letapoznajo kot Škocjančanko in ženo našega župana.

Se počutite v Škocjanu dobro sprejeti? Ob-Se počutite v Škocjanu dobro sprejeti? Ob-Se počutite v Škocjanu dobro sprejeti? Ob-Se počutite v Škocjanu dobro sprejeti? Ob-Se počutite v Škocjanu dobro sprejeti? Ob-čutite razliko v pristnosti v odnosih medčutite razliko v pristnosti v odnosih medčutite razliko v pristnosti v odnosih medčutite razliko v pristnosti v odnosih medčutite razliko v pristnosti v odnosih medljudmi v mestni stanovanjski soseski in po-ljudmi v mestni stanovanjski soseski in po-ljudmi v mestni stanovanjski soseski in po-ljudmi v mestni stanovanjski soseski in po-ljudmi v mestni stanovanjski soseski in po-deželskim krajem?deželskim krajem?deželskim krajem?deželskim krajem?deželskim krajem?

Sedmi in osmi razred OŠ sem naredila vŠkocjanu. Vedno se mi zdi, da potem od tu-kaj sploh nisem nikoli zares odšla, … čepravsem nekaj časa v srednji šoli bivala v Starivasi pri Šentjerneju, nato nekaj let študirala vLjubljani in potem živela z možem in starej-šim sinom v Novem mestu. Bilo je le vpraša-nje časa, kdaj bomo prišli in kje bomo prav-zaprav stanovali …

Nekaj znanstev sem sklenila tudi v Novemmestu, vendar mi je tu bolj všeč, ker poznamveč ljudi. Rada pa bi jih še več. To sicer sča-soma tudi pride, ko se tedensko videvaš zljudmi, ko imaš otroke v šoli, vrtcu, malo patudi preko moža, ker greva večkrat skupaj naprireditve.

So v samem kraju opazne kakšne večje spre-So v samem kraju opazne kakšne večje spre-So v samem kraju opazne kakšne večje spre-So v samem kraju opazne kakšne večje spre-So v samem kraju opazne kakšne večje spre-membe med življenjem v vaših osnovnošol-membe med življenjem v vaših osnovnošol-membe med življenjem v vaših osnovnošol-membe med življenjem v vaših osnovnošol-membe med življenjem v vaših osnovnošol-skih letih in danes. Kaj v kraju pogrešate?skih letih in danes. Kaj v kraju pogrešate?skih letih in danes. Kaj v kraju pogrešate?skih letih in danes. Kaj v kraju pogrešate?skih letih in danes. Kaj v kraju pogrešate?

Spremembe nedvomno so, vmes se je ro-dila samostojna Slovenija, možnosti za spre-membe in napredek je še veliko. Zdaj živimov bistvu v drugi državi, ki je že del Evropskeunije. Zelo spremljam moževa prizadevanjaza izboljšave na gospodarskem, šolskem, kul-turnem in drugih področjih po vsej občini.Toni je bolj velikopotezen, ima koncept zaceloto. Jaz pa v okviru tega vidim mnogodrobnih stvari, kjer bi bile še možne izboljša-ve. O določenih (konkretnih) stvareh ne bigovorila, ker je veliko stvari, vse pa so po-membne. Morda za sam kraj Škocjan; me-nim, že z vidika moje stroke, da potrebujelepo urejeno upravno jedro z vsemi potreb-nimi kulturnimi obeležji in kar se da oživlje-ne dejavnosti znotraj obstoječe grajene struk-ture.

Pred kratkim ste se v vaši družini razveseliliPred kratkim ste se v vaši družini razveseliliPred kratkim ste se v vaši družini razveseliliPred kratkim ste se v vaši družini razveseliliPred kratkim ste se v vaši družini razveselilitrtrtrtrtreeeeetjertjertjertjertjerooooojenkjenkjenkjenkjenke Te Te Te Te Terererererezezezezeze, ki se je pridre, ki se je pridre, ki se je pridre, ki se je pridre, ki se je pridružila na-užila na-užila na-užila na-užila na-deobudnima Martinu in Franu. Ob odloči-deobudnima Martinu in Franu. Ob odloči-deobudnima Martinu in Franu. Ob odloči-deobudnima Martinu in Franu. Ob odloči-deobudnima Martinu in Franu. Ob odloči-tvi za družino ste karieri matere začasnotvi za družino ste karieri matere začasnotvi za družino ste karieri matere začasnotvi za družino ste karieri matere začasnotvi za družino ste karieri matere začasnodali prednost pred poklicno kariero. Kajdali prednost pred poklicno kariero. Kajdali prednost pred poklicno kariero. Kajdali prednost pred poklicno kariero. Kajdali prednost pred poklicno kariero. Kajvam pomeni družina?vam pomeni družina?vam pomeni družina?vam pomeni družina?vam pomeni družina?

Družina je zame pomembna, tudi kot odra-slega človeka te oblikuje, spreminja, razvija.Tu je človek najbolj sproščen, prinaša trenut-ke največje sreče in največje žalosti, a vse toje življenje… Tereza je prinesla malo ženske-ga vetra v hišo, saj sva bili skupaj s taščo vveliki manjšini. Vsi smo je veseli. Vedela ni-sem, da bo punčka, slutila pa sem. Zdaj semna porodniškem dopustu, predajam se ma-terinstvu in to je zdaj moj poklic. Tudi gledena trenutno stanje v družini, ko je mož resveliko odsoten, se mi zdi idealno, da sem vsaj

jaz otrokom več na razpolago. Čeprav ni ved-no lahko. Veliko nam pomagajo tudi moževistarši, vsi smo zelo navezani nanje. Glede svo-je strokovne poklicne poti imam načrt, ki bomoral še malo počakati. Ko bo prišel čas zanj,bom z veseljem delala to. Ker tudi zdaj obča-sno rabim kak izziv, rada poiščem arhitektur-ne rešitve, sploh za stvari, ki so mi pri srcu.

VVVVVemo, da vemo, da vemo, da vemo, da vemo, da vaš moaš moaš moaš moaš mož poleg županož poleg županož poleg županož poleg županož poleg županovvvvvanananananja v ob-ja v ob-ja v ob-ja v ob-ja v ob-čini Škocjan opravlja tudi delo ravnateljačini Škocjan opravlja tudi delo ravnateljačini Škocjan opravlja tudi delo ravnateljačini Škocjan opravlja tudi delo ravnateljačini Škocjan opravlja tudi delo ravnateljaOsnovne šole Frana Metelka. Kako vamaOsnovne šole Frana Metelka. Kako vamaOsnovne šole Frana Metelka. Kako vamaOsnovne šole Frana Metelka. Kako vamaOsnovne šole Frana Metelka. Kako vamaob obilici moževih službenih obveznostiob obilici moževih službenih obveznostiob obilici moževih službenih obveznostiob obilici moževih službenih obveznostiob obilici moževih službenih obveznostiuspe najti čas za skupno preživljanje časa zuspe najti čas za skupno preživljanje časa zuspe najti čas za skupno preživljanje časa zuspe najti čas za skupno preživljanje časa zuspe najti čas za skupno preživljanje časa združino?družino?družino?družino?družino?

Tega časa je res malo, zato pa moramo ta-krat čas čimbolj posvetiti temu, da se osreči-mo. Prvi korak je ta, da ne sme biti »spogaja-nja« z nobene strani. Čas je predragocen, dabi ga metali stran na tak način. Življenje jetakšno, kot je, vsak se trudi po svojih močehin to vemo. Pomembno je medsebojno zau-panje, skupne trenutke pa lepo in koristnoporabiti.

Naravno okolje za razvijanje vrednosti, so-Naravno okolje za razvijanje vrednosti, so-Naravno okolje za razvijanje vrednosti, so-Naravno okolje za razvijanje vrednosti, so-Naravno okolje za razvijanje vrednosti, so-lidarlidarlidarlidarlidarnosnosnosnosnosti in lti in lti in lti in lti in ljubezni je drjubezni je drjubezni je drjubezni je drjubezni je družina. Vužina. Vužina. Vužina. Vužina. Vaš saš saš saš saš stttttararararareeeeejšijšijšijšijšisin je začel obiskovati osnovno šolo v prvisin je začel obiskovati osnovno šolo v prvisin je začel obiskovati osnovno šolo v prvisin je začel obiskovati osnovno šolo v prvisin je začel obiskovati osnovno šolo v prvigenergenergenergenergeneraciaciaciaciaciji deji deji deji deji devvvvveeeeetletletletletletktktktktkarjearjearjearjearjevvvvv. K. K. K. K. Kaj menitaj menitaj menitaj menitaj menite o ize o ize o ize o ize o izo-o-o-o-o-braževalni in vzgojni funkciji šole oziromabraževalni in vzgojni funkciji šole oziromabraževalni in vzgojni funkciji šole oziromabraževalni in vzgojni funkciji šole oziromabraževalni in vzgojni funkciji šole oziromao odnosu družina – šola?o odnosu družina – šola?o odnosu družina – šola?o odnosu družina – šola?o odnosu družina – šola?

Mislim, da je pomemben stik med starši inučitelji. Zdi se mi prav, da se pri učno-vzgoj-nih prizadevanjih podpiramo. Seveda otrokdobi glavnino nazorov in izkušenj v svoji pri-marni družini, nekaj pa je tudi v značaju, ki

ga je prinesel na svet. Nov način dela v de-vetletki ima svoje prednosti, vendar sem mne-nja, da je, sploh zdaj, ko imajo otroci pri deluveč možnosti gibanja in izbire, ključna do-slednost učitelja/ -ice, da otroci izpolnijo za-dane naloge in upoštevajo šolska pravila. Topa je, mislim, za učitelje zdaj zahtevnejše, kotje bilo.

Se vam zdi, da ste starši dovolj povabljeni kSe vam zdi, da ste starši dovolj povabljeni kSe vam zdi, da ste starši dovolj povabljeni kSe vam zdi, da ste starši dovolj povabljeni kSe vam zdi, da ste starši dovolj povabljeni ksodelovanju s šolo ali na kakšnem področ-sodelovanju s šolo ali na kakšnem področ-sodelovanju s šolo ali na kakšnem področ-sodelovanju s šolo ali na kakšnem področ-sodelovanju s šolo ali na kakšnem področ-ju pogrešate sodelovanje?ju pogrešate sodelovanje?ju pogrešate sodelovanje?ju pogrešate sodelovanje?ju pogrešate sodelovanje?

Mislim, da dovolj. Zelo me veseli, da šolazdaj diha s polnimi pljuči. Novi prostorskipogoji bodo sodelovanje lahko še izboljšali.Sama sem tudi članica sveta staršev, prvo sre-čanje smo že imeli v novi šolski zbornici.

Včasih me povabijo, če potrebujejo načrt,nasvet ali mnenje za kakšno opremo ali ure-ditev in vedno rada sodelujem. Nekaj skup-nih nalog nas še čaka. Morda nisem objektiv-na ocenjevalka, ker sem preko moža verjet-no bolj povezana s šolo.

VVVVVaši oaši oaši oaši oaši otrtrtrtrtroci so sicer še majhni, a leoci so sicer še majhni, a leoci so sicer še majhni, a leoci so sicer še majhni, a leoci so sicer še majhni, a lettttta hitra hitra hitra hitra hitroooooteko. Kaj vam je kot mladi mamici v Škocja-teko. Kaj vam je kot mladi mamici v Škocja-teko. Kaj vam je kot mladi mamici v Škocja-teko. Kaj vam je kot mladi mamici v Škocja-teko. Kaj vam je kot mladi mamici v Škocja-nu všeč in kaj pogrešate? Se vam zdi, da je vnu všeč in kaj pogrešate? Se vam zdi, da je vnu všeč in kaj pogrešate? Se vam zdi, da je vnu všeč in kaj pogrešate? Se vam zdi, da je vnu všeč in kaj pogrešate? Se vam zdi, da je vlokalni skupnosti dovolj možnosti za pre-lokalni skupnosti dovolj možnosti za pre-lokalni skupnosti dovolj možnosti za pre-lokalni skupnosti dovolj možnosti za pre-lokalni skupnosti dovolj možnosti za pre-življanje prostega časa otrok in mladih?življanje prostega časa otrok in mladih?življanje prostega časa otrok in mladih?življanje prostega časa otrok in mladih?življanje prostega časa otrok in mladih?

No, ravno na moj 35. rojstni dan smo pri-peljali domov Terezo. Nisem več med naj-


bolj mladimi mamicami, je pa res, da te otro-ci nekako pomlajajo … Danes smo bili s Tere-zo na prvem sistematskem pregledu. Mesecje res takoj naokoli in zdravnik je pohvalilnjen napredek.

Všeč mi je, da bodo imeli moji otroci vbližini tudi še kakšnega sošolca oziroma so-šolko. Da niso edini otroci, recimo v naši uli-ci, ki je sicer regionalka in je zato precej ne-varna. Všeč mi je, ker živimo v zelo lepemokolju, na deželi. Majhni otroci imajo tukajdovolj spodbudno okolje v vseh letnih ča-sih, večji pa bi v prihodnosti potrebovali večnotranjih in zunanjih športnih površin.

Tudi prenovljen Metelkov dom bo lahkopravcato središče za kulturno delovanje mla-dih in raznih društev. Zelo se že veselim tepridobitve. Z mladino je tako; če se najdenekdo, ki je vodja in organizator za razne dru-žabnosti in kulturno delovanje, se hitro po-kažejo rezultati … Poglejte Plamen, pevke alifolklorno skupino! In ansambel Pogum, har-monikarja Janeza Lekšeta!

V vaši hiši živite tri generacije. Vse prepo-V vaši hiši živite tri generacije. Vse prepo-V vaši hiši živite tri generacije. Vse prepo-V vaši hiši živite tri generacije. Vse prepo-V vaši hiši živite tri generacije. Vse prepo-gosto slišimo mnenje, da “mladi in stari” negosto slišimo mnenje, da “mladi in stari” negosto slišimo mnenje, da “mladi in stari” negosto slišimo mnenje, da “mladi in stari” negosto slišimo mnenje, da “mladi in stari” negredo skupaj. Kaj Vi menite o medgenera-gredo skupaj. Kaj Vi menite o medgenera-gredo skupaj. Kaj Vi menite o medgenera-gredo skupaj. Kaj Vi menite o medgenera-gredo skupaj. Kaj Vi menite o medgenera-cijskem sožitju?cijskem sožitju?cijskem sožitju?cijskem sožitju?cijskem sožitju?

Pri nas se razumemo. Imamo enake vred-note in to stvari zelo olajša. Včasih pride tudido različnih mnenj, a se znamo uskladiti. Lepoje, če je v družini tudi malo humorja, če znajoljudje potrpeti drug z drugim. Velik blagoslovje tudi zdravje. Jaz lahko rečem, da sem vese-la moževih staršev in sem jim hvaležna, kerpomagata, kolikor moreta, in otroci ju imajozelo radi. Njuna ljubezen jih posebej bogati.

Do katerih ugotovitev ste prišli danes. BiDo katerih ugotovitev ste prišli danes. BiDo katerih ugotovitev ste prišli danes. BiDo katerih ugotovitev ste prišli danes. BiDo katerih ugotovitev ste prišli danes. Bilahko rekli, da je risati življenje nesmisel?lahko rekli, da je risati življenje nesmisel?lahko rekli, da je risati življenje nesmisel?lahko rekli, da je risati življenje nesmisel?lahko rekli, da je risati življenje nesmisel?Da se življenje riše samo?Da se življenje riše samo?Da se življenje riše samo?Da se življenje riše samo?Da se življenje riše samo?

Navajeni smo nekoliko preveč načrtovati,a te načrte moramo - hočeš, nočeš - sprotipopravljati in prilagajati. Pomembno se mizdi bolj to, da ostajamo zvesti temu, kar je našcilj, ideal, iz napak pa se moramo čim večnaučiti. Včasih me zelo boli, če dobim obču-tek, da gredo stvari povsem v drugo smer, kotsem pričakovala, in po mojem tudi delovala.Kmalu pa človek ugotovi, da so to le preiz-kušnje, ki te lahko zbližajo s sabo in soljud-mi.

VVVVVerjeerjeerjeerjeerjetno znattno znattno znattno znattno znate ceniti pre ceniti pre ceniti pre ceniti pre ceniti prosososososti čas. Kti čas. Kti čas. Kti čas. Kti čas. Kaj najraj najraj najraj najraj najrajeajeajeajeajepočnete takrat, če vam ga kaj ostane, alipočnete takrat, če vam ga kaj ostane, alipočnete takrat, če vam ga kaj ostane, alipočnete takrat, če vam ga kaj ostane, alipočnete takrat, če vam ga kaj ostane, alikadar ste sami, čisto sami?kadar ste sami, čisto sami?kadar ste sami, čisto sami?kadar ste sami, čisto sami?kadar ste sami, čisto sami?

Rada kaj lepega preberem, stvari, ki obo-gatijo dušo, rada tudi zapojem.

Katera lastnost vam je pri ljudeh najboljKatera lastnost vam je pri ljudeh najboljKatera lastnost vam je pri ljudeh najboljKatera lastnost vam je pri ljudeh najboljKatera lastnost vam je pri ljudeh najboljvšeč?všeč?všeč?všeč?všeč?

Pri ljudeh najbolj cenim odkritost, nekak-šno neustrašnost, pokončnost. Če imam obnjih občutek, da si upajo biti resnični obliko-valci časa, hkrati pa so zmožni biti sočutni intopli, a ne naivni. Všeč so mi optimistični inveseli, korajžni ljudje.

Kdo je pravzaprav Metka?Kdo je pravzaprav Metka?Kdo je pravzaprav Metka?Kdo je pravzaprav Metka?Kdo je pravzaprav Metka?V meni se skriva veliko oseb; otroček, de-

klica, mladenka, žena, mati, arhitektka … Umet-nost je vse to spraviti v harmonijo. Tu ti lahkopomaga le Bog!

Slovenski kulturni praznik je žesam po sebi čas, ko se mordabolj posvetimo kulturi kot sicer.Kultura pa niso samo prireditvein koncerti, kulturo ustvarjamoiz dneva v dan, pa čeprav je tole spoštljiv odnos do drugih lju-di, do sebe, starejših, bolnih,drugačnih, do živali, do našihlastnih in tujih materialnih do-brin. Kultura je seštevek zgodo-vine, tradicije, izkušenj, znanja,navad, medsebojnih odnosovin vrednot.

Tokrat smo praznik kulture na Bučki pos-vetili povezovanju sosednjih krajevnih skup-nosti Rake in Bučke ter povezovanju in izme-

Raka in Bučka skupajob kulturnem praznikuRaka in Bučka skupajob kulturnem prazniku

njavi izkušenj tistih, ki delajo na področjukulture. V pestrem kulturnem programu sose predstavili Moški pevski zbor in Kolednikiter skupine mladih fantov in deklet z Rake, kiso šele začele delovati. Tako smo lahko sliša-li fantovsko skupino Lavrencij, dekliško vo-kalno skupino, ki še nima imena, in skupinomladih glasbenic, ki so si nadele ime MladeStražanke. Slednje se že vrsto let glasbenoizobražujejo, pripravljajo pa se tudi na sne-manje prve zgoščenke. Bučenski del v mo-zaiku nastopov so prispevali otroci iz vrtcaČebelice ter učenci podružnične šole. Pripra-vili so različne deklamacije in dramske upri-zoritve, na platnu pa smo skozi ves večer lah-ko spremljali tudi digitalno razstavo njihovihlikovnih izdelkov ter misli o kulturi in France-tu Prešernu. Na Bučki smo ta večer gradilimostove, mostove med Rako in Bučko termostove med ljudmi. Če nas niste obiskali vživo, potem si oglejte utrinke s prireditve nahttp://bucka.info/fotogalerija.htm


iz novomeške porodnišnice

V mesecu januarju so vnovomeški porodnišnici rodile:

Marija Čutura iz Škocjana dečka,Metka Prah Zupet iz Škocjana deklico,Elizabeta Lesjak iz Hrastulj deklico,Marija Andrejčič iz Gorenjih Dol dečka.

Čestitamo!

Pravijo, da se iz izkušenj učimo. Morda namPravijo, da se iz izkušenj učimo. Morda namPravijo, da se iz izkušenj učimo. Morda namPravijo, da se iz izkušenj učimo. Morda namPravijo, da se iz izkušenj učimo. Morda namlahko zaupate svojo, ki vas je marsikaj nau-lahko zaupate svojo, ki vas je marsikaj nau-lahko zaupate svojo, ki vas je marsikaj nau-lahko zaupate svojo, ki vas je marsikaj nau-lahko zaupate svojo, ki vas je marsikaj nau-čila, saj bi lahko koristila še komu.čila, saj bi lahko koristila še komu.čila, saj bi lahko koristila še komu.čila, saj bi lahko koristila še komu.čila, saj bi lahko koristila še komu.

Mislim, da je pomembno pomagati bolne-mu in pomoči potrebnemu človeku, vendarna koncu ugotoviš, da si prejemal še v večjimeri sam.

Ali lahko ob koncu najinega klepeta bral-Ali lahko ob koncu najinega klepeta bral-Ali lahko ob koncu najinega klepeta bral-Ali lahko ob koncu najinega klepeta bral-Ali lahko ob koncu najinega klepeta bral-cem Naših korakov zaupate misel, nasvet,cem Naših korakov zaupate misel, nasvet,cem Naših korakov zaupate misel, nasvet,cem Naših korakov zaupate misel, nasvet,cem Naših korakov zaupate misel, nasvet,željo, izkušnjo, ki vas vodi na pot v pomlad-željo, izkušnjo, ki vas vodi na pot v pomlad-željo, izkušnjo, ki vas vodi na pot v pomlad-željo, izkušnjo, ki vas vodi na pot v pomlad-željo, izkušnjo, ki vas vodi na pot v pomlad-ne dni, polne pričakovanj ob 8. in 25. mar-ne dni, polne pričakovanj ob 8. in 25. mar-ne dni, polne pričakovanj ob 8. in 25. mar-ne dni, polne pričakovanj ob 8. in 25. mar-ne dni, polne pričakovanj ob 8. in 25. mar-cu, pa tudi vseh nadaljnjih?cu, pa tudi vseh nadaljnjih?cu, pa tudi vseh nadaljnjih?cu, pa tudi vseh nadaljnjih?cu, pa tudi vseh nadaljnjih?

Pomladi se veselim in tudi vsem bralkamin bralcem želim veliko pomladnega soncain lepo praznovanje 8. in 25. marca. Čestitamvsem ženskam in čestitam družinam, ki bodopo otrocih naša prihodnost!

Za pogovor se najlepše zahvaljujetaZa pogovor se najlepše zahvaljujetaZa pogovor se najlepše zahvaljujetaZa pogovor se najlepše zahvaljujetaZa pogovor se najlepše zahvaljujetaTTTTTanananananja Hočja Hočja Hočja Hočja Hočeeeeevvvvvar in ar in ar in ar in ar in Anica TAnica TAnica TAnica TAnica Trrrrramtamtamtamtamteeeee


Metelkova pot je pot srčnega moža, moža,ki je ljubil Boga in bil zgleden duhovnik. Mo-ža, ki mu je bila pri srcu naša domovina in seje trudil, da je ne bi oskrunila tuja kultura.Moža, ki je nadvse ljubil svoj materni jezik.Zavedal se je, bolj ko mnogi drugi, da je kranj-ski jezik zelo lep. Ni delal hrupa, ni vpil. Slom-šek ga primerja s tihim potokom. Kljub temu,da je bil po naravi bolj mirne sorte in je mo-ral imeti v svoji šoli celo posebnega redarja,ki je delal red, pa je s svojim pristnim odno-som mnoge podprl, da so še bolj vzljubilimaterni jezik. Metelko je seveda znan po svo-jem črkopisu, ki je bil nadvse skrbno priprav-ljen, podoben skoraj fonemskemu zapisu.Marn je v svojem Jezičniku takole povzel čr-karsko pravdo. »Ta abecedna vojska je sicermnoge razprla, nekatere hudo ranila, nekate-rim celo zagrenila njihovo delovanje naslovstvenem polju; pa je tudi mnoge vzbudi-la, zlasti neduhovnike, da so se marljivo pe-čat jeli za dotlej zanemarjeno slovenščino.«Kako pa je Metelko to prenesel? Je bil razoča-ran, zgubljen? Prav v tem se vidi Metelkovaveličina. Ni bil zaverovan v svoj prav. Ko jeuvidel, da se nov črkopis, ki ga je začel leta1844 uvajati Bleiweis v Rokodelskih novicahin ga uporabljamo še danes, zelo dobro pri-me med ljudmi, ni čakal, ampak ga je tudisam podprl in tudi sam pisal v njem. Tako

ravna samo moder in kulturen mož. Ko sle-dimo Metelkovi poti, sledimo tudi tej njego-vi modrosti. Ne zaprimo se v svoj prav, tem-več naj naše oči ostanejo odprte za dobrestvari.

Začeti je potrebno zgodaj. Metelko je nav-duševal svoje učence za materni jezik, ki jezanj pomenil podpora človeškemu dosto-janstvu. Po jeziku se oblikujeta um in pa-met. Čim bolj torej človek ceni jezik, temmodrejši postaja, lažje se izraža, postaja boljkulturen. Metelko je želel, da bi bili njegovirojaki čim bolj umni. Ne zase, za izobrazbosvojih rojakov je daroval svoje življenje intudi po smrti vse svoje premoženje. Življenj-ske modrosti, s katero se da priti v nebesa –to je želel dati svojim rojakom Metelko.

Na Metelkovi poti smo bili povsod nad-vse lepo sprejeti. Med potjo se nam je pri-družilo kar nekaj ljudi. Na Telčah, ki so biletudi Metelku posebno pri srcu, nas je do-končno ogrelo sonce naše kulturne dediš-čine. Lep program ob besedi in glasbi do-mačih ljudi, med katerimi se je lepo ujelatudi izkušena Janezova frajtonarca, po ka-teri, kot smo videli, rad posega tudi mlajširod. Metelko nas bi bil vesel. V prihodnjemletu pa vabljeni na to pot še v večjem števi-lu.

kaplan Janez Žakeljkaplan Janez Žakeljkaplan Janez Žakeljkaplan Janez Žakeljkaplan Janez Žakelj

Metelkov pohodJe že tako, da ima vsak svojo pot v življenju. Nekateri se skoziživljenje sprehodijo, drugi tekajo brezglavo sem ter tja. Eni natej poti dosti pojedo in popijejo, drugi zbirajo skupaj. So nekate-ri, ki želijo hoditi samo po dolini, in so nekateri, ki želijo osvajatile najvišje vrhove. Nekateri gredo radi skupaj, drugi bolj sami.Nekateri si izbirajo na tej svoji življenjski poti lepe, že uhojenepoti, drugi pa te poti iščejo in si utirajo nova spoznanja. Metel-kova pot, ki smo jo prehodili osmega februarja, na simboličninačin prikazuje našo pripravljenost, da bi v kulturi sledili naše-mu zglednemu rojaku Franu Serafinu Metelku.

Piše:kaplan Andrej Rovšek

(1(1(1(1(10. del)0. del)0. del)0. del)0. del)

Leto 1855Knoblehar, Danninger in Ueberbacher so

odpluli v Gondokoro, ki je bil skoraj leto brezduhovnika. Na griču je bila misijonska stav-ba še v dobrem stanju. Vinska trta je dobrorastla, a ni imela (še) grozdov. Zlasti čebula jedobro uspevala. Knoblechar je krstil sedem-letnega Lutverijevega vnuka na ime Franči-šek Ksaverij. Osem let pozneje je šel v šolo vEvropo. Poglavar Muga pa se ni dal krstiti. IzKartuma je prišla novica o smrti Jožefa Lapa.Mrzlica. Čeprav je zelo pazil na zdravje, si jenakopal mrzlico in zdravnik ni mogel poma-gati. Na njegov pogreb je prišlo tudi več mu-slimanskih izobražencev.

Po treh mesecih v Gondokoru se je Knob-lechar odpeljal k Svetemu križu. S seboj jevzel 14 odkupljenih črnskih otrok, dečkov indeklic, starih 5 do 14 let, ki so jih trgovci ssužnji kljub uradni prepovedi lova in proda-janja sužnjov nalovili med rodovi Sur in Ari-ol. Na poti je kupil še 16 otrok sužnjev. Ko somu otroci pripovedovali, kako so jih trgovcinalovili in jim pri tem pobili starše, se je več-krat zjokal. Razen treh dečkov, ki jih je vzel vKartum, je otroke zaupal Mozganu in jih pou-čene v krščanstvu nameraval kasneje vrniti vdomače kraje, kar pa se ni nikoli zgodilo. Pritem je sanjal, kako bi bilo, če bi v te krajeprišli benediktinci, cistercijani in trapisti inizsušili močvirja kakor nekoč v Evropi.

To leto je v Sloveniji morila kolera. Pobralaje tudi slikarja Langusa.V Kartumu pa prav ta-ko. Pokopali so mnogo ljudi, največ črncev.Umrla sta krojač Metz in črnski gojenec Jakob.

Tisto leto sta se domov v Evropo vrnilalaika Franc Bališ iz Moravč in Jakob Šašelj, kije postal učitelj risanja na frančiškanski gim-naziji v Novem mestu. V Novem mestu se jetudi zaljubil in oženil. Že l. 1857 se je preselilv Karlovac, kjer je 1902. umrl. V hiši so govo-rili samo slovensko. Bil je puškar in graver,največ pa se je ukvarjal s slikarstvom. Slikalje v pravoslavnih in katoliških cerkvah. Dva


njegova sinova sta postala duhovnika za-grebške nadškofije.

Po dveh letih se je v Verono vrnil duhov-nik Janez Beltrame.

Knobleharjevo poročilo v RimKartumKartumKartumKartumKartum

V Kartumu je Kirchner vodil šolo. Moči paso mu pojemale. “Po šoli sem tako zdelan, daskoraj ne morem govoriti.” Največ upov jimje dajal Šerif, ki je bil krščen v Gondokoru inje dobil krščansko ime Andrej. V Kartumu jeodlično uspeval. Predstojniki so v njem vide-li biser, zgled vsem drugim otrokom. Priprav-ljal se je na odhod na študij na Propagando.Knoblehar je kardinalu Franzoniju priporo-čil Šerifa Andreja in Aleksandra DumontDembwa, ki je bil sirota, sin Francoza in črn-ke. Ta mulat, rojen v Kartumu, je bil “zelo do-brega srca, ponižen in pobožen.” V kapelo jeob nedeljah prihajalo več kot sto ljudi, daniso mogli vsi noter. Imeli so precej krstov,obhajil in nekaj porok.

Sveti križSveti križSveti križSveti križSveti križNa misijonu med Kječi vzgajajo in učijo

trideset otrok. Knoblehar upa, da bo misijonpostal izhodišče za misijonarjenje zahodnood Svetega križa.

GondokoroGondokoroGondokoroGondokoroGondokoroOmenja Kohlovo smrt. Z Ueberbacherjem

bosta delala naprej.

Knoblehar, ki je do sedaj kot provikar spre-jemal le škofijske duhovnike, si je zaželel imetiše redovnike. Mislil je na duhovnike iz mi-sijonskega zavoda Nikolaja Mazza v Veroni.Ob Modrem Nilu pa še ne mislil začenjati zmisijonom, ker so tam črnci še preveč divji inroparski. Redovnice svetega Srca so sporoči-le, da v Sudan ne bodo prišle.

Poleti 1855 je Knobleharja začela boleti no-ga. Mazal si jo je z nojevo mastjo. Srce mu jezačelo pešati. To leto se je odpravila protiKartuma skupina kar petnajstih Tirolcev. Du-hovniki so bili iz škofij Brixen in Tridenta:1. Franc Morlang iz Ennenberga. V misijonu

je bil do l. 1863, umrl pa l. 1876 v Peruju.2. Jožef Staller.3. Mihael Wurnitsch iz Pregartna; s Knoble-

Razglasitev rezultatovocenjevanja vin insalamijade

Turistično društvo Škocjan in Društvovinogradnikov Škocjan sta se dogovorilaza sodelovanje in združitev vina s hrano.V ta namen bomo organizirali skupno pri-reditev z razglasitvijo rezultatov s poku-šino obeh, najboljših vin in salam. Vablje-ni na prireditev, ki bo v sobosobosobosobosobottttto, 1o, 1o, 1o, 1o, 18. mar8. mar8. mar8. mar8. marcacacacaca2006, ob 12006, ob 12006, ob 12006, ob 12006, ob 19. uri v Gos9. uri v Gos9. uri v Gos9. uri v Gos9. uri v Gostilni Ltilni Ltilni Ltilni Ltilni Luzar v Škuzar v Škuzar v Škuzar v Škuzar v Škocococococja-ja-ja-ja-ja-nu.nu.nu.nu.nu.

Za dobro razpoloženje bodo poskrbelifantje ansambla Dolenjski nasmeh.

VVVVVodsodsodsodsodstvtvtvtvtvo in upro in upro in upro in upro in upraaaaavni odborvni odborvni odborvni odborvni odborDruštva vinogradnikov ŠkocjanDruštva vinogradnikov ŠkocjanDruštva vinogradnikov ŠkocjanDruštva vinogradnikov ŠkocjanDruštva vinogradnikov Škocjan

Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem je v OŠ Frana Metelka Škocjan organiziralopustovanje za vse mlade nadobudneže. V družbi Nuške, obeh Uršk in Natalije smo sevsi našemljeni in nenašemljeni, mladi po letih ali srcu zelo lepo imeli. Jedli smo slastnekrofe iz pekarne Pepe in veselo rajali po lepo okrašeni šolski jedilnici. Zagotavljamovam, pomlad bo kmalu pri nas! Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri izpeljavi,posebno pa vsem prisrčnim maškaram! Jerneja Kic,Jerneja Kic,Jerneja Kic,Jerneja Kic,Jerneja Kic,

za TD Škocjan na Dolenjskemza TD Škocjan na Dolenjskemza TD Škocjan na Dolenjskemza TD Škocjan na Dolenjskemza TD Škocjan na Dolenjskem

harjem se je srečal kot bogoslovec v Brix-nu, ko je bil Knoblehar prišel v Evropopo pomoč.

4. Anton Erlacher.5. Alojzij Pircher.Laiki:1. Janez Dorer, učitelj.2. Ferdinand Badstuber, mizar.3. Avguštin Richter, tkalec, pleskar.4. Anton Diegli, čevljar.5. Gašper Tschitscher, mizar.6. Gottlieb Kleinheinz, tesar.7. Janez Juen, zidar.8. Anton Walatscher, tkalec, usnjar.9. Jožef Schanung, zidar.10. Janez Fuchs, mizar, čevljar.11. Mihael Kraner, zidar z Dunaja.12. Jurij Wibl, ključavničar iz Biberacha v

Nemčiji.

V Trstu, ko so čakali na ladjo, so šli vsi laikik spovedi in svetemu obhajilu. Eden izmedduhovnikov jih je v govoru še enkrat spom-nil na vse žrtve in težave, ki jih čakajo, a plači-lo v večnosti. Avstrijski Loyd jih je na svojiladji brezplačno peljal do Jafe. Obiskali sokraje v Sveti deželi in poživili vero. V Aleksan-driji je razsajala kolera. Pri Assuanu je du-hovnik Staller hudo zbolel in se moral vrnitiv Evropo. Šest drugih je zbolelo za egiptov-sko očesno boleznijo, a so se pozdravili. VKorosku je duhovnik Wurnitsch zbolel za gri-žo. Zdravili so ga Angleži, a je 3. 2. umrl. Poko-pali so ga v puščavi. Knoblehar je preživelimšel naproti. Ob srečanju so ga oblile solze. 24.1. 1856 so vsi prispeli v Kartum.

(Nadaljevanje v naslednji številki.)


V mesecu kulture smo na OŠFrana Metelka v Škocjanu v so-boto, 18. 2. 2006, ob 18. uri pri-pravili osrednjo občinsko prire-ditev Metelkarji o Metelku. Vnjej smo orisali življenjsko potznanega Škocjanca Frana Metel-ka (1789-1860), po katerem na-ša šola ponosno in hkrati spošt-ljivo nosi njegovo ime.

Metelkovo delo je bilo zelo bogato in raz-novrstno. Bil je duhovnik, stolni katehet,predvsem pa je zaznamoval svoj čas, ki jehkrati tudi Prešernov čas, kot profesor slo-venščine in filolog.

Tako je leta 1825 izšla njegova slovnicaUčni sestav slovenskega jezika v Ilirskemkraljestvu in v sosednjih deželah, ki so jocenili tedanji in tudi kasnejši slovničarji inpisci. Z njo je uvedel nov slovenski črkopismetelčico z nekaterimi znamenji iz cirilice.Zaradi njegove pisave se je vnela t. i. abe-cedna vojna (1831- 1833), ki se je med zago-

IZ NAŠE ZGODOVINEFreisinški trg Otok–Gutenwerth(Guetenwerd, Gutenwerd)Pogled v korenine slovenstva v tem našem prostoru

Nastanek Otoka je seveda posredno in nasvoj način povezan tudi s prehodnim zgodo-vinskim razvojem. Dolenjska (in torej tudiokolje Otoka) sodi že v predslovenski dobimed najbolj naseljena področja slovenske-ga ozemlja in je bila tudi neposredna okolicaOtoka staro kulturno ozemlje. Že v prazgo-dovini je bila tod gosta mreža selišč in potov,v rimskem času pa vrsta važnih naselbin (Dr-novo, Groblje) in tudi na samem Otoku jeobstajala rimska naselbina oziroma postojan-ka. Ozemlje pa je tedaj poleg plovne Krkesekala rimska »magistrala« preko Trebnjegain Drnovega v Sisak. V pobočjih Gorjancevso iz starih časov najdeni številni ostanki raz-vitega železarstva, ki se je po vsej verjetnostinadaljevalo tudi še v slovensko obdobje. Vse-kakor je bila poselitev slovenskega življa toddovolj intenzivna. Po končanih madžarskihnavalih so z nastankom utrjene obrambne mej-ne črte od druge polovice 10. stoletja dalje, spotiskanjem politične in etične meje prek Gor-jancev do Kolpe ter s kolonizacijo tega ozem-lja in utrditvijo fevdalnih rodbin na tem pro-storu zrasli pogoji za nastanek trga na Otoku.

Prvič se Otok v listinskem gradivu omenjakot trg (forum Gutenwerde) šele 1251. leta,torej skoraj 200 let pozneje, ko je na Dolenj-skem začela nastajati freisinška posest. Kerso škofje to svojo dolenjsko posest zapore-doma podeljevali raznim fevdalnim gospo-dom ali pa so si jo ti nasilno prilaščali (odVišnjegorcev prek Andeških ali Babenberža-nov do Spanheimov), je bilo nemogoče ugo-toviti, kdo je bil ustanovitelj trga. Po arheo-loških izkopavanjih pa bi že mogli trditi, da jezačetek Otoka postavljen vsaj v 12. stoletje inga je kot tržno naselbino mogoče vezati tudina same lastnike, freisinške škofe.

Otok je bil eden izmed upravnih središčfreisinške posesti, tu je obstajal grad (1261) inv njem sta verjetno sedela kaštelan in vojaš-ka posadka. Prav tako je na Otoku že od oko-li srede 13. stoletja sedež sodne oblasti, krv-nega sodstva. Tu je bila že za časa Andeškihkovnica denarja in njeni novci, kovani pobreških in verjetno tudi oglejskih vzorcih, sov 13. stoletju krožili kot plačilno sredstvo tudina Hrvaškem in južnem Ogrskem. Na Otokuje obstajala že v času babenberškega urbarja(torej pred prvo omembo Otoka kot trga) mit-nica, ki se našteva hkrati z mitnicami v VišnjiGori, Mehovem in Krškem. V prvih dveh de-setletjih 14. stoletja je mitnica, ki jo je uprav-ljal tudi kaštelan s Prežeka, prinašala lastniku

precejšnje dohodke, ki se niso bistveno razli-kovali od dohodkov drugih zgoraj omenje-nih mitnic. Na Otoku je bila župnija z župnij-sko cerkvijo sv. Katarine v središču trga. Po-leg nje pa sta bili v trgu vsaj še dve cerkvi,cerkev sv. Nikolaja ob trškem pristanišču naseveru naselbine (ki je še danes), verjetno dokonca 13. stoletja pa je bila v trgu še tretjacerkev neznanega patrona (najverjetneje sv.Mihaela) ob južnem vhodu v trg ob takratnistrugi Krke.

Tržna naselbina je imela lastno upravo ssodnikom. Sodniki se omenjajo že od okolisrede 13. stoletja dalje. V zadnjem obdobjuobstoja je trg zelo verjetno imel avtonomijo strškim sodnikom na čelu. Širši teritorij trga nibil manjši od okoli 10 hektarov. Tudi približ-nega števila prebivalstva, ki je bilo sprva pre-cej tuje (nemško, bavarsko), a pozneje vse-kakor povsem slovensko, kar kažejo posa-mezni ohranjeni priimki tržanov, ne pozna-mo. Vendar sodi naselbina med najpomem-bnejše trške naselbine na Slovenskem v sred-njem veku.

Višek je trg Otok doživel konec 13. stoletjain večji del 14. stoletja, ko je tedaj v nekemsmislu bil protiutež tedaj edinemu mestu naDolenjskem. Gospodarska dejavnost tržanovni bila toliko vezana na kmetijstvo, čeprav soimeli posamezne kose zemljiške posesti incele kmetije. Trg je namreč ležal ne samo sre-di rodovitne nižine, marveč tudi na pomem-bni prometni smeri, kopni in deloma vodnipo Krki, ki je povezovala Panonsko nižino zzgornjim Jadranom oziroma Italijo. Skozi trgpa je šla tudi pot v smeri jug–sever prekoKronovega, ki je bil neko dobo verjetno tuditrg. Sodeč po splošnem razvoju trgovine naSlovenskem in po arheoloških preostankihna Otoku se je tudi Otok močno vključeval vtrgovine na Slovenskem proti primorskim me-stom in Italiji ter v obratni smeri proti Panon-ski nižini. Tudi kovnica denarja je že zgodaj v13. stoletju nastala zaradi takrat že zelo cveto-če trgovine s Hrvaško in Ogrsko. V prvi smerije ta trgovina posredovala zlasti živino, kože,usnje, kožuhovino, vsekakor tudi žito in ver-jetno kovinske proizvode, v drugo pa medi-teranske proizvode in lavantinsko blago. Če-prav je bila to posredovalna trgovina meddvema različnima področjema, o čemer pri-ča tudi dovolj veliko trško pristanišče ob Krki,je trgovina deloma slonela tudi na trški obrt-ni proizvodnji. Ta se je po obliki in kakovostiv času trškega viška povsem vezala na sred-

njeevropske rokodelske izdelke. Izkopavanjaso ugotovila zlasti tri obrti širše dejavnosti:usnjarstvo, ki je imelo tod svoje korenine žeod prvih faz nastajanja trga, kolikor mordatudi že ne prej lončarska obrt s širokim izbo-rom izdelkov in ornamentov in kovinske, zla-sti železarske proizvodnje z izredno bogatoserijo potrošnih in vojaških izdelkov. Sodečpo množinah najdb izdelki te obrti vsekakorniso služili samo za lokalne potrebe, temvečtudi za širšo trgovino. Delu trškega prebivals-tva sta dajala življenjske osnove ali pa vsajdodatni zaslužek tudi tovorništvo in brodars-tvo ter ribištvo.

Moremo torej reči, da je bil trg ob svojemvišku pomembno trgovsko in obrtno središ-če ne samo lokalnega, ampak celo širšegapomena.

(Nadaljevanje v naslednji številki.)

Metelkarji o


Tehnična dediščinaPojem tehnične dediščine je še razmeroma mlad, saj se je orga-nizirano delo na tem področju začelo šele z ustanovitvijo Tehniš-kega muzeja Slovenije. Skrb za tovrstno dediščino zahteva dobropoznavanje najrazličnejših tehničnih strok in zgodovine tehni-ke. Ohranjenost tehnične dediščine je odvisna od mnogih dejav-nikov. Dejstvo je, da se je Tehniški muzej Slovenije bolj posvetilvarovanju premične dediščine, nepremična pa je bila bolj kot neprepuščena sama sebi ter dobri volji posameznikov in ljubitelj-skih društev, ki so jo varovali samoiniciativno, a nestrokovno. Poželji za novostmi in napredkom so se stari objekti tudi hitro od-stranjevali, stare naprave so marsikje razstavili neustrezno zašči-tene in konzervirane.

Slovenija je vpeta v srednjeevropski pro-stor in gospodarstvo, zato je marsikakšna teh-nična rešitev, ki je bila sicer uporabljena tudidrugje, nastala prav na območju Slovenije inobratno. Tako na primer so znane naprave izidrijskega rudnika, še zlasti kamšt – lesenovodno kolo za črpanje vode iz rudnika innajvečja vodna turbina v Evropi. Med tehniš-ko dediščino v širšem slovenskem prostoruštejemo še klavže, velika tehnična posebnostje Pantzova žičnica v Soteski pri Bledu, svojezgodovine pa se dobro zavedajo tudi mnogegospodarske organizacije, ki svojo dedišči-no označujejo s postavljanjem muzejev in

zbirk. Poznamo primere železarskih, kovaš-kih, rudarskih, pivovarniških in drugih muze-jev. O tehnični preteklosti pričajo tudi loko-motive na železniških postajah, stroji prednekdanjimi tovarnami - tega je po Slovenijiprecej. Zelo pomembna tehnična dediščinaso prometni sistemi, kamor sodijo stare zgo-dovinske ceste (to so na primer ostanki stareljubeljske ceste, obsavska cesta), stare želez-nice (bohinjska proga z muzejskim vlakom)in predori. Marsikateri primer tehnične de-diščine pa srečamo tudi v drugih skupinahkulturne dediščine. Rimsko cesto tako lahkoprištevamo tudi k arheološki dediščini, bara-

vorniki in nasprotniki, med katerimi stabila tudi Matija Čop in France Prešeren,bojevala po časopisju. Leta 1833 je bilametelčica v šolah in za učbenike urad-no prepovedana. Metelko se v abeced-no vojno ni neposredno vkjučeval, am-pak je še naprej pisal šolske knjige vstari pisavi bohoričici.

Bil pa je tudi dober pridigar, zbiralecslovenskih pregovorov ter uradni pre-vajalec deželne vlade.

Vse to smo izvedeli, ko smo brskalipo njegovi bogati zapuščini, ki jo hrani-ta Rokopisni oddelek Narodne in univerzi-tetne knjižnice v Ljubljani in Knjižnica Mira-na Jarca iz Novega mesta. Tako smo se le stežavo pregrizli skozi njene številne podatke.

Presenetilo pa nas je, da je ob vseh bojih vzvezi s črkarsko pravdo ostal zvest načelomin vrednotam svojega stanu – nikoli prevze-ten, nizkoten ali žaljiv do nasprotnika.

Predvsem pa je mirno in spoštljivo delal,»vse za ljubo slovenščino«. Tako je v svojemnagovoru zbranim med drugim poudaril tudiravnatelj šole in župan Občine Škocjan g. An-ton Zupet, ki je tako kot nastopajoči zaključilz mislijo Antona Martina Slomška:

Tihemu potoku podoben, ki lepesenožeti in ravne polja rosi, je delalMetelko do svoje sive starosti.

Bil je Metelko ves Slovenec in paDolenjec! Bodi mu Slava!

Nastopajoči metelkarji in njihovi mentor-ji se zahvaljujemo staršem, vodstvu šole insodelavcem za podporo pri izvedbi priredi-tve, prav tako tudi Cerkvenemu mešanemupevskemu zboru iz Dobrave, Fantom z vasiin Pevski skupini Plamen za sodelovanjena prireditvi.

Sabina Klemenčič, Marinka CerinšekSabina Klemenčič, Marinka CerinšekSabina Klemenčič, Marinka CerinšekSabina Klemenčič, Marinka CerinšekSabina Klemenčič, Marinka Cerinšek

Metelku

ke v partizanski bolnici Franji, strelišča in za-kloni so tudi del dediščine NOB.

S kakšno vrsto tehniške dediščine se sre-čujemo v naši občini, obiskovalcu morda nirazvidno že na prvi pogled, saj nismo imelirudarstva in železarstva ali pa izrazite indu-strijske panoge, ki bi že na prvi pogled dajalapečat pokrajini. Lep spomenik nepremičnetehnične dediščine pri nas je vsekakor kamni-ti dvoločni most preko Radulje v Škocjanu.Zaradi svojih dimenzij, oblike in izdelave sodimed redke še ohranjene tovrstne mostove naDolenjskem. Grobo klesani kamniti bloki sozloženi v obliki obokov, kamnit pa je tudi opor-nik v vodi med obema lokoma. Most je pose-ben, zato je obeležen tudi v občinskem grbu.

Mnogo tehničnega znanja in izkušenj sta-rih mojstrov je zlitih v mlinskih napravah nek-danjih mlinov. Teh je bilo na območju našeobčine na Radulji, Dolskem potoku in Čol-niščku vsega skupaj več kot 30, kar kaže narazmah mlinarske dejavnosti pri nas v prete-klosti. Ko govorimo o mlinih in ostalih na-pravah, ki so jih nekoč uporabljali pri deluna kmetiji, stojimo že na križišču z etnološkodediščino. Na to križišče bi lahko postavilitudi stare vaške vodnjake. Med slednjimi jebil ob pomoči občine in Heliosovega eko-loškega sklada lani obnovljen vodnjak v Go-renjih Raduljah. Če pa vzamemo v precep žeprej omenjeno dediščino NOB, ki se v neka-terih tehničnih pogledih šteje tudi k tehničnidediščini (govorimo o streliščih, bunkerjih,vodnih bazenih), potem se na območju ob-čine nahaja tudi ta.

Kot že rečeno, za marsikaj je poskrbljeno,marsikaj pa je ostalo še nespoznano kot vred-no ali pa je prepuščeno nestrokovnemu rav-nanju in propadanju. Lokalna skupnost si pri-zadeva varovati takšne objekte po svojih mo-čeh, veliko pa je odvisno tudi od angažiranjalastnikov. Tako kot ostalim vrstam dediščine,ki jo prepoznavamo kot vredno, je potrebnotudi tehnični dediščini dati smiselno nada-ljevanje njihove prvotne naloge, ki bo ugla-šena tako z materiali, ki jo gradijo, kot tudi znovimi vsebinami in podobo.



Gasilci PGD DolenjeDole zadovoljni ssvojim delom vpreteklem letu

Člani prostovoljnega gasilskega društvaDolenje Dole, župan Občine Škocjan g. An-ton Zupet, delegat Gasilske zveze Novo me-sto in poveljnik občinskega poveljstva Ro-bert Povše in gostje iz sosednjih gasilskih dru-štev smo se v soboto, 19. 2. 2006, zbrali na 31.občnem zboru PGD Dolenje Dole.

Pregledali smo delo v preteklem letu in ugo-tovili, da smo v celoti realizirali načrt, ki smo si gazastavili v začetku preteklega leta. Največja pri-dobitev društva, ki je lani poleti praznovalo tri-deseto obletnico svojega delovanja, je nov ga-silski dom, ki smo ga člani PGD Dolenje Dole,ob izdatni pomoči vaščanov okoliških vasi inObčine Škocjan, zgradili na prireditvenem pro-storu ob Dolskem potoku. Pri delovnih akcijahsmo člani opravili okoli 1200 ur prostovoljnegadela. Delovni zagnanosti članov in ostalih vaš-čanov, ki so ob delovnih akcijah priskočili napomoč tudi s hrano in pijačo, gre zahvala, da jebila stavba novega gasilskega doma prvi konectedna v juliju 2005 pod streho.

Čeprav so bili člani društva zelo zaposleniz gradnjo gasilskega doma, smo vseeno našličas, da smo se udeleževali prireditev, vaj indružabnih dogodkov, ki so jih pripravljala os-tala društva v občini Škocjan.

Za svoje člane in njihove družine smo pri-pravili silvestrovanje, obudili pa smo tudi sta-ro navado koledovanja, ki je med ljudmi na-letela na zelo lep odziv.

Na letošnjem občnem zboru smo ugotovi-li, da smo zaradi dejavnosti ob gradnji gasil-skega doma nekoliko zanemarili izobraževa-nje članov, ki mora postati prednostna nalo-ga v letošnjem letu.

Upravni OdborUpravni OdborUpravni OdborUpravni OdborUpravni OdborPGD Dolenje DolePGD Dolenje DolePGD Dolenje DolePGD Dolenje DolePGD Dolenje Dole

gasilskegadruštva Bučka

V soboto, 4. 2. 2006, ob 19. uri smo v Kultur-nem domu Bučka v Prostovoljnem gasilskemdruštvu Bučka sklicali redni občni zbor druš-tva. Poleg članov so se ga udeležili tudi gost-je: župan, poveljnik občinskega poveljstva terpredstavniki sosednjih gasilskih društev inostalih društev z Bučke.

Na zboru smo obravnavali poročila o delu vminulem letu in sprejemali usmeritve za naprej.

PGD Bučka je v preteklem letu uspešnosledilo zadanim načrtom. Dopolnili smo oseb-no zaščitno opremo in opremo v vozilih, dvačlana sta se izobrazila za tehnična reševalca,uspešno smo izpolnjevali svoje poslanstvopomoči pri požaru v Jarčjem Vrhu in drugihnesrečah, pionirska, mladinska in veteranskaekipa so sodelovale na tekmovanjih, sodelo-vali smo z drugimi društvi v kraju ter ostalimigasilskimi društvi v občinskem poveljstvu. So-delovali smo pri organizaciji Semanjega dnena Bučki in praznovanju 60-letnice vrnitve izizgnanstva, organizirali gasilsko veselico, so-

V Folklorni skupini Pla-men smo se letos odločili,da spet obudimo plese tudiiz drugih pokrajin naše de-žele. Zato smo v goste po-vabili Vaska Samca, prizna-nega strokovnjaka s področ-ja starih plesov in običajev,ki je tudi umetniški vodjaznane folklorne skupineŠtudent v Mariboru. Takosmo vikend od 10. do 12. fe-bruarja preživeli aktivno terse naučili nov štajerski splet,ki vključuje polke z nena-vadnimi imeni Zajček, Pol-ka za debelo repo in Milicater se v veliki meri razlikujeod sedanjih dolenjskih ple-sov, ki jih pleše naša skupi-na. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Mesa-riji Bobič Mariji, s. p., in Pekarni Pepe, JožeFerkolj, s. p., ki sta nam s svojimi izdelki pri-skočila na pomoč, da nam je šolski kuharJanez Turk lahko pripravil okusno kosilo, dana napornih vajah nismo omagali, ter Osnov-ni šoli Frana Metelka Škocjan, g. Antonu Zu-petu za prostor za izvedbo vaje.

Mihaela HočevarMihaela HočevarMihaela HočevarMihaela HočevarMihaela Hočevar

Novi štajerski splet

delovali pa smo tudi pri odpravljanju posle-dic lanskega neurja. V mesecu oktobru smose udeležili občinske vaje v Tomažji vasi, vokviru meseca požarne varnosti pa smo našoli v Bučki prikazali tehniko in izvedli prikazgašenja z avtocisterno. Ob koncu mesecasmo pripravili izlet v Muzej premogovništvav Velenje. Načrti društva pa poleg tekočegaleta segajo tudi dlje, v leti 2007 in 2009. Na-slednje leto društvo praznuje 80-letnico usta-novitve. Ob tem bi radi zamenjali avtocister-no in izdali bilten s predstavitvijo društva. Po-leg tega si bomo prizadevali nabaviti čim večnove osebne zaščitne opreme in izpopolnje-vati tehnično opremo, udeležili se bodo izo-braževanj za člane ter praznovanja sv. Florja-na v Zagradu, priredili bomo veselico (19. 8.2006) in zbirali sredstva za novo avtocisternoin bilten. Občni zbor je popestrila vokalnoinstrumentalna skupina Roženkravt z Bučke.

SilvSilvSilvSilvSilvo Vo Vo Vo Vo Veneeneeneeneene

Z občnih zborovg

letnik 12 februar – svečan 2006 naši korakifebruar 2006 - številka 99 naši koraki 3 kot lani,...

Documents