letnik 19 [tevilka 1 april 2014...novice ob^ine duplek, letnik 19, {tevilka 1, javno glasilo izdaja:...

$: LETNIK 19 [TEVILKA 1 april 2014...NOVICE OB^INE DUPLEK, letnik 19, {tevilka 1, javno glasilo IZDAJA: OB^INA DUPLEK ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUCUREDNI[KI ODBOR: Sanja FRIDAU, Glorija$
Po{tn

ina p

la~a

na p

ri po

{ti 22

41

Sp. D

uplek

LETNIK 29[TEVILKA 1

april 2014

LETNIK 19[TEVILKA 1

april 2014

NOVICE OBÎNE DUPLEK, letnik 19, {tevilka 1, javno glasilo IZDAJA: OBÎNA DUPLEK

ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUCUREDNI[KI ODBOR: Sanja FRIDAU, Glorija LORENCI, Marjana GLONAR

UREDNI[TVO: Cesta 4. julija 106, Spodnji Duplek, tel.: 684 09 14, faks: 684 09 28, e-po{ta: [email protected]; [email protected]; splet: http://www.duplek.si

Javno glasilo Novice ob~ine Duplek je na podlagi 13. ~lena Zakona o medijih (Ur. l. RS, {t. 35/02) vpisano v razvid medijev,

ki ga vodi Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, pod zaporedno {tevilko 172.

Glasilo izhaja v slovenskem jeziku v nakladi 2700 izvodov. Brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Duplek.

Uredni{tvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi. Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Priprava za tisk: Grafi~na forma Hutter, tel.: 02/ 300 20 10Tisk: Grafis d.o.o.

Naslovnica, foto: Sa{o Koro{ec

Naj vam bodo blagoslovljeni velikono~ni prazniki;

preìvite jih v miru in radosti v krogu svojih najdra`jih.

Prav tako vam ~estitamo ob dnevu boja proti okupatorju in

èlimo prijetne prvomajske praznike.

@upan Ob~ine Duplek Mitja Horvat in ob~inski svet Ob~ine Duplek

Vrtec Zgornji Duplek, skupina Mi{ke. Foto: Sa{o Koro{ec

ŽUPANOV UVODNIK

Zdi se, da smo letos nekoliko hitreje za-korakali v pomlad. Narava se je v celoti prebudila in z njo smo tudi ljudje v tem ~asu veliko bolj aktivni. Skorajda vsak je aktiven na svojem vrtu in kar nekaj nas je, ki smo sprva tarnali zaradi ̀ uljev, vne-tih mi{ic ali bole~in v kriù. @al mnoge vsakdanji tempo ìvljenja bolj prepu{~a stresu kot zdravemu fizi~nemu delu. Da je bil na~in ìvljenja prej{njih generacij v veliki meri bolj primeren za zdravo telo, so me prepri~ali {tevilni vitalni in ~ili slavljenci, ki so do~akali spo{tljiv jubi-lej. Ob druènju z na{imi starostniki me vedno znova preseneti njihov bister um in smisel za humor, ~eprav je bilo njiho-vo ìvljenje preèto s pomanjkanjem in trdim delom. Pove~ana pomladanska aktivnost je tudi v na{i ob~ini precej opazna. Tisti, ki so jih v prej{njih letih prizadevale poplave, so gotovo veseli pove~ane aktivnosti pri izgradnji protipoplavnega nasipa. Seveda bomo morali vsi skupaj nekoliko potrpe-ti ob pove~anem {tevilu tovornjakov, ki bodo v na{o ob~ino dovaàli material, in imeti v mislih predvsem kon~ni cilj − izgradnjo nasipa, ki bo pove~al poplav-no varnost mnogim na{im ob~anom. Po dolgotrajnem usklajevanju papirologije smo uspeli zadovoljiti ljubljansko in bru-seljsko elito uradnikov ter dobili zeleno lu~ za pri~etek na{e najve~je investicije na komunalnem podro~ju, to je izgradnja primarnega voda kanalizacije od Dvorjan preko Spodnjega in Zgornjega Dupleka v Dogo{e na centralno ~istilno napravo. Seveda me najbolj veseli nedavno podpi-sana sofinancerska pogodba s strani mi-nistra @idana, saj brez priliva 1,7 milijona

evrov tega projekta ne bi mogli izpelja-ti. Minister se je ponovno zavzel tudi za pravi~nej{o in ugodnej{o re{itev slu`nosti za kanalizacijo ob protipoplavnem nasipu in resni~no upam, da bo re{itev izvedena kmalu in da nam ne bo treba upo~asniti na{ih investicijskih aktivnosti.Investicija v vodovod na Vurberku in v Vincah te~e brez ve~jih zapletov in tudi financiranje dràve je bilo bistveno bo-lje, kot je v primeru medob~inskega pro-jekta Oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo, ki ga vodi Ob~ina Lenart. Seveda nas je pomlad napolnila z opti-mizmom, tudi kar se ti~e finan~nega zaklju~ka tega projekta. Pred nami je {e kar nekaj projektov na podro~ju ener-getske sanacije, na podro~ju prometa in investicijskega vzdrèvanja dokaj stare ob~inske infrastrukture. Za dosego ciljev, ki smo si jih zadali v prora~unu za leto 2014, bo treba trdo delati, potrebno pa bo precej naporov in predvsem tudi dobra finan~na kondi-cija dràve. Ker nam ne bo treba pla~ati davka na nepremi~nine, ki je vznemiril mnoge na{e ob~ane in z dodatnim de-lom vsaj za en mesec zaposlil tudi na{o sodelavko, bomo o~itno pili in nekateri tudi kadili dra`je. Upam, da novi vladni ukrepi ne bodo pomenili stopnjevanja iz slabega na slab{e in da bo pomlad vendarle vlila nekaj optimizma med go-spodarske subjekte, predvsem pa med dràvljanke in dràvljane.Glede na vtise, ki sem jih zbral po {te-vilnih kulturnih prireditvah, druàbnih dogodkih in ob~nih zborih na{ih dru{tev, je pri nas {e dovolj optimizma in volje za ustvarjanje, pa tudi elana za pro-stovoljno delo in kreiranje pogojev za kakovostnej{e preìvljanje prostega ~asa. Med takimi ljudmi je la`je in lep{e ìveti in s takimi ljudmi lahko ustvarimo bolj{i in lep{i jutri. Resni~no upam, da ljudje, ki na vsako stvar gledajo ~rno, ki vlagajo vso energijo v iskanje tujih na-pak in ru{enje projektov ter idej, ne bodo vzeli volje in elana tistim, ki svoj trud najve~krat vlagajo v skupno dobro. @e prvi znaki pomladi so nekako naznanili tudi prebujeno politi~no aktivnost. Letos so pred nami volitve, najprej evropske, nato lokalne, morda {e kak{ne. êprav bi naj bile volitve praznik demokracije, se pri nas vedno izraziteje kaè dejstvo, da je ~as volitev prilo`nost za poglablja-

nje sprtosti in dodatnih delitev è tako preve~ razdeljenih in sprtih dràvljanov Slovenije. Verjamem, da so tudi v na{i ob~ini posamezniki, ki bi èleli razdeliti ljudi ter s podtikanjem, obrekovanjem in z la`mi pridobiti va{o naklonjenost, hkrati pa me veseli, da vendarle {e ni-smo tako razdeljeni kot marsikje drugje in upam, da tudi leto{nje volitve prine-sejo dobre predloge, dobre kandidate in konstruktivne re{itve.Gotovo dràva ni v najbolj{em poloàju in v takih negotovih razmerah ni eno-stavno delati − {e posebej ne brez na-pak. To se kaè tudi v {tevilnih menja-vah in odstopih v vladi. Morda zgolj zaradi hitrih odstopov ministrov, ki so podcenili poloàj, ali celo zaradi la`nih namigovanj se v zadnjem ~asu dokaj pogosto soo~am z vpra{anjem, ali bom {e vztrajal, ali bom poskusil {e v bodo~e opravljati naloge na tem poloàju. Moj odgovor je pritrdilen. Pred dvema letoma sem ob znanju obljubil tudi energijo za prihodnost. Ker sem vedel, da je za opra-vljanje nalog na tem poloàju potrebno vloìti veliko energije, nisem odnehal ob prvih teàvah. ûtim, da imam {e veli-ko volje za dosego dolgoro~nih ciljev in dovolj energije za bodo~e izzive, zlasti ~e bom uìval va{e zaupanje in podporo. Ampak do takrat, ko bo nastopil praznik demokracije, je {e veliko ~asa in medtem bom skupaj s svojo ekipo vloìl napor za dosego zadanih ciljev. In potrebna bo ve-lika pomladna, pa tudi poletna in jesen-ska aktivnost.V prihodnjih dneh se bodo zvrstili prazni-ki, ki zagotovo mnogim veliko pomenijo. êprav nekateri v na{i dràvi tudi prazni-ke delijo na »va{e in na{e«, vam èlim, da vas prazniki poveèjo in ne delijo.Vsem vam ob velikono~nih praznikih èlim zdravja, veselja in radosti ter pol-ne mize dobrot, ki jih boste uìvali v kro-gu najdra`jih. Ob dnevu boja proti okupatorju naj vas vodi spo{tljiv spomin na dejanja in odlo~itve, ki pri~ajo o samozavesti in pogumu slovenskega naroda, ki je svojo prihodnost dosegel z zdruènimi mo~mi.Ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, vsem vo{~im veliko delovnih uspehov in èlim prijetno prvomajsko praznovanje!

Mitja HORVAT, ùpan

Novice ob~ine DUPLEK 1

OBÎNSKI SVETDVE SEJI OBÎNSKEGA SVETA V MARCUV mesecu marcu se je ob~inski svet ob~ine Duplek sestal na 29. in 30. redni seji. Ob~inski svetniki so med drugim obrav-navali letno poro~ilo medob~in-skega in{pektorata in redar-stva ter informacijo policijske postaje Maribor o varnostnih pojavih v ob~ini Duplek. Prav tako so potrdili elaborat o ob-likovanju cen izvajanja javne slu`be odvajanja in ~i{~enja odpadnih voda in storitev od-voza, predelave in odlaganja komunalnih odpadkov.Ponovno so bili izraèni pomisleki v zvezi s prisotnostjo redarjev v ob~ini. Ob tem je bilo izpostavljenih nekaj lo-kacij, kjer bi morali redarji in policis-ti vr{iti poostren nadzor, kot sta npr. igri{~e v Dvorjanah ter obmo~je gra-moznice. Tukaj vsako leto v pomladnih in poletnih mesecih namre~ opaàmo nedovoljeno vo`njo z motornimi vozi-li v krajinskem parku. Izpostavljena je bila tudi problematika vlomov v ob~i-ni, ki je àl vse pogostej{a. Ob~inski svetniki so potrdili elaborat o oblikovanju cen izvajanja javne slu`be odvajanja in ~i{~enja odpadnih voda. S tem so bile dolo~ene cene storitev odvajanja, cene storitev ~i{~enja ko-munalne in padavinske odpadne vode ter vi{ina stro{kov omre`nine in dru-gih stro{kov v okviru izvajanja te jav-ne slu`be. Cene so pri~ele veljati s 1. aprilom 2014. Cena izvajanja storitev odvajanja ko-munalne in padavinske odpadne vode je tako 0,2375 Eur/m3. Subvencija na ceno za leto 2014 je 50 odstotkov, pri ~emer tako zara~unana cena storitve za leto 2014 zna{a 0,1187 Eur/m3. Cena izvajanja storitev ~i{~enja komunalne in padavinske odpadne vode pa zna{a 0,2625 Eur/m3. Subvencija ob~ine je tudi v tem primeru 50 odstotkov, kar pomeni, da zna{a cena za omenjeno storitev v letu 2014 0,1313 Eur/m3. Omre`nine za uporabo javne infra-

strukture, ki se uporablja za izvajanje javne slu`be odvajanja in ~i{~enja ko-munalne in padavinske odpadne vode, pa so naslednje:

Omrežnina za uporabo kanalizacijskega omrežja v lasti Občine Duplek

Dimenzija priključka Faktor omrežnineOmrežnina Eur

(brez DDV)Omrežnina s subvencijo (50 %)

v Eur (brez DDV)DN ≤ 20 1,00 4,08 2,04

20 < DN < 40 3,00 12,25 6,1340 ≤ DN < 50 10,00 40,85 20,4250 ≤ DN < 65 15,00 61,27 30,6465 ≤ DN < 80 30,00 122,54 61,27

80 ≤ DN < 100 50,00 204,24 102,12100 ≤ DN < 150 100,00 408,47 204,24

DN ≤ 150 200,00 816,94 408,47

Omrežnina za uporabo omrežja čistilnih naprav v lasti občine Duplek

Dimenzija priključka Faktor omrežnineOmrežnina Eur

(brez DDV)Omrežnina s subvencijo

v Eur (brez DDV)DN ≤ 20 1,00 1,54 0,77

20 < DN < 40 3,00 4,61 2,3040 ≤ DN < 50 10,00 15,36 7,6850 ≤ DN < 65 15,00 23,03 11,5265 ≤ DN < 80 30,00 46,07 23,03

80 ≤ DN < 100 50,00 76,78 38,39100 ≤ DN < 150 100,00 153,57 76,78

DN ≤ 150 200,00 307,13 153,57

Ob~inski svet je potrdil cene opravljanja individualnih storitev, povezanih z ne-preto~nimi greznicami, obstoje~imi greznicami in malimi ~istilnimi napravami za uporabnike, ki niso neposredno priklju~eni na javno kanalizacijsko omre`je, in sicer:

Individualna storitev Cena (brez DDV)- Odvoz mulja iz ČN velikosti do 50 PE 22,83 Eur/m3

- Praznjenje greznice 19,18 Eur/m3

- Čiščenje individualne kanalizacije 64,00 Eur/ura- Čiščenje in praznjenje maščobnih lovilcev 69,41 Eur/m3

- Čiščenje in praznjenje vsebine oljnega lovilca 77,63 Eur/m3

- Čiščenje in praznjenje mulja iz oljnega lovilca 310,50 Eur/t- Praznjenje olja iz oljnega lovilca 73,06 Eur/m3

- Obračun položnic in poštnina/mesečno 0,7500 Eur / kos

Ob~inski svet je potrdil {e elaborat cen storitev odvoza, predelave in odlaganja komunalnih odpadkov. S potrditvijo elaborata, ki ga je predloìl izvajalec pred-metne javne gospodarske slu`be, se na~in obra~una usklajuje z zakonskimi do-lo~ili glede predpisanega sistema obra~una te javne slu`be. Cena izvajanja odvo-za komunalnih odpadkov, ki je bila nespremenjena od maja 2009, bo v bodo~e v primerjavi z veljavnimi cenami ni`ja v razponu od 0 do 50 odstotkov, odvisno od {tevila ~lanov gospodinjstva. V skladu s priloènim elaboratom izvajalca javne slu`be se v prihodnjih treh letih ne predvidevajo spremembe cen omenjene sto-ritve. Spremembe cen bodo vidne na pla~ilnih nalogih v mesecu maju za storitev, opravljeno v aprilu.Potrjena je bila tudi cena socialnovarstvene storitve »Pomo~ druìni na domu«, ki od 1. aprila 2014 zna{a 16,61 EUR na uro. Cena za kon~nega uporabnika ostane nespremenjena. Dokon~no je bila potrjena tudi investicija »Sanacija {olske kuhinje in jedilnice Os-novne {ole Korena« in dinamika financiranja. V skladu z novelacijo dokumenta o

Novice ob~ine DUPLEK2

identifikaciji investicijskega projekta je tako izvedba sanacije {olske kuhinje in jedilnice razdeljena na tri faze, in sicer: prva faza – izgradnja strehe nad starim delom, prizidek kuhinje; druga faza – prizidek – jedilnica ter oprema kuhinje; tretja faza – ureditev mansarde, poàr-no stopni{~e in zamenjava kotlovni-ce. Vrednost celotne investicije zna{a 1.016.953,91 EUR z vklju~enim DDV, od tega prva faza 192.912,33 EUR, druga faza 502.861,91 in tretja faza 321.179,67 EUR.

Ob~inski svet se je seznanil tudi z za-klju~nim ra~unom prora~una Ob~ine za leto 2013.

Jasmina PURI^

TUDI OBÎNA DUPLEK V LAS OVTAR SLOVENSKIH GORICNa ob~inskem svetu v mesecu januarju 2014 so se svetniki odlo~ili, da se tudi ob~ina Du-plek priklju~i Dru{tvu za razvoj podeèlja »LAS Ovtar Sloven-skih goric«. Lokalna akcijska skupina (LAS) Ovtar Slovenskih goric pokriva obmo~-je upravne enote Lenart in zdruù-je 6 ob~in, med katerimi so Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah, to pomeni 19.099 prebivalcev (31. decembra 2013) na obmo~ju 204 km2. S priklju~itvijo va{e ob~ine se pove~a {tevilo prebivalcev na skupno 25.856 prebivalcev, obmo~je pa se pove~a na 244,5 km2.V dru{tvo se vklju~ujejo zainteresirani posamezniki, kmetje, nosilci dopol-nilnih dejavnosti na kmetiji, obrtniki, podjetja, dru{tva, stanovska zdruèn-ja ter javne institucije. V obdobju 2007−2013 smo realizirali 68 projektov (nekateri so v sklepni fazi realizacije), skupna vrednost vseh pro-jektov zna{a: 1.057.129,25 EUR, kjer je bil dele` sredstev iz ukrepa LEADER 529.213,19 EUR.

Z Razvojno agencijo Slovenske gorice (RASG), ki je upravljavec LAS, odgovor-no sprejemamo in izvr{ujemo naloge razvoja podeèlja − na{ skupen izziv, da v teh lepih krajih postorimo ve~ za dobro ljudi in prepoznavnost Sloven-skih goric v {ir{em prostoru. Stopiti moramo iz anonimnosti.

23. aprila 2014 bo volilni ob~ni zbor dru{tva. To je prilo`nost, da v najvi{je organe »LAS Ovtar Slovenskih goric« predlagate 2 ~lana za razvojni svet (upravni odbor) ter po enega ~lana za kolegij predsednika, odbor za ocen-

jevanje projektov in v druge organe dru{tva.

Lokalna akcijska skupina ali LAS os-taja osnovna oblika izvajanja ukrepa LEADER tudi v programskem obdob-ju 2014−2020. V mesecu maju 2014 bomo na va{em obmo~ju za~eli z de-lom analize terena in z delavnicami za pripravo lokalne razvojne strategije za obdobje 2014−2020. Na osnovi temel-jite analize stanja bomo skupaj nasta-vili projekte s pomo~jo katerih bomo uresni~evali zastavljene razvojne cilje in prioritete.

Predstavitev Dru{tva za razvoj podeèlja »LAS Ovtar Slovenskih goric«

Organi dru{tva so: ob~ni zbor, predsednik, upravni odbor oz. razvojni svet, izvr{ni odbor oz. kolegij predsednika, nadzorni odbor, disciplinska komisija, odbor za ocenjevanje projektov, drugi strokovni odbori. V za~etku leta 2014 je dru{tvo {telo 152 ~lanov.

Tabela {t. 1: Osnovni podatki o LASNaziv LAS: Dru{tvo za razvoj podeèlja »LAS Ovtar Slovenskih goric«

Naslov: Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricah

Odgovorna oseba: Vida [avli, predsednica

Telefon: 059 128 773

GSM: 051 660 865

Elektronski naslov: [email protected]

Spletna stran: www.lasovtar.si

Upravljavec »LAS Ovtar Slovenskih goric«Razvojna agencija Slovenske gorice kot most povezuje stalne koordinacije, strokovno usmerjanje in spremljanje razvojnih programov na podro~ju kme-tijstva, malega gospodarstva, turizma in razvoja podeèlja.

Tabela {t. 2: Osnovni podatki o upravljavcu LASUpravljavec: Razvojna agencija Slovenske gorice d. o. o.

Naslov: Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart v Slovenskih goricah

Odgovorna oseba: Tanja Vintar, direktorica

Elektronski naslov: rasg@rasg,si, [email protected]

Spletna stran: www.rasg.si

NAJAVA OB^NEGA ZBORA »LAS OVTAR Slovenskih goric«^lanice in ~lane Dru{tva za razvoj podeèlja »LAS Ovtar Slovenskih goric« ter simpatizerje dru{tva vabimo na redni 7. letni ob~ni zbor, ki bo v sredo, 23. aprila 2014, ob 15.00 uri, v Centru Slovenskih goric, na Trgu osvoboditve 9 (nasproti cerkve) v Lenartu.Vabljeni, da skupaj pregledamo aktivnosti preteklega leta in si zastavimo cilje za prihodnje programsko obdobje razvoja podeèlja 2014−2020. Vabljeni Duple~ani, da se udeleìte ob~nega zbora!S svojimi idejami in predlogi lahko tvorno sodelujete pri pripravi nove lokalne razvojne strategije.


Osrednje Slovenske gorice na sej-mu Altermed v CeljuNa sejmu Altermed so se letos prvi~ pod okriljem Dru{tva za razvoj podeèlja »LAS Ovtar Slovenskih goric« predsta-vljali ponudniki iz osrednjih Slovenskih goric. Na ogled je bila raznovrstna po-nudba, ki se trì pod blagovno znamko Ovtar. To so predvsem lokalni proizvo-di kmetij: bu~no olje, sadje, zeli{~a, ~ebelarski pridelki ...

Z veseljem pa smo obiskovalce vabili, da nas obi{~ejo v na{ih krajih, z oblju-bo, da jih bomo razvajali z odli~nimi kulinari~nimi dobrotami in rujno kaplji-co. Na pohodni{kih in kolesarskih po-teh po gri~ih pa si bodo lahko ogledali razli~ne kulturne znamenitosti in na-ravne danosti. Na sejmu je sodelovala tudi O[ Lenart, ki je v okviru projekta EKO [OLA v poku{ino obiskovalcem ponujala kruh z zdravimi namazi ali medom.

Sejem v Celju je bil ponovno odli~na prilo`nost za promocijo in prikaz pe-strosti na{e Ovtarjeve ponudbe!

Tudi vas v prihodnje vabimo k sodelo-vanju na sejmih, in to è v tem letu. Prva prilo`nost bo è konec maja 2014 na kmetijsko-obrtni{kem sejmu (KOS 2014) v Lenartu.

Vida [avli, predsednica LAS Ovtar Slovenskih goric

Foto: Arhiv LAS

Foto: Arhiv LAS

Foto: Arhiv LAS

Razvojni svet LAS Foto: Arhiv LAS


PRORAÛN ZA LETO 2014 OHRANJA INVESTICIJSKO NARAVNANOSTOb~inski svetniki so prora~un za leto 2014 sprejeli v drugi obravnavi na 28. redni seji, dne 29. januarja 2014. Pri pripravi prora~una so svetniki aktivno sodelovali in podali predloge amandmajev, ki so bili upo{te-vani. S prora~unom so bili zada-ni cilji, ki jih ob~ina èli dose~i v teko~em letu, in projekti, ki se bodo uresni~evali tudi v dalj-{em ~asovnem obdobju. Sprejeti prora~un zagotavlja nor-malno poslovanje ob~ine, njenih prora~unskih uporabnikov in drugih prejemnikov javnofinan~nih sredstev ter omogo~a izvr{evanje vseh zakon-skih nalog in prijave na razpise, iz ka-terih pridobljeni viri bodo skupaj z la-stnimi omogo~ili izvedbo na~rtovanih projektov. Prora~un predvideva 8,5 milijona evrov prihodkov, od tega je 56 odstotkov sredstev iz naslova teko~ih prihodkov in 42 odstotkov iz transfernih prihodkov, to so prihodki iz dràvnega prora~una in evropskih skladov. Odhodkovna stran zna{a 8,5 milijona evrov. Od tega je 3,8 milijonov evrov namenjenih za teko~e odhodke in transferje, s katerimi se zagotavlja iz-vajanje zakonskih obveznosti ob~ine in obveznosti do njenih prora~unskih

uporabnikov. Za investicijske odhodke je namenjenih 4,5 milijone evrov ozi-roma 53 odstotkov prora~unskih sred-stev. Prora~unski primanjkljaj bo ob~i-na financirala s prenosom sredstev iz preteklega leta in z zadolèvanjem, v kolikor bodo vsi investicijski cilji reali-zirani v na~rtovanem obsegu.Eden ve~jih projektov na podro~ju va-rovanja okolja in naravne dedi{~ine, katerega realizacija bo tekla to in prihodnje leto, je ureditev odvajanja komunalnih odpadnih voda v sklopu medob~inskega projekta »Varovanje vodnih virov in varna oskrba s pitno vodo«, ki zajema na na{em podro~ju ureditev odvajanja komunalnih odpa-dnih voda naselja Zg. in Sp. Dupleka, Dvorjan in naselja pod Vurberkom. V projekt so poleg na{e ob~ine vklju~ene {e Mestna ob~ina Maribor, Ob~ina Mi-klav` in Ob~ina Ho~e. V skladu s pred-videnim razvojem izgradnje sekun-darnega kanalizacijskega omre`ja je na~rtovana izgradnja tla~nega voda in pre~rpali{~a v @ite~ki vasi. Na podro~ju oskrbe s pitno vodo bodo zaklju~ene aktivnosti na projektu »Celovita oskrba SV Slovenije s pitno vodo«, prav tako bo letos zaklju~ena izgradnja vodovoda Vince-Vurberk. V okviru sanacijskega programa bodo izvedene nujne interventne ob-nove kraj{ih vodovodnih odsekov, vzdrèvanje hidrantov in vklju~itev ~rpali{~ v daljinski nadzor.Na podro~ju vzdrèvanja cestne infra-strukture na~rtujemo prenovo mostov na @ite~kem ({olska pot) in Korenskem po-toku ter protipra{ne ureditve ob~inskih

cest v skladu s predlaganimi prioritetami odbora za komunalo, prav tako nadalju-jemo z zamenjavo svetilk javne razsve-tljave z energijsko var~nimi, na~rtujemo ureditev parkiri{~a za potrebe Kulturne-ga doma Dvorjane in ureditev prometa pri {oli v Spodnjem Dupleku. Na prostorskem na~rtovanju nada-ljujemo aktivnosti za dokon~anje ob~inskega prostorskega na~rta ter spremembe podrobnih prostorskih na~rtov Centra 1 in Centra 2. Podro~je izobraèvanja bo usmerjeno v energet-sko prenovo Osnovne {ole Korena, za kar imamo podpisano sofinancersko pogodbo z Ministrstvom za infrastruk-turo in prostor. Isto~asno bomo pri~eli tudi z izvedbo prve faze projekta sa-nacije {olske kuhinje in jedilnice, ka-tere celotna izvedba je razdeljena v tri faze, in sicer v letih 2014 do 2016. Za prenovo kotlovnice v Osnovni {oli Du-plek na~rtujemo sofinanciranje iz pri-hodnjih razpisov energetske prenove.V kulturi bo klju~na ureditev obstoje~ih objektov, ki bodo z obnovo sluìli svo-jemu namenu. Tako na~rtujemo obnovo tribun in sanitarij na vurber{kem gradu, nujna dela za obnovo Kulturnega doma Vurberk in dodatno ureditev igri{~.Kljub na~rtovanim investicijskim in ra-zvojnim projektom ohranjamo doseda-njo porabo na podro~ju pred{olske in {olske vzgoje, skrbi za starej{e ob~ane in socialno ogroène. S sredstvi na po-sameznih razpisih bomo spodbujali podjetni{tvo in kmetijstvo ter dru`beno udejstvovanje ob~anov na podro~jih kulture, turizma, {porta in dru{tev.

Natalija JAKOPEC

IZ OBÎNSKEGA URADAZA ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV NAJ BI V BODOÊ PLAÊVALI NEKOLIKO MANJOb~inski svet ob~ine Duplek je na 30. redni seji, dne 26. mar-ca 2014, potrdil Elaborat cen

storitev obveznih ob~inskih javnih slu`b varstva okolja, s katerim se spreminjajo cene odvoza, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov v Ob~ini Duplek.

S potrditvijo Elaborata, ki ga je predloìl izvajalec predmetne javne gospodar-ske slu`be, se na~in obra~una uskla-juje z zakonskimi dolo~ili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen stori-

tev obveznih ob~inskih gospodarskih javnih slu`b (GJS) varstva okolja, ki je v veljavo stopila 1. januarja 2013. Cena izvajanja odvoza komunalnih odpad-kov, ki je bila nazadnje spremenjena maja 2009, bo v bodo~e v primerjavi z veljavnimi cenami nekoliko ni`ja, in sicer v razponu od 0 do 50 odstotkov v odvisnosti od {tevila ~lanov posame-znega gospodinjstva. Izra~un cene je definiran, kot è omenjeno, v Elabora-tu o oblikovanju cen izvajanja storitev


obveznih ob~inskih gospodarskih jav-nih slu`b (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki.Elaborat so pripravila podjetja îsto mesto Ptuj, Javne slu`be Ptuj in Sau-bermacher Slovenija. Konzorcij ime-novanih podjetij je tudi eden od pri-javiteljev na razpisan postopek za izbor koncesionarja izvajanja GJS za obmo~je 16 ob~in Spodnjega Podrav-ja in ob~ine Duplek za dobo petnajstih let, za kolikor bo podeljena konce-sija. 6. aprila je bila izdana upravna odlo~ba o izbiri novega koncesionarja za izvajanje GJS ravnanja z odpadki za obmo~je Spodnjega Podravja. V ko-likor na izbiro izbranega izvajalca ne bo prito`be neizbranih ponudnikov, bi lahko bila koncesija podeljena novemu koncesionarju v naslednjih mesecih.

Nove cene izvajanja storitev ravnanja s komunalnimi odpadki so v mese-cu marcu potrdili tudi ob~inski sveti ostalih ob~in Spodnjega Podravja, tako za~nejo veljati è v aprilu, kar pome-ni da bomo spremembo opazili na polo`nicah v mesecu maju leto{njega leta. Skladno z Elaboratom je predvi-deno, da se naj ne bi cene izvajanja storitev spreminjale najmanj naslednja tri leta.

Kot smo è omenili, bo po novem sku-pen obra~un stro{kov GJS ravnanja s komunalnimi odpadki (znesek na polo`nici) za uporabnike storitev ni`ji. Kon~ni znesek na polo`nici bo ni`ji predvsem, ker po novem na polo`nici ve~ ne bo ve~ postavke »investicija CERO«. Ker se bo po novem kot po-sebna postavka obra~unavalo tudi ravnanje z biolo{kimi odpadki, bo to seveda dodaten stro{ek za uporabni-ke, vendar samo v primerih, ~e bodo gospodinjstva posebej uporabljala {e posodo za biolo{ke odpadke. Za go-spodinjstva, ki te posode ne bodo ime-la in bodo sama kompostirala biolo{ki odpad, postavke za zbiranje bio od-padkov na polo`nicah ne bo.Cena izvajanja storitev ravnanja s komunalnimi odpadki glede na ve-ljavno zakonodajo po novem ne bo ve~ fiksna, ampak bo variabilna. Obra~unavala se bo glede na koli~ino (teò) ostanka me{anih komunalnih odpadkov. Torej: ~im bolj bomo upo-rabniki odpadke lo~evali, toliko manj bo me{anih komunalnih odpadkov in ni`ja bi potem morala biti tudi cena

izvajanja storitve GJS. Po obra~unu na podlagi aktov iz leta 2007 in leta 2009 se je storitev GJS ravnanja s komu-nalnimi odpadki zara~unavala glede na {tevilo oseb v gospodinjstvu, kar pa sedaj zakonsko ve~ ni dopustno. Zdaj se kot obra~unska enota ponovno vpeljuje volumen (v litrih). Za gospo-dinjstvo z enim ali dvema ~lanoma je predvidena uporaba 80-litrske posode, za tri- in {tiri~lansko gospodinjstvo 120-litrske ter za gospodinjstvo s pet ali ve~ ~lani 240-litrske posode. Po novem bo izvajalec GJS pri obra~unu na polo`nici moral navesti ceno sto-ritve vsake posamezne storitve oz. slu`be, in sicer: zbiranja, obdelave in odlaganja. Kot postavka na polo`nici bo ostala {e okoljska dajatev, ki bo v primerjavi z obstoje~o vrednostjo prav tako ni`ja. Okoljska dajatev se zara~unava za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Ker se bo po novem me{anih komunalnih od-padkov odlagalo bistveno manj kot v preteklosti, je razumljivo, da bo tudi okoljska dajatev ni`ja.V skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih ob~inskih gospodarskih javnih slu`b (GJS) varstva okolja je cena posamezne storitve – zbiranja, obdelave in odla-ganja – sestavljena iz cene javne infra-strukture in cene opravljanja storitev posamezne javne slu`be.Skladno s sprejetim Elaboratom je predvideno, da bo zbiranje komunal-nih odpadkov na na{em podro~ju tudi v bodo~e opravljalo podjetje îsto me-sto Ptuj. Obdelava biolo{kih odpadkov oz. kompostiranje naj bi se v prihodnje izvajalo na lokaciji CERO Gajke, obde-lava me{anih komunalnih odpadkov pa na napravi v Lenartu, ki je v lasti dru`be Papir servis. V Lenartu naj bi se torej odpadki iz celotne spodnje podravske regije mehansko obdelali. Produkt RDF-gorivo se lahko potem nadalje proda v seìgalnice. Ostanek odpadkov, ki za nadaljnjo izrabo ve~ ni primeren oziroma rentabilen, bi se odloìl na deponiji. Do konca leta 2015 naj bi bilo predvideno odlaganje na deponiji v Ormoù.

Predvidene koli~ine odloènih me{anih komunalnih odpadkov bodo v bodo~e ni`je tudi zaradi cilja EU, ki zaradi reci-kliranja in predelave dolgoro~no pred-videva ni~ odloènih odpadkov. Lo~eno zbrani odpadki se è zdaj predelujejo,

ostanek me{anih naj bi v prihodnje v celoti biolo{ko, mehansko ali termi~no obdelovali. Preprosto povedano je cilj, da se odpadki kot surovina v ~im ve~ji meri izkoristijo in da se iz njih pridobi {e uporaben produkt. Posledi~no bo zato tudi stro{ek GJS odlaganja ostan-ka me{anih komunalnih odpadkov (storitev in okoljska dajatev) ni`ji, saj klasi~nega odlaganja, kot ga poznamo danes, v prihodnje na odlagali{~ih ve~ ne bo. Odloìl se bo samo tisti del od-padka, ki ga ne bo mogo~e na noben moèn na~in ve~ izkoristiti. Ker se bo ve~ina ostanka me{anih komunalnih odpadkov v napravah za mehansko--biolo{ko obdelavo in v seìgalnicah predelovala, bo po predelavi od od-padkov ostal {e samo pepel ali more-biti kak{na snov v obliki blata oziroma granulata. Koli~ine tega odpada bodo bistveno manj{e, kot so po trenutnem sistemu odloène koli~ine me{anih ko-munalnih odpadkov. Zato bo seveda stro{ek odlaganja toliko ni`ji in bodo ob~ani na tej postavki (odlaganje) pla~evali v bodo~e manj.

Marjan TOPI^

RAZVELJAVLJEN ZAKON O NEPREMI^NINAHUstavno sodi{~e je konec mese-ca marca presodilo, da je Zakon o davku na nepremi~nine v ne-skladju z Ustavo Republike Slo-venije. Ob presoji ustavnosti omenjenega zakona je presojo raz{irilo {e na Zakon o mnoì~-nem vrednotenju nepremi~nin, s katerim je bila dolo~ena po-splo{ena tr`na vrednost nepre-mi~nin.

Za dolo~itev te vrednosti nepremi~nin je bilo klju~no oblikovanje modelov vrednotenja, ki pa jih zakon ni posebej dolo~il, prav tako tudi ne meril za izbi-ro posamezne metode vrednotenja. To je bil tudi razlog, da je Ustavno sodi{~e delno razveljavilo tudi ta zakon.


Ob presojanju razli~nega obdav~evanja reziden~nih in nereziden~nih stanovanjskih nepremi~nin je Ustavno sodi{~e ugotovilo, da je zmotno skle-pati, da gre v primeru stanovanjske nepremi~nine, na kateri lastnik nima stalnega prebivali{~a, za stanovanj-sko nepremi~nino, ki je namenjena tr`nemu oddajanju v najem. Po mne-nju Ustavnega sodi{~a lahko namre~ lastnik nepremi~nine uporablja za bi-vanje poleg stanovanja, kjer ima pri-javljeno stalno prebivali{~e, {e drugo stanovanje oziroma dovoli, da v njih bivajo njemu bli`nje osebe.

Ustavno sodi{~e je Zakon o davku na nepremi~nine razveljavilo v celoti. Prav tako je, kot è zapisano, razve-ljavilo Zakon o mnoì~nem vrednote-nju nepremi~nin, v kolikor se nana{a na mnoì~no vrednotenje nepremi~nin zaradi obdav~enja nepremi~nin.

V skladu s to odlo~itvijo je treba po-udariti, da se od 1. aprila 2014 dalje pobirajo dav{~ine, ki so se pobirale pred uveljavitvijo Zakona o davku na nepremi~nine, in sicer nadomestilo za uporabo stavbnega zemlji{~a, pristoj-bine za vzdrèvanje gozdnih cest in davek na premoènje. Poenostavljeno povedano, uporabniki nepremi~nin boste tako tudi to leto prejeli pla~ilne naloge za poravnavo obveznosti iz na-slova nadomestila za uporabo stavb-nega zemlji{~a.

Navkljub temu pa je smiselno, da si lastniki nepremi~nin, ki so ob in-formativnih izra~unih davka na nepremi~nine ugotovili dolo~ene po-manjkljivosti, nepravilnosti, podatke v registru nepremi~nin ~im prej ure-dijo. Prav tako prosimo, da bi lastniki obstoje~ih stavbnih zemlji{~ (gradbe-nih parcel) presodili, ali je na teh stavb-nih zemlji{~ih mo`no graditi in ali jih uporabljajo v kmetijske namene ali ne, saj bi v nasprotnem primeru posku{ali ta stavbna zemlji{~a v okviru priprav prostorskega na~rta spremeniti nazaj v kmetijska zemlji{~a. O vseh spre-membah na podro~ju urejanja podat-kov o nepremi~ninah vas bomo sproti obve{~ali preko ob~inskega glasila in spletne strani.

Jasmina PURI^

TUDI DUPLEK NA MOJA OBÎNA.SIV poplavi novic iz celotnega sveta hitro pozabimo na pomen novic iz doma~ega okolja. Iro-ni~no je, da smo bolje in hitreje obve{~eni o tem, kaj se dogaja na drugem koncu sveta kot o tem, kaj se dogaja tako reko~ »za vogalom«. Vrzel sku{amo v ob~ini Duplek zapolniti s splet-nim portalom MojaOb~ina.si

MojaOb~ina.si ima cilj zdruìti lokal-ne novice v posamezni ob~ini in na enem mestu ponuditi najve~ji izbor tistih novic, ki jih le ste`ka najdemo v osrednjih medijih. Portal za ob~ino Duplek è ìvi na naslovu www.mo-jaobcina.si/duplek. Spletno stran si lahko ogledate tudi na pametnih mo-bilnih napravah, o dogajanju v ob~ini pa ste lahko obve{~eni tudi preko te-denskega mailinga.

Vsebine pa niso le vidne v vsakem trenutku na spletu, ob~ani boste lah-ko z vsebinami tudi sami upravljali. Ponudba Lokalne spletne skupnosti MojaOb~ina.si je predvsem zanimiva za vsa dru{tva in organizacije, ki za svoje doma~e okolje veliko storijo, le ste`ka pa pridejo do medijev, da bi o njihovem delovanju izvedeli tudi drugi.

Vabljeni ste torej vsi iz raznih usta-nov, zavodov, {ol, dru{tev, krajevnih skupnosti, ki ste è zadolèni za pisa-nje oziroma obve{~anje ali pa bi to {e radi postali, da se na spletni strani re-gistrirate in pri~nete s pisanjem. Ure-janje vsebin na portalu je enostavno in hitro, za ve~ informacij pa si oglejte spletno stran MojaOb~ina.si.

5 razlogov zakaj sodelovati:

1. prilo`nost, da va{o aktivnost pred-stavite lokalni skupnosti,

2. pridobite nove sponzorje,3. pridobite nove ~lane,4. izpostavite va{e aktivnosti,5. pove~ajte obisk va{ih dogodkov,6. dvignite klike na va{i spletni strani,7. ker je za vas brezpla~no.

Registrirajte se, prejeli boste potrdilo

o prijavi in preko te aplikacije vna{ali prispevke, slike, kot tudi napovedi do-godkov.

Veselimo se va{ih objav. Ekipa MojaOb~ina.si

KAKO RAVNATI OB VLOMIH V STANOVANJSKE OBJEKTEPolicisti PP Maribor I vlome v stanovanjske hi{e obravna-vamo prioritetno in izvajamo {tevilne aktivnosti na terenu. S tem v zvezi pa apeliramo na ob~ane, da pove~ajo last-no pozornost in angaìranost v soseskah, saj sami najbolje poznajo svojo okolico in tako najla`je prepoznajo sumljive osebe, ki bi se tam zadrèvale z namenom izvr{evanja kazni-vih dejanj. S tem lahko policiji veliko pomagate pri odkritju storilcev.

Zaradi varnosti ob~anom na obmo~ju policijskega okoli{a Duplek svetujemo zlasti:- naj bodo pozorni na pojav sumlji-

vih oseb ali vozil v stanovanjskih soseskah,

- naj o pojavu le-teh takoj obvestijo policijo na {tevilko 113 ali na ano-nimni telefon policije 080 1200,

- naj si posku{ajo zapomniti ~im ve~ podatkov o sumljivih osebah in vo-zilih in te podatke nato posredu-jejo policistom, ki se bodo odzvali klicu,

- naj v primeru zalotitve storilca v hi{i ne nudijo odpora, temve~ naj nemudoma pokli~ejo na pomo~ po-licijo,

- naj si v primeru bega storilca zapo-mnijo smer njegovega bega, {tevi-lo storilcev in podobno,

- v primeru, da opazijo vlom v lastno stanovanjsko hi{o, naj se ni~esar ne dotikajo in naj ne vstopajo v objekt, temve~ naj pokli~ejo polici-


jo; policisti bodo opravili ogled kra-ja kaznivega dejanja in zavarovali sledi, ki bodo sluìle pri identifika-ciji osumljenca,

- v primeru odsotnosti naj stano-vanjski objekt ne daje znakov, da je trenutno prazen, zato naj imajo v ve~ernem ~asu pri`gano kak{no lu~,

- v primeru dalj{e odsotnosti naj tega ne objavljajo na druàbnih omre`jih (npr. na Facebooku), prav tako naj se s sorodniki ali sosedi dogovorijo za praznjenje po{tnega nabiralnika,

- v okolici hi{e naj ne hranijo na do-segljivem mestu orodja, ki je pri-merno za vlom (montirno èlezo, kramp, sekiro in drugo primerno orodje), prav tako naj v notranjost pospravijo lestve.

Pri opisu sumljivega vozila policisti potrebujejo zlasti naslednje podatke: znamko, tip, barvo, registrsko {tevil-ko, zlasti registrsko obmo~je in drà-vo registracije, koliko oseb je v vozilu, morebitne posebnosti vozila (ali ima vinjeto, lita plati{~a, nalepke, zatemn-jena stekla, dodatne lu~i, morebitne po{kodbe vozila, {portno predelavo) in podobno.

Pri osebnem opisu sumljivih oseb naj si ob~ani zapomnijo zlasti: spol, vi{ino osebe (pomagate si lahko z re-feren~nimi stvarmi ali objekti, kot je na primer vi{ina podboja vrat, vi{ina pro-metnega znaka v bliìni ipd.), barvo las, telesno strukturo, morebitne ob-razne in druge zna~ilnosti (brke, bra-do, tetovaè, uhane, piercinge, sledi po{kodb), jezik in nare~je, v katerem govori, obla~ila osebe (~im podrobne-je: barvo, kroj, zlasti kak{ne podrob-nosti, kot so na{itki ali napisi), obutev osebe ({portne copate, {kornje, ~evl-je), {tevilo oseb, ki ste jih videli, na~in in smer njihovega gibanja, morebitne sostorilce v bliìni (parkirana sumlji-va vozila v bliìni, kjer oseba sedi v notranjosti), ali je kje odvrgel kak{en predmet in podobno.

Marko RAHLE, vodja policijskega okoli{a Duplek

ODGOVORNOST LASTNIKOV NENADZOROVANIH PSOV IN GLOBEDoma~e ìvali zapu{~ajo svoj dom in odhajajo na samostoj-ne obhode iz razli~nih vzrokov. Vsekakor pa je naloga lastni-kov, da imajo svojo ìval po na-dzorom. Nenadzorovani sprehodi pomenijo na-slednje:- ìval je na samostojnih sprehodih

izpostavljena razli~nim nevarno-stim,

- ljudem, ki pustijo, da se njiho-ve ìvali same sprehajajo okoli, ve~inoma ni mar za varnost teh ìvali, nekateri pa jim èlijo celo namensko {kodovati, ker se jih naveli~ajo in se jih èlijo na tak na~in znebiti.

Nevarnost na cesti{~u za ìval in za druge ljudiNa cestah mnogi vozniki ne zavirajo ali ne po~akajo, ~e sre~ajo ìval, kar po-meni, da obstaja zelo velika nevarnost, da jih povozijo ali po{kodujejo. Veliko ìvali zaradi neodgovornih lastnikov tako nesre~no kon~a pod avtomobil-skimi gumami v hudih mukah. Po dru-gi strani pa lahko taka ìval povzro~i nesre~o, v kateri se lahko po{kodujejo tudi ljudje.Kot lastnik/lastnica ìvali ste odgovor-ni za po~etje va{e ìvali. ê ta na sa-mostojnih sprehodih ogroà ljudi, dru-ge ìvali ali po{koduje tujo lastnino, je to va{a odgovornost. Tako vedenje ste dol`ni prepre~iti, saj imajo drugi ljudje vso pravico, da se mirno sprehajajo po cesti in da njihova lastnina ni uni~ena zaradi va{ega ljubljen~ka. Odganjanje od hi{ê pride taka ìval v bliìno hi{e, av-tomobila ali druge doma~e ìvali, jo marsikdo podi stran, v~asih tudi z obmetavanjem ali s streljanjem (to je sicer prepovedano, a je kljub temu redna praksa pri nekaterih).

Nevarnosti v gozduê ìval zaide v gozd ali ~e tam celo preganja divjad (kar je nezakonito in za to odgovarja neodgovoren lastnik),

jo lovci lahko ustrelijo. Med razisko-vanjem po travnikih in grmovju lahko celo najde kak{en strup in ga zauìje. Lahko pa naleti tudi na kak{no ve~jo ìval, ki je njen naravni plenilec (ne-varnost predvsem za zelo mlade ìva--li), mogo~e je pa tudi, da pride med ìvalmi do rivalstva, ki se lahko kon~a s pretepom, ugrizom ali celo smrtjo. Lastnik je odgovoren za svojo ìval.Za vse napake, ki jih ìval stori, je kriv lastnik, ne ìval! Vam je vseeno, ~e se va{i ìvali zgodi kaj zgoraj omenjene-ga? Po to~i zvoniti je prepozno. Lahko se tudi zgodi, da boste pla~ali kazen za razne prekr{ke ali pa za nesre~o, ki jo je nehote povzro~ila va{a ìval brez nadzora. In ni kriva ona, krivi ste vi, ker ste to dopustili. Svoboda, v imenu ka-tere ste morda omogo~ili ìvali samo-stojno gibanje, ni prinesla ni~ dobrega. ê pa se vam {e vedno zdi, da je za svobodo treba nekaj pla~ati in da, denimo, smrt pod avtomobilskimi gumami zanjo ni previsoka cena, razmislite, ali bi svojemu 4-letnemu otroku tudi privo{~ili tako svobodo. Kajti znajti se v ~love{ko organizi-ranem prometu je za psa ali ma~ko pribli`no enako te`ko (ali celo te`je) kot za tako majhnega otroka. S to pomembno razliko, da bodo vozni-ki in voznice zaradi otroka ustavljali in zavirali, ~e ga bodo le pravo~asno zagledali, za ìval pa le nekateri. Nesre~a nikoli ne po~iva in celo zelo skrbnim lastnikom se lahko zgodi, da njihova ìval tragi~no kon~a. Saj se tudi {e tako previdnim voznikom zgo-di, da povzro~ijo prometno nesre~o. Kdor dela, dela tudi napake. Napake so dopustne, a ~e se dogajajo kar naprej, je nekaj narobe. ê se ve~ina va{ih psov ali ma~k, ki ste jih imeli, neko~ ni vrnila s samostojnega sprehoda, tu ne gre ve~ za napako, ampak za ne-odgovorno lastni{tvo. ê se vam to dogaja kar naprej, morate nekaj spre-meniti v svojem ravnanju z ìvaljo! ê se kar naprej spotikate ob stopni-ce, vam lahko svetujemo, da pri hoji po stopnicah vi{je dvigujete noge. ê nasveta ne èlite upo{tevati, je to va{a stvar, saj boste vi tisti, ki boste kar naprej padali ali se opotekali. ê pa va{e ìvali kar naprej poginjajo na-okoli po svetu, je to popolnoma dru-ga stvar, saj ne zadeva ve~ samo vas. Ali bi pustili svojega nekajletnega otro-


ka samega na sprehod po soseski, kjer se lahko nahaja tudi kdo, ki ne mara majhnih otrok in jim sku{a {kodovati ali jih celo ubiti, za povrh pa so zra-ven tudi ceste, kakr{ne pa~ so v bliìni va{ega doma? Lastniki ìvali, ki jih malomarno pu{~ajo, da »svobodno« raziskujejo svet, bi morali nujno nekaj spremeniti v svojem ravnanju. Ma~ke, te pregovorno radovedne ìvali, ki cenijo samotna pohajanja, na~eloma znajo paziti nase, a ~e vam kar po vrsti izginjajo vse ma~ke, ki jih pripeljete k hi{i, je to znak, da okolica va{e hi{e (za-radi prometa, ljudi ali ìvali) ni primer-na za njihovo samostojno sprehajanje. Strah in nelagodje drugih ljudi Psi, ki so vajeni sami hoditi okoli, se velikokrat obna{ajo, kot da so gospo-darji okoli{a, kar je lahko mote~e za sprehajalce in za druge ìvali. Vede-

nje, ki ne povzro~i fizi~nih po{kodb, pa~ pa vzbudi strah in nelagodje, je tudi poseg v tuje pravice. ê se nek-do boji psov, mu je lahko tudi sre~anje s psom, ki ga le previdno povoha, neverjetno stresno in neprijetno. Prav tako ne smemo dovoliti, da se na{ pes pripodi z na{ega dvori{~a na ulico, kjer laja na mimoido~e ali pa se jezi na njihovega psa. Ljudje imajo pravico povsem nemoteno uporablja-ti javne povr{ine in svoje dvori{~e, ne da bi imeli teàve s tujim psom. Ma~kam bomo te`ko prepre~ili, da si ne bi brusile krempljev na primer-nih predmetih, opravljale potrebe v rahli zemlji na gredicah kakega vrti~ka ali se grele na toplih pokro-vih avtomobilov. Prav tako kot pasji tudi ma~ji samci ozna~ujejo terito-rij, pa naj bo to sosedov avto, ko{ za smeti ali pa ko{ara s sadjem, ki

~aka, da jo bo nekdo nesel v hi{o. Na{i kosmatinci so lahko na samostoj-nih sprehodih prava nadloga za sose-de, udeleènce v prometu in ostale, ki prihajajo v stik z njimi. Kot lastni-ki smo dol`ni prepre~iti tako vede-nje, v nasprotnem primeru pa nedvo-mno odgovarjamo za vse posledice. Zakon o za{~iti ìvali (ZZZiv) sicer dolo~a, da morajo biti psi na javnem mestu na povodcu. Za kr{itev je za lastnike psov predvidena kazen od 200 do 400 evrov. Zakon o divjadi in lovstvu pa prepoveduje tudi spu{~anje psov v prosto naravo brez nadzora. Lastnik je odgovoren za {kodo, ki jo njegova ìval prizadene divjadi, za kr{itev pa je predvidena kazen od 400 do 1200 evrov.

Marko RAHLE,vodja policijskega okoli{a Duplek

Na podlagi Odloka o prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih ob~in, {t. 5/14) in Pravilnika o dodeljevanju pomo~i de minimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti v Ob~ini Duplek (Medob~inski uradni vestnik,

{t. 23/07) objavljam

J A V N I R A Z P I Sza dodelitev pomo~i de minimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti

v ob~ini Duplek za leto 2014

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finan~nih sredstev – pomo~i de minimis za uresni~evanje ciljev ob~ine Duplek na podro~ju razvoja podjetni{tva in inovativnosti v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju pomo~i de mi-nimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti v ob~ini Duplek za leto 2014.

VI[INA SREDSTEV

Sredstva so zagotovljena v prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2014 na prora~unski postavki 1402012 – Subvencije za podjetni{tvo v vi{ini 12.000,00 EUR.

Sredstva v prora~unu so omejena.

Upravi~enec lahko skupno prejme najve~ 5.000 EUR pomo~i.

V kolikor bo skupna vi{ina sredstev, ki bi jih naj prejeli vsi upravi~enci, vi{ja od zagotovljenih sredstev na prora~unski postavki, se morajo upravi~ena sredstva po vsakem posamezniku zmanj{ati za enak sorazmerni dele`, tako da odobre-na skupna sredstva ne bodo presegla sredstev, ki so zagotovljena na prora~unski postavki oziroma se lahko v naspro-tnem slu~aju pove~ajo za enak sorazmerni dele` neporabljenih sredstev.


UKREPI IN POMOÎ

Ukrep – sofinanciranje samozaposlovanja

Namen pomo~i je zmanj{evanje brezposelnosti v obdobju od 1. 6. 2013 do 30. 9. 2014 oz. do zaprtja tega razpisa.

Upravi~eni stro{ki so: stro{ki za realizacijo samozaposlitve v vi{ini do 5 oziroma 10 minimalnih mese~nih pla~.

Upravi~enci do pomo~i v primeru samozaposlitve so fizi~ne osebe, ki imajo stalno prebivali{~e na obmo~ju ob~ine Du-plek in registrirajo dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih dru`bah, ~e jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in so poslovni sede` in prostori za izvajanje dejavnosti na obmo~ju ob~ine, in sicer do 10 minimalnih mese~nih pla~ za primer samozaposlitve brezposelne osebe in do 5 minimalnih mese~nih pla~ za primer samozaposlitve predho-dno zaposlene osebe. Samozaposlitev mora trajati najmanj 12 mesecev.

Pogoji za pridobitev pomo~i:dokazilo o prijavi na Zavodu za zaposlovanje RS pred samozaposlitvijo in po 1. 6. 2013, dokazilo o stalnem bivali{~u v ob~ini Duplek,dokazilo o registraciji dejavnosti na podlagi Zakona o gospodarskih dru`bah v obdobju od 1. 6. 2013 do 30. 9. 2014 oz. do zaprtja tega razpisa,dokazilo o poslovnem sedeù in prostorih za izvajanje dejavnosti na podro~ju ob~ine Duplek,pravo~asna oddaja vloge z zahtevano dokumentacijo iz tega razpisa in razpisne dokumentacije.

ROK IN NAÎN PRIJAVE

1. Rok za oddajo vlog je: do vklju~no 30. 5. 2014.

2. Na~in oddaje vlog za obravnavo:Vlogo – prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ − VLOGA: RAZPIS PODJETNI[TVO« dostaviti na naslov: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek.

Pri odpiranju bodo upo{tevane vloge, ki bodo prispele v tajni{tvo Ob~ine Duplek, in sicer do datuma, navedenega za oddajo vlog. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja.

3. Obravnava vlogVloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje ùpan.

Odpiranje vlog bo nejavno.

ê vloga ne bo popolna, bodo vlagatelji pozvani, da jih dopolnijo v roku 8 dni po odpiranju vlog. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v dolo~enem roku, bodo s sklepom zavrène. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki bodo prispele kot prepozne, se prav tako zavrèjo.

Vlagatelji, ki so pravo~asno oddali popolne vloge oziroma so jih dopolnili, bodo z Odlo~bo o upravi~enosti do dràvne pomo~i obve{~eni o uspe{nosti vloge.

Upravi~enec bo lahko na podlagi prejete odlo~be pri~el z izvajanjem ukrepa. Dokazila morajo upravi~enci dostaviti najkasneje do 30. 9. 2014.

Po prejemu popolnih dokazil bodo upravi~enci v roku 15 dni od prejema le-teh pozvani k podpisu pogodbe.

Upravi~enec bo odobrena sredstva prejel v roku 30 dni od podpisa pogodbe.

Razpisna dokumentacija:Brezpla~no razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v tajni{tvu Ob~ine Duplek, na naslovu Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Objavljena je tudi na spletnih straneh Ob~ine Duplek, www.duplek.si, v rubriki »Javni razpisi, javne objave«.

[tevilka: 3051-1/2014-1 MITJA HORVATDatum: 11. 4. 2014 @UPAN


IZ VA[KIH SKUPNOSTILETNO OBVESTILO O SKLADNOSTI PITNE VODE VODOVODNE SKUPNOSTI VINCE ZA LETO 2013 Vodovodna skupnost Vince, ki oskrbuje gospo-dinjstva s pitno vodo, skrbi, da je pitna voda kakovostna in skladna z zakonskimi zahteva-mi. K temu nas ne zavezuje samo zavedanje o pomembnosti te dobrine, ampak tudi Zakon o zdravstveni ustreznosti ìvil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z ìvili, in Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09). Prav zaradi tega v vodovodni skupnosti Vince izvajamo notranji nadzor kakovosti pitne vode na temeljih na~rta HACCP, ki omogo~a prepoznavanje mikrobiolo{kih, kemi~nih in fizikalnih agensov, ki lahko pomenijo tvega-nje za zdravje. Na~rt HACCP dolo~a izvajanje potrebnih ukrepov in vzpostavlja stalen nadzor v sistemu oskrbe s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo in jih je mogo~e zmanj{ati na {e sprejemljiv na~in. Pri stalnem rednem nadzoru kvalitete pitne vode sodelujemo z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor in Ministrstvom za zdrav-je, ki izvaja preko in{pekcijske slu`be poseben dràvni nadzor. IVZ RS je nosilec monitoringa, daje priporo~ila in navodila ter spremlja stanje vodovoda. Skladnost pitne vode spremljamo na ~rpali{~u, v vodohranu, na omre`ju in pri uporabnikih.

Kot vsako leto smo tudi za leto 2013 dolo~ili plan po-trebnih in predvidenih opravil, ki je zajemal materialno--fizi~na opravila, pa tudi organizacijsko-administrativna v kombinaciji s sprejetim HACCP na~rtom.

Za zagotovitev brezhibnega delovanja smo izvajali pre-gled zajetij, zbirnega in odto~nega bazena, ~i{~enje za-rasti korenin iz cevi zbiralnega voda. Organizirani so bili redno ~i{~enje ograjenega dela zajetij, ko{nja trave ter redni pregledi zra~nikov. Prav tako smo vr{ili mese~ne preglede razto~nega bazena in njegovih elementov. O teh pregledih so vodeni lo~eni mese~ni zapisniki. V skladu z investicijskim planom za leto 2013 smo izvedli zamenja-vo stre{ne kritine na strojnici, izvedli toplotno izolacijo na stropu ter fasadno izolacijo s kon~nim slojem. V izpolnjevanju HACCP programa ter za zagotavljanje higiensko zdravstvene ustreznosti smo izvajali mese~ne kontrole pitne vode (mikrobiolo{ki preizkus), letno kon-trolo (fizikalno-kemijski preizkus) ter monitoring pitne vode, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje.

Vsak preizkus je argumentiran s parametri pregleda in z zdravstveno oceno na posebnem zapisniku in je obvezen v zbirki dokumentov HACCP programa za in{pekcijski pregled. Porabnike pitne vode bomo v primeru morebitnih nesklad-nosti kakovosti vode po zahtevah standarda HACCP obve{~a-li preko oglasne table in radia Slovenske gorice. Priporo~a-mo, da se izdana navodila zaradi varovanja zdravja obvezno upo{tevajo.

Vodovodni odbor Vince je tudi v letu 2013 s svojim delovan-jem in aktivnostmi uspe{no zagotavljal dobavo skladne pitne vode v omre`je vsem odjemalcem naselja Vince.

Franc WEINGERL Leopold KLAMPFERPoobla{~enec in tajnik Odgovorna oseba za HACCP


GRADIMO PRIMARNO KANALIZACIJSKO OMRE@JE OBÎNE DUPLEKV ob~ini Duplek smo v leto{n-jem letu pri~eli izvajati najve~-ji infrastrukturni projekt od ustanovitve na{e ob~ine dalje, projekt z delovnim nazivom »Odvajanje in ~i{~enje odpad-ne vode na obmo~ju Maribora – {ir{e prispevno obmo~je C^N Maribor«. V okviru skupnega medob~inskega projekta {tirih ob~in bodo izvedene investi-cije v odvajanje odpadne vode v ob~inah Maribor, Duplek, Ho~e-Slivnica in Miklav` na Dravskem polju.Cilj je izgraditev ustrezne infrastruktu-re za odvajanje in priklju~itve na cen-

KOMUNALAtralno ~istilno napravo v Dogo{ah, in sicer na obmo~jih, ki so v dràvnem programu opredeljena kot obmo~ja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami na podro~ju odvajanja in ~i{~enja odpa-dnih voda s ciljem zmanj{anja vplivov na okolje. Skupaj s partnerskimi ob~inami iz-vajamo KOHEZIJSKI projekt v okviru perspektive 2007−2013 (za katerega je predvideno nepovratno sofinanci-ranje evropskega kohezijskega sklada v vi{ini 85 %). V okviru projekta je v na{i ob~ini predvidena izgradnja pri-marnega kanalizacijskega omre`ja od Dvorjan, preko Spodnjega Dupleka ter do Zgornjega Dupleka ob vzno`ju bodo~ega protipoplavnega nasipa, kjer se kanalizacijsko omre`je naveè na è zgrajen kolektor preko mostu v Zgor-njem Dupleku z navezavo na C^N Ma-ribor v Dogo{ah. V sklopu izvedbe bodo zgrajena tudi potrebna ~rpali{~a in razbremenilniki v Dvorjanah, Spodnjem Dupleku in tudi

Zgornjem Dupleku.Vrednost gradbenih del v na{i ob~ini zna{a 2.727.850,20 EUR z DDV. Skla-dno z javnim naro~ilom je bil za izva-jalca v na{i ob~ini izbran najugodnej{i ponudnik, in sicer podjetje AHAC d.o.o. V mesecu januarju leto{njega leta smo podpisali z izbranim izvajal-cem pogodbo za izvedbo gradbenih del ter na osnovi pridobljenega grad-benega dovoljenja v mesecu marcu za~eli izvajati tudi prva gradbena dela. Nadzor nad izvedbo bo opravljalo pod-jetje [tajerski inèniring d.o.o. iz Ho~. Izgradnja primarnega kanalizacijskega omre`ja s pripadajo~imi objekti je na-menjena ureditvi odvajanja in ~i{~enja komunalnih odpadnih voda na {ir{em obmo~ju ob~ine Duplek, in sicer pri-marno na obmo~jih naselij Dvorjan, Sp. Dupleka in Zg. Dupleka. Bo pa zgrajeno primarno omre`je omogo~alo nakna-dno {irjenje sekundarne kanalizacije tudi na druga obmo~ja na{e ob~ine. Na primarni vod bomo v naselju Dvor-jane navezali obstoje~o kanalizacijo,

Pregledna situacija izgradnje primarnega kanalizacijskega omre`ja


namenjeno odvajanju meteornih voda v Dvorjanah, s ~imer bo dvorjanski del meteornega kanala prekategoriziran v me{ani kanalizacijski sistem, kar bo omogo~ilo priklju~itev odpadnih voda {ir{emu obmo~ju Dvorjan ter kasneje dograditev kanalizacijskega omre`ja s sekundarno kanalizacijo. Trenutno se dela izvajajo na obmo~ju strnjenega naselja stanovanjskih hi{ na Johah (od Pesla, Dvorjane 10, do To-plaka, Dvorjane 83, ter od Senekovi~a, Dvorjane 90, do Kekca, Dvorjane 114), kjer bomo zgradili tudi gravitacijske vode, na katere je mo`no priklju~evati hi{ne kanalizacijske priklju~ke. Pred-videna je izgradnja kanalizacije me- {anega tipa. Tako bo mo`no sanitarne odpadne vode iz hi{ ter padavinske vode s cest, manipulativnih povr{in in streh preko hi{nih priklju~kov ter poìralnikov odvajati po kanalizacij-skih cevovodih (betonskih ceveh pre-mera od DN300 do DN1200 mm) vse do predvidenih ~rpali{~ ter nato pre-ko sistema tla~nih cevovodov (ti so manj{ih presekov, so iz PE-HD cevi od fi 160 do fi 315 mm/ (10 bar)) do vto-ka v è zgrajen kolektor (kanal PEHD fi 500 mm v Zg. Dupleku) in nato naprej do centralne ~istilne naprave Maribor v Dogo{ah, kjer se vse odplake o~istijo. Skupaj je v na{i ob~ini predvidena iz-gradnja kanalizacijskega omre`ja v dolìni 8.420 m (cca. 2490 m gravita-cijskih vodov in 5930 m visokotla~nih vodov).ê prikaèmo podrobneje {e po kana-lih:• kanal 1.0, L=871 m,• tla~ni vod 1 Dvorjane, L=695 m,• tla~ni vod 2 Dvorjane, L=1298 m,• kanal 2.0, L=731 m,• kanal 3.0, L=252 m,• tla~ni vod 1 Sp. Duplek, L=3149 m,• kanal 1.0 Zg. Duplek, L=634 m,• tla~ni vod 1 Zg. Duplek, L=790 m.

V sklopu izgradnje kanalizacije je predvidena tudi izgradnja dveh razbre-menilno zadrèvalnih objektov s ~rpa-li{~i in dveh tipskih pre~rpali{~: R-Z 1 Dvorjane, s ~rpali{~em 1 Dvor-jane• ̂ rpali{~e Dvorjane 2• ̂ rpali{~e 1 Sp. DuplekR-Z Zg. Duplek, s ~rpali{~em 3 Zg. Du-plek.

V obmo~ju gradnje kanalizacije na delih, kjer ta poteka po ob~inskih lo-

kalnih cestah ter na obmo~ju dràvne regionalne ceste R3-710/1292 v Zg. Dupleku, je po izgradnji predvidena popolna obnova teh cest (tako spodn-jega kot tudi zgornjega asfaltnega ob-rabnega sloja). Skladno s terminskim planom je predviden zaklju~ek vseh

Gradnja gravitacijskega cevovoda v obmo~ju Joh Foto: Marjan Topi~

del do 30. marca 2015. Skrajni rok za dokon~anje vseh del ter posledi~no upravi~enost ~rpanja evropskih nepo-vratnih sredstev je 31. maj 2015.

Marjan TOPI^

V JABLANCAH SMO ASFALTIRALI OBÎNSKO CESTO Skladno z dolo~itvijo prioritet sanacij ob~inskih cest v letu 2013, ki jo je pripravil Odbor za komunalo Ob~ine Duplek, smo v aprilu leto{njega leta do-

kon~ali vsa gradbena dela na popolni rekonstrukciji ob~in-ske javne poti {t. JP 582140 JABLANCE (Ploj-êh-Bauman- @ivko-Nerat). Za rekonstrukcijo te ceste so bila v lanskem letu s strani lastnikov zemlj- i{~ pridobljena soglasja za potrebno odmeritev zemlji{~ za potrebe rekon-strukcije in {iritve cesti{~a, na osnovi tega pa je bila izdelana projektna do-

Foto: Marjan Topi~


KMETIJSTVO IN TURIZEM

kumentacija za izvedbo rekonstruk-cije. Skladno izvedenemu postopku javnega naro~anja je bila z izbranim izvajalcem, podjetjem INDRAST d.o.o. iz Maribora (s partnerjem KOMUNALA SLOVENSKE GORICE d.o.o.), 18. oktob-ra 2013 podpisana gradbena pogodba. Na osnovi pogodbe, kjer je predvidena dvofazna izvedba del, in sicer prvi del v letu 2013 ter preostanek v letu 2014, smo v aprilu leto{njega leta zaklju~i-li vsa gradbena dela. V okviru rekon-strukcije je bila celotna dolìna ceste (619 m) na novo asfaltirana, izvedena je bila utrditev spodnjega ustroja ces-ti{~a, zgrajeno najnujnej{e meteorno odvodnjavanje cesti{~a ter izvedena prestavitev komunalnih vodov.

Marjan TOPI^Foto: Marjan Topi~

KJER JE VOLJA, TAM JE USPEH …Vedno, ko poslu{am tarnanje na{ih kmetov, da se brez umet-nih gnojil in pesticidov ne da ni~esar pridelati, sem izredno presene~ena, da smo v Sloveni-ji tako slabo obve{~eni o mo`-nostih naravi prijaznih na~inov pridelovanja hrane.Pa imamo svetle izjeme. Poznam kme-te, ki pridelujejo po principih permakul-ture, po principu biolo{ko-dinami~nega gospodarjenja. V ve~ini pa kmetje, ki se odlo~ijo pridelovati svoje pridelke tako, da ne {kodujejo naravi ali zdravju ljudi, ki to hrano uìvajo, pridelujejo hrano po principih ekolo{kega kmetovanja.In en tak{en svetel, pravzaprav ble{~e~, primer smo si ~lani Dru{tva za biolo{ko-dinami~no gospodarjenje Podravja ogledali lepo son~no soboto v juniju. To je dru{tvo, ki s svojimi ~lani skrbi za naravi prijazno gospodarjen-je. Ne le da ne uporabljamo pesticidov, na{e osnovno na~elo pri kmetovanju in delu na vrtu je dosledno uveljavljanje na~ela naravnega ravnovesja. Pri tem se upo{teva odzivnost rastlin in ìvali na dejavnike, kot so poloàji planetov ter naravni ritmi leta, meseca in celo

dneva. Delo po tej metodi vklju~uje tudi uporabo in izdelavo biodinami~nih pri-pravkov, ki jih izdelujemo iz zdravilnih zeli{~ in mineralnih snovi, s katerimi krepimo zdravje rastlin ter posredno zmanj{ujemo pojave bolezni in {kodl-jivcev. »Riba smrdi pri glavi!« radi re~emo. In smo se odpravili na sam »kljun« na{e slovenske koko{ke, da preverimo, ~e ta pregovor drì. Kmetija Vinca Feren~aka, ki ohranja ta del Slovenije slovenski, niti malo ne smrdi, pa~ pa nam pokaè, kako z mo~-no voljo lahko vsakdo pride do èlene-ga cilja.Takoj po osamosvojitvi je Vinci Fe-ren~ak, ki je po poklicu filozof in socio-log, obesil slu`bo na klin in za~el odku-povati zemljo − ve~inoma od hrva{kih lastnikov, ki so imeli svoje parcele raz-pr{ene na na{i strani meje. Za 240 ha zemlje, kolikor meri njegova kmetija, ki je tako verjetno tudi najve~ja kmeti-ja v Sloveniji, je bilo potrebno izpisati 600 kupoprodajnih pogodb! Prvo leto je nakupil pribli`no 40 ha zemlji{~ in od marca do novembra prva tri leta kar kampiral sredi svojih polj in obdeloval zemljo. Kupil je nekaj starih traktorjev in kombajn − za vse bi lahko rekli, da sodijo v Tehni~ni muzej v Bistri pri Vrh-niki in ne na prekmurska polja. A vsi

delujejo: è tu se kaè Vincev pristen pristop in odnos do potro{ni{ke kultu-re. Mi smo navajeni, da takoj kupimo nov stroj ali avto, ~im pride nov model − in s tem seveda siroma{imo naravo. Njegova filozofija je druga~na, prava in {~iti omejene Zemljine resurse.Za prve nakupe zemlje je najel 150.000,00 EUR kredita, ni pa dobil nobenih nepovratnih sredstev, ker je tudi to v nasprotju z njegovimi na~eli. Sprejme pa vsako leto subvencijo kot vsi drugi kmetje, saj precej{en del nje-govih polj leì na poplavnem obmo~ju.Od 240 ha zemlje je v intenzivni obde-lavi vsako leto okrog 80 ha, drugi del je posejan s kak{nimi deteljami in tretji del sluì pa{i ìvine.Vinci ima sredi svojega posestva velik otok, ki je v ~asu poplav ve~inoma pod vodo. Na tem otoku ima polja in tudi ìvino: koze, ovce, konje. Njihova nalo-ga je po~asi, a vztrajno iztrebiti nepo-trebno podrast, da se bo po~asi spre-menila v ~istino in kasneje preorala v njive.Pa {e ena prava poteza ekolo{ko usmer-jenega Vinca: na otok se ne pelje z mo-tornim ~olnom, pa~ pa z gumijastim ~olnom, ki je pritrjen na dve ìci , ki omogo~ita, da se ro~no prepeljemo iz enega brega na drugega.Vinci redi na prostem tudi pra{i~ke, ki so


za ograjo, saj bi se druga~e sigurno po-lenili in prenehali iskati hrano v gozdu ter bi se odpravili na bli`nje njive. A na razpolago imajo 11 ha povr{in, tako da jim prostora ne primanjkuje. Tukaj smo doìveli najve~je presene~enje, ki ga zlepa ne bomo pozabili. Ko smo pri{li do ograje, je Vinci za`vi`gal in iz vseh strani so pri~eli te~i pra{i~ki: mali in ve-liki. Vsi smo obàlovali, da nismo imeli s seboj nekaj koruze, da bi jim jo dali v zahvalo, saj so nam priredili pravo pred-stavo, ko so rili in se »kaluìli« v blatu.Na posestvu gojijo tudi sivo slavonsko govedo. Vse ìvali so lepo rejene, izred-

no prijazne in radovedne. @ivijo vedno na prostem, tudi pozimi. Sedaj jim za zimo pripravljajo nadstre{ek, da bodo imele, ~e bodo to èlele, malo za{~ite.Pa da ne pozabim bivolov, ki imajo tudi posebno nalogo. Bivoli se radi kopajo v blatu in s tem ~istijo, zra~ijo in obnavl-jajo zara{~ene in zasute rokave Mure. Sedaj boste pa rekli, da je za obdelavo tolik{nih povr{in in rejo tolikih ìvali potrebno ogromno ljudi. Vinci ima eno redno zaposleno osebo, ~ez po~itnice mu pomagajo {e ne~aki, glavna dela pa opravi kar sam. Se ~udite? Tudi mi smo se. A ko smo preìveli nekaj ur z njim,

smo ob~utili pozitivno energijo, voljo, zanos, prijaznost in veselje, ki mu ga delo po njegovih na~elih prina{a. êstitamo in kon~amo tako, kot smo navedli v naslovu: Kjer je volja, tam je uspeh!Torej, vsem nejevernim Tomaèm nav-kljub je Vinci Feren~ak uspe{en kmet, ki za svoje pridelke ne uporabi ton ke-mikalij in tako na trg po{ilja hrano, ki ohranja zdravje ljudem, ìvalim, rast-linam in, kar je tudi zelo, zelo va`no, na{i »oboleli« Zemlji.

Sonja ÊRNÎ^ LAGERWAL

CVETOÊ POLETJE NISO LE ENOLETNE BALKONSKE RASTLINEBalkoni in terase se iz leta v leto spreminjajo, postajajo vse bujnej{e oaze cvetja, sadja, ze-lenjave in zeli{~. Vse ve~ji pou-darek se daje uporabnim rastli-nam, tako da zadovoljimo vse potrebe in vsa ~utila. Balkon-sko cvetje nas zapelje z barva-mi in teksturami, di{avnice nas omamijo z vonjem, sveì para-di`niki, jaj~evci, bu~ke, solata, jagode in mnogi drugi uìtni plodovi pa omogo~ijo poletno samooskrbo z zdravo, doma pridelano zelenjavo. Fiòl v kombinaciji s poleti cveto~imi ~ebulnicami lahko uporabimo tudi kot vertikalno zeleno zaveso za teraso, vrt ali balkon.Trendi tako narekujejo bogata, polno za-sajena korita, v kateri ne sme manjkati zelenjave, di{avnic in seveda cveto~ih enoletnic, ki jih lahko brez slabe vesti nadomestimo s trajnicami ali okrasnimi travami; ~e v zasaditev vklju~imo zeleno strukturno rastlino (kot je mulenbeckia), ki prekrije lonec, pa je zasaditev videti {e bujnej{a. Za dobro in zdravo rast sadik tako bal-konskega cvetja kot tudi zelenjave in di{avnic je pomembna pravilna izbira materialov za sajenje. Samo kakovo-stne sadike so premalo, potrebujemo tudi pravi substrat ter korita ali lonce. ê sadimo rastline, ki bodo na na{em jedilniku, se na veliko izognemo poce-

Bela verbena in di{avnice v kombinaciji s ~e{njevim paradi`nikom, cveto~e in uìtno. Foto: Tina Tement

ni substratom iz komunalnih muljev in kompostov, saj le-ti velikokrat vsebuje-jo pove~ano koli~ino te`kih kovin in so biolo{ko zelo hitro spremenljivi. Poskrbeti moramo za dovolj velike lonce, da lahko rastline nemoteno raz-vijajo koreninski sistem, posebno ~e na~rtujemo bujno zasaditev, kot so traj-ne gaure, cveto~e vse poletje.ê imamo balkon ali teraso ves dan izpo-stavljeno son~nim àrkom, potem izbira-mo med rastlinami, ki dobro prena{ajo vro~ino in son~no pripeko. Ena tak{nih je zagotovo dipladenija v kombinaci-ji z afri{kim smiljem ali ~ipkasto belim mle~kom. Na{tete rastline lahko po-sadimo skupaj, saj potrebujejo enako koli~ino vode, predvsem pa je pomemb-no, da pod pripekajo~im soncem ne uve-nijo. Tudi bolivijske begonije in zmajeva krila so odli~na izbira za bujna in celo poletje cveto~a korita na son~ni legi. Zeli{~a, kot so timijan, àjbelj in ro`marin, uspevajo na mo~ni pripeki, primerna pa so tudi za sen~ne strani,

vendar bo vsebnosti eteri~nih olj manj{a – ne bo tako intenzivnega vonja. Kombi-niramo lahko razli~ne pisano listne àj-blje s spomin~icami, ki jih po cvetenju zamenjamo s poljubnimi enoletnicami ali trajnicami. Paprike, paradi`niki, citru-si, obe{anke z jagodami − vse to bo zelo lepo uspevalo na son~nih in polsen~nih terasah. Ob redni oskrbi z vodo bomo s sadjem in zelenjavo preskrbljeni ~ez vso poletje in {e v pozni jeseni nas lah-ko razveseljujejo doma~i plodovi. Za ve~je lonce na terasah in balkonih so prav tako odli~ne manj{e vrste sadnih dreves, ribez na steblu odli~no uspe-va tako na doma~em vrtu med zeli{~i in ostalo zelenjavo kot tudi v loncih. V veliko veselje pti~ev in ùèlk bodo uìtni plodovi okrasne jablane, pri kate-ri ostanejo plodovi na drevesu, tudi ko listje odpade, ter sluìjo kot hrana za pti~e ~ez zimo. Za oskrbo je drevo ne-zahtevno. ê imamo prostor in seveda voljo, lahko v svojem zelenem koti~ku uredimo tudi vodni motiv − sluìl bo kot


Na podlagi Odloka o prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih ob~in 5/2014), Pravilnika o dodeljevanju dràvnih pomo~i, pomo~i de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja podeèlja v ob~ini Duplek

(Uradno glasilo slovenskih ob~in 4/08) objavljam

J A V N I R A Z P I Sza dodelitev dràvnih pomo~i za razvoj podeèlja

v ob~ini Duplek za leto 2014

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finan~nih sredstev – dràvnih pomo~i za uresni~evanje ciljev ob~ine na podro~ju razvoja kmetijstva in podeèlja, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju dràvnih pomo~i.

II. VI[INA SREDSTEV

Sredstva so zagotovljena v prora~unu za leto 2014:• na prora~unski postavki 1102010 – subvencije za pospe{evanje kmetijstva v vi{ini 12.000,00 EUR.

Sredstva v prora~unu so omejena. Upravi~enec lahko skupno prejme najve~ do 5.000 EUR pomo~i. V kolikor bo skupna vi{ina sred-stev, ki bi jih naj prejeli vsi upravi~enci, vi{ja od zagotovljenih sredstev na prora~unski postavki, se morajo upravi~ena sredstva po vsakem posamezniku zmanj{ati za enak sorazmerni dele`, tako da odobrena skupna sredstva ne bodo presegla sredstev, ki so zago-tovljena na prora~unski postavki oziroma se lahko v nasprotnem slu~aju pove~ajo za enak sorazmerni dele` neporabljenih sredstev.

III: UKREPI IN UPRAVIÊNCI

Za vse razpisane ukrepe velja, da gre za dràvne pomo~i, ki se lahko dodeljujejo za izvedene aktivnosti s podro~ja investicij v letu 2014, pri ~emer mora biti ra~un izstavljen in pla~an v ~asu od prejema sklepa do 30. 9. 2014, razen za podro~je 6.1., kjer se lahko aktivnosti izvajajo od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2014, ra~uni pa morajo biti prav tako izstavljeni in pla~ani v tem obdobju.

Upravi~enec lahko uveljavlja pomo~ za ukrepe, izvedene v obdobju od odobritve sredstev s strani Ob~ine Duplek, do 30. 9. 2014. Dokazila/pla~ani ra~uni za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja.

1. NALO@BE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO

Najvi{ji znesek dodeljenih pomo~i posameznemu kmetijskemu gospodarstvu za nalo`be ne sme prese~i 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh prora~unskih let ali 500.000 EUR, ~e je kmetijsko gospodarstvo na obmo~ju z omejenimi mo`nostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.

pitnik za pti~ke, lahko pa koristi tudi pri zalivanju.V primeru, da va{a terasa varno po~iva v senci in bi èleli trajno zasaditev, po-tem so astilbe skupaj s hortenzijami odli~na izbira. Te potrebujejo ve~ vlage kot druge rastline, oboje so bujne rasti in listi ustvarijo ~udovito teksturo. Ko astilbe zacvetijo, se hortenzije za~nejo pripravljati k cvetu − in ~e pri tak{ni monokromi zasaditvi pogre{amo barve, potem lahko v ozadje postavimo lon~ke, v katere zasadimo rde~e in vijoli~ne vo-denke, na drugo stran pa postavimo cveto~o sivko. V primeru, da je terasa preve~ sen~na, potem sivko zamenja-mo s cveto~imi deteljami ali fuksijami, ki odli~no uspevajo na sen~nih straneh.

Tina Tement, dipl. in`. krajinske arhitekture

Teraso lahko z malo truda spremenimo v cveto~o oazo, ro`marin in sivka pa poskrbita za di{e~o noto Foto: Tina Tement


Bruto intenzivnost pomo~i:• do 50 % upravi~enih stro{kov nalo`b na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi,• do 40 % upravi~enih stro{kov nalo`b na drugih obmo~jih,• do 50 % upravi~enih stro{kov nalo`b na drugih obmo~jih, ~e nalo`be izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kme-

tijskega gospodarstva in je nalo`ba opredeljena v poslovnem na~rtu,• do 100 % stro{kov obresti kreditov za nalo`be na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40 % vrednosti celotne

nalo`be oziroma do 50 % vrednosti nalo`be na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi,• najvi{ji skupni znesek pomo~i za posamezno nalo`bo na kmetijskem gospodarstvu lahko zna{a do 5.000 EUR na kmetijsko

gospodarstvo.

Upravi~enci do pomo~i:• pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo

v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki leìjo na obmo~ju ob~ine in imajo sede` stalnega prebivali{~a na obmo~ju ob~ine Duplek,

• pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti za potrebe kmetijstva in razvoja podeèlja na obmo~ju ob~ine in imajo svoj sede` na podro~ju ob~ine Duplek,

• ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji.

Pomo~ za nalo`be v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:1.1 posodabljanje kmetij,1.2 urejanje pa{nikov,1.3 urejanje kmetijskih zemlji{~.

1.1. Posodabljanje kmetijPomo~ se lahko dodeli za nalo`be v ìvinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravi~eni stro{ki:• stro{ki izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo ali adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji,• stro{ki materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov,• stro{ki obnove fasad na kmetijskih gospodarstvih primarne proizvodnje (hlevi, gospodarska poslopja, skladi{~a oziroma ne-

stanovanjski objekti),• stro{ki nakupa nove kmetijske mehanizacije,• stro{ki opreme, vklju~no z ra~unalni{kimi programi,• stro{ki nakupa rastlinjaka, montaè ter opreme v rastlinjaku,• stro{ki nakupa in postavitve mre` proti to~i,• stro{ki ureditve trajnega nasada: stro{ki priprave izvedbenega na~rta za zasaditev novega nasada (sadovnjak ali vinograd),

stro{ki priprave zemlji{~a, nakup opore, nakup mreè za ograjo in nakup ve~letnega sadilnega materiala,• stro{ki obresti za kredite za nalo`be na kmetijskem gospodarstvu.• Pogoji za pridobitev:• ustrezno dovoljenje/projektna dokumentacija za izvedbo nalo`be,• predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~,• kreditna pogodba, izra~un obresti, potrdilo o pla~ilu obresti, poslovni na~rt,• dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a,• drugi splo{ni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

1.2. Urejanje pa{nikovPomo~ se lahko dodeli za namen ureditve pa{nih povr{in na obmo~ju ob~ine.Upravi~eni stro{ki:• stro{ki izdelave na~rta/projektne dokumentacije za ureditev pa{nika, • stro{ki nakupa opreme za ograditev in pregraditev pa{nikov z ograjo,• stro{ki nakupa opreme za ureditev napajali{~ za ìvino.Pogoji za pridobitev:• na~rt postavitve pa{nika, • predra~un, ra~un oziroma dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~,• dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a,• drugi splo{ni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

1.3. Urejanje kmetijskih zemlji{~ Pomo~ se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemlji{~.Upravi~eni stro{ki:• stro{ki agromelioracij: stro{ki investicijskega programa in izvedbe agromelioracijskih del (v kolikor je za ureditev zemlji{~a

potrebna tudi analiza tal in apnenje so stro{ki teh storitev vklju~eni).• Pogoji za pridobitev:• program agromelioracije,


• predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~,• dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a,• drugi splo{ni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

2. VARSTVO TRADICIONALNE KRAJINE IN STAVBUpravi~eni stro{ki:• stro{ki izdelave dokumentacije, • stro{ki za nabavo materiala za obnovo,• stro{ki za izvajanje del. Bruto intenzivnost pomo~i:• do 60 % oziroma 75 % upravi~enih stro{kov na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi pri nalo`bah za ohranjanje kulturne dedi{~ine

na proizvodnih sredstvih (kmetijska poslopja),• do 100 % upravi~enih stro{kov za nalo`be, namenjene za ohranjanje neproizvodne dedi{~ine, ki se nahaja na kmetijskih go-

spodarstvih (arheolo{ke ali zgodovinske znamenitosti),• do 100 % dodatne pomo~i za pokritje izrednih stro{kov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potre-

ben za ohranitev zna~ilnosti kulturne dedi{~ine na stavbah.Upravi~enci do pomo~i:• lastniki proizvodnih in neproizvodnih sredstev ter objektov na obmo~ju ob~ine, ki so vpisani v register kulturne dedi{~ine in

imajo registrirano kmetijsko gospodarstvo,• ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev:• ustrezna dokumentacija za izvedbo obnove oziroma nalo`be,• predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~,• dokazilo o vpisu proizvodnih sredstev ali objekta (tradicionalne stavbe) v register kulturne dedi{~ine (RKD), ki ga vodi ministr-

stvo, pristojno za podro~je kulture,• drugi splo{ni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

3. POMO^ ZA PLAÎLO ZAVAROVALNIH PREMIJUpravi~eni stro{ki:• sofinanciranje stro{kov zavarovalnih premij za kritje izgub pri ìvalih, ki jih povzro~ijo bolezni.Bruto intenzivnost pomo~i:• skupaj s sredstvi, sofinanciranimi s strani dràve, pomo~ ne sme prese~i 50 % stro{kov zavarovalne premije. Upravi~enci do pomo~i:• pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev. V primeru

zavarovanja rastlinske proizvodnje je pogoj tudi last oziroma zakup kmetijskega zemlji{~a, ki leì na obmo~ju ob~ine,• zavarovalnice, pri katerih so sklenjena zavarovanja za kmetijska gospodarstva,• ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev:• veljavna zavarovalna polica,• drugi splo{ni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

4. POMO^ ZA ARONDACIJOUpravi~eni stro{ki:• stro{ki pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemlji{~, vklju~no s stro{ki pregleda.Bruto intenzivnost pomo~i:• do 100 % upravi~enih stro{kov pravnih in upravnih postopkov, vklju~no s stro{ki pregleda.Upravi~enci do pomo~i:• pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v

lasti kmetijska zemlji{~a, ki leìjo na obmo~ju ob~ine,• ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev:• dokazila o upravi~enosti arondacije,• dokazila o izvedbi arondacije,• dokazila o pla~ilu stro{kov,• drugi splo{ni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

5. POMO^ ZA SPODBUJANJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH PROIZVODOVUpravi~eni stro{ki:• stro{ki tr`ne raziskave, zasnove in oblikovanja proizvoda, vklju~no s pomo~jo za pripravo vlog za priznanje geografskih

ozna~b in ozna~b porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti,


• stro{ki uvedbe sistemov zagotavljanja kakovosti, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upo{tevanja pristnosti in tr`nih normativov ali programov presoje vplivov na okolje za primarno proizvodnjo,

• stro{ki usposabljanja za uporabo programov in sistemov iz prej{nje to~ke,• stro{ki, ki jih zara~unavajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sis-

temov.Bruto intenzivnost pomo~i:• pomo~ pokrije do 100 % stro{kov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vklju~evati neposrednih pla~il v denarju proi-

zvajalcem.Upravi~enci do pomo~i:• pravne in fizi~ne osebe, ki izvajajo dejavnosti za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov in so za to ustrezno registri-

rane ter zagotavljajo, da je pomo~ dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na ustreznem obmo~ju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, ~lanstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek ne~lanov se omeji na sorazmerne stro{ke za zagotavljanje storitve,

• ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev:• dokazila o izvedbi storitve,• dokazila o pla~ilu stro{kov,• dokazila o vklju~enosti pravnih oziroma fizi~nih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetij-

skih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki leìjo na obmo~ju ob~ine.

6. ZAGOTAVLJANJE TEHNI^NE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJUV okviru zagotavljanja tehni~ne podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo dràvne pomo~i:6.1. Na podro~ju izobraèvanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, in sicer za naslednje teme izobraèvanj in usposabljanj:• trènje kmetijskih pridelkov in storitev, • urejanje dokumentacije na kmetijskem gospodarstvu,• projektni management za kmetijska gospodarstva, • usposabljanje kmetov za pridelavo sadja in zelenjave brez ostankov aktivnih substanc pripravkov,• urejanje kmetijskih gospodarstev in podeèlja,• pridelava, uìvanje kmetijskih pridelkov v vsakdanji prehrani,• te~aji ra~unalni{tva,• prednosti in slabosti uvajanja gensko spremenjenih organizmov na kmetijska gospodarstva.6.2. Na podro~ju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe.6.3. Na podro~ju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih.6.4. Za publikacije, kataloge, spleti{~a.

Upravi~eni stro{ki:• stro{ki na podro~ju izobraèvanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu za organiziranje in izved-

bo programov za usposabljanje,• stro{ki na podro~ju svetovalnih storitev, ki ne spadajo med trajne ali ob~asne dejavnosti, niti niso v zvezi z obi~ajnimi opera-

tivnimi stro{ki kmetijskega gospodarstva in jih opravijo tretje osebe,• stro{ki na podro~ju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih za udele`bo nosilcev kme-

tijskih gospodarstev in njihovih druìnskih ~lanov, potne stro{ke za organiziran prevoz, stro{ke strokovnih publikacij, raz-deljenih kmetijskim gospodarstvom iz ob~ine, stro{ki najemnin razstavnih prostorov za kmetijska gospodarstva iz ob~ine, simboli~nih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, ki ima stalno bivali{~e v ob~ini,

• stro{ki na podro~ju publikacij, katalogov in spleti{~ za pripravo in izdelavo le-teh.Bruto intenzivnost pomo~i :• pomo~ pokrije do 100 % stro{kov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vklju~evati neposrednih izpla~il v denarju proi-

zvajalcem.Upravi~enci do pomo~i:• fizi~ne in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehni~ne podpore in so za to ustrezno registrirane ter zagotavljajo, da je pomo~

dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na obmo~ju ob~ine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravlja-jo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, ~lanstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek ne~lanov se omeji na sorazmerne stro{ke za zagotavljanje storitve,

• ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev:• dokazila/dokumentacija izvedbe tehni~ne podpore,• dokazila o pla~ilu stro{kov oziroma ra~unov,• dokazila o vklju~enosti pravnih oziroma fizi~nih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetij-

skih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki leìjo na obmo~ju ob~ine.


7. IZVAJANJE DRUGIH UKREPOV RAZVOJA PODE@ELJA – SODELOVANJE V OBÎNSKIH IN REGIJSKIH AKTIVNOSTIH ZA RAZVOJ PODE@ELJA

SOFINANCIRANJE DELOVANJA IN AKTIVNOSTI DRU[TEV IN NJIHOVIH ZDRU@ENJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM KME-TIJSTVA IN PODE@ELJA

Namen ukrepa:Dru{tva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izku{enj med prebivalstvom, ki ìvi na podeèlju, zato jih je potrebno spodbu-jati in dolgoro~no s tem tudi dvigniti kvaliteto ìvljenja na podeèlju. Predmet pomo~i:• sofinanciranje razli~nih oblik neprofitnega delovanja dru{tev, ki delujejo na podro~ju kmetijstva, gozdarstva in razvoja

podeèlja. Pomo~ se dodeli za delovanje ustrezne infrastrukture, ki je potrebna za delovanje dru{tva, za najem prostorov, za materialne stro{ke in stro{ke administrativnih del in dela organov dru{tva.

Upravi~enci do pomo~i:• dru{tva, ki imajo sede` na obmo~ju ob~ine Duplek in so ustrezno registrirana,• dru{tva, ki imajo sede` izven ob~ine Duplek ter so ustrezno registrirana – vendar samo za sorazmerni dele`, kot je dele` ~la-

nov s pla~ano ~lanarino iz ob~ine Duplek.

Upravi~eni stro{ki:• do 50 % stro{kov delovanja dru{tva, ki se izkaèjo z ra~unom ali s pogodbo ter z dokazilom o pla~anih stro{kih,• do 50 % vrednosti pla~ane ~lanarine za teko~e leto za ~lane, ki imajo stalno prebivali{~e na podro~ju ob~ine Duplek,• do 50 % stro{kov (izkazanih z ustreznimi dokumenti in izvedenimi pla~ili) organiziranja strokovnih sre~anj, izobraèvanj, ki jih

je dru{tvo organiziralo in so bila dostopna pod enakimi pogoji vsem ob~anom ob~ine Duplek ne glede na ~lanstvo v dru{tvu.

IV. ROK IN NAÎN PRIJAVE

1. Rok za oddajo vlog je: do vklju~no 30. 5. 2014.

2. Na~in oddaje vlog za obravnavo:Vlogo – prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ − VLOGA: RAZPIS KME-TIJSTVO« dostaviti na naslov: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Pri odpiranju bodo upo{tevane vloge, ki bodo prispele v tajni{tvo Ob~ine Duplek do datuma, navedenega za oddajo vlog. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja.

3. Obravnava vlogVloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje ùpan. Odpiranje vlog bo nejavno.

ê vloga ne bo popolna, bodo vlagatelji pozvani, da jih dopolnijo v roku 8 dni po odpiranju vlog. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v dolo~enem roku, bodo s sklepom zavrène. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavr-nejo. Vloge, ki bodo prispele kot prepozne, se prav tako zavrèjo.

Vlagatelji, ki so pravo~asno oddali popolne vloge oziroma so jih dopolnili, bodo z Odlo~bo o upravi~enosti do dràvne pomo~i obve{~eni o uspe{nosti vloge.

Upravi~enec bo lahko na podlagi prejete odlo~be pri~el z izvajanjem odobrenih ukrepov. Dokazila − ra~une o izvr{enih ukrepih ter dokazila o pla~anih ra~unih morajo upravi~enci dostaviti najkasneje do 30. 9. 2014.

Po prejemu popolnih dokazil bodo vlagatelji pozvani k podpisu pogodbe.

Upravi~enec bo odobrena sredstva prejel v roku 30 dni od podpisa pogodbe.

Brezpla~no razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v tajni{tvu Ob~ine Duplek, na naslovu Cesta 4. julija 106, 2241 Sp.Duplek. Objavljena je tudi na spletnih straneh Ob~ine Duplek, www.duplek.si, v rubriki »Razpisi«. Za dodatne informacije lahko pokli~ete na telefonsko {tevilko 02/684 09 11 ali pi{ete na elektronski naslov [email protected] z navedbo »razpis kme-tijstvo«.

[tevilka: 330-1/2014-1 MITJA HORVAT Datum: 11. 4. 2014 @UPAN


Blagoslovitev krià. Foto: Sa{o Koro{ec

Udeleènci si ogledujejo razstavo. Foto: Sa{o Koro{ec

MEDNARODNI SIMPOZIJ »RUSI MED DRUGO SVETOVNO VOJNO IN NOB«V organizaciji Medikohistori~-ne sekcije Slovenskega zdrav-ni{kega dru{tva in Ob~ine Duplek je 21. marca 2014 v Kul-turnem domu Korena potekal mednarodni simpozij z naslo-vom »Rusi med drugo svetovno vojno in NOB«.Uvodoma je dr. Igor Sapa~ predstavil grad Vurberk, njegove za~etke, po-men gradu, njegov àlostni konec in mo`nosti rekonstrukcije gradu, v kate-rem je v 20-ih letih 20. stoletja za~el delovati sanatorij ruskega Rde~ega krià za plju~ne bolezni.

V nadaljevanju so strokovnjaki iz Srbi-je in Hrva{ke predstavili delovanje Ru-sov na zdravstvenem podro~ju v ~asu NOB. Vrhunec simpozija je bilo zago-tovo obujanje spominov gospe Evge-nije Koro{ec iz Bohinja, ki je ìvela na Vurberku v ~asu delovanja ruskega sa-natorija.Po kon~anem simpoziju se je dogajanje preselilo na Vurberk. Na pokopali{~u je sledila slovesnost ob otvoritvi spomin-skega obele`ja − seznama umrlih v sa-natoriju na gradu Vurberk in na~rta po-kopanih na pokopali{~u na Vurberku.

DRU@BENE DEJAVNOSTI

V sklopu simpozija je Ob~ina Duplek pripravila {e stalno razstavo o zgo-dovini gradu Vurberk, pri ~emer smo posku{ali obiskovalcem gradu ~im bolj natan~no predstaviti za~etke gradu, njegov razvoj, grajsko notranj{~ino, opremo in delovanje sanatorija ruske-ga Rde~ega krià ter mo`nosti, ki jih grad obiskovalcem ponuja danes. Stal-na razstava sestoji iz desetih tabel, ki so postavljene okrog obzidja gradu.

S tem pa se tudi vse bolj pojavlja te`n-ja k ohranitvi tistega, kar je {e ostalo od gradu, k rekonstrukciji posameznih delov gradu in seveda k turisti~nemu

razvoju celotnega obmo~ja. Zaveda-ti se namre~ moramo, da imamo v ob~ini izjemno pomemben potencial za razvoj turizma in da bi bilo v pri-hodnjih letih in v naslednji finan~ni perspektivi nujno dati prednost tudi ohranjanju kulturne dedi{~ine ter le-to povezati z drugimi mo`nimi turisti~ni-mi ponudbami na celotnem obmo~ju ob~ine.

Vabljeni torej, da si vzamete ~as in se v teh pomladnih dneh ustavite na gra-du Vurberk ter spoznate in podoìvite njegovo bogato zgodovino.

Jasmina PURI^Foto: Aco Kru{~i~


SIMPOZIJ O SANATORIJU NA VURBERKUNa Vurberku oìvili spomin na ruski sanatorij in tam pokopa-ne Ruse. Tu je 21. marca 2014 potekal drugi mednarodni sim-pozij, tokrat posve~en Rusom pred drugo svetovno vojno in med NOB v Jugoslaviji.Pred odhodom na to prireditev me je ustavil star znanec in me presenetil s provokativnim vpra{anjem: »ûje{, a ni dovolj, da se Slovenci {e vedno ukvar-jamo z belogardisti, vi pa prirejate sim-pozij‚ belim »Rusom?« Potrpe`jivo sem mu prebral naslove tem, ki jih bomo obravnavali ter ga povabil, naj se nam pridruì na predavanjih. Seveda ga ni bilo! Slovenci nikakor ne moremo iz svoje koè, ideolo{ke pregrade so neuni~ljive ... V lepo urejeni dvorani Kulturnega doma Korena je enajst referentov − Igor Sapa~, Aleksej Arsenjev, Radovan Pulko, Gregor Pivec, Anton Oìnger, Dàmila Abdulhalikova, Dubravko Ha-bek, Velimir Vuliki}, Elko Borko, Tatjana Ribkin Pu{kadija in Evgenija Koro{ec − predstavilo razli~ne teme, povezane z nastankom vurber{kega gradu in z ustanovitvijo sanatorija, v katerem sta s svojim delom in odnosom do pacientov izstopala dr. Peter Sokolov in dr. Boleslav Okulokulak. Tudi Alojz Kokalj, vurber{ki ùpnik in veliki pri-jatelj sanatorija, je bil predstavljen v ~astitljivi podobi.Veliko pozornost poslu{alcev je prite-gnila gospa Evgenija Koro{ec. Verje-tno ostaja ena zadnjih {e ìve~ih pri~ o dogajanjih, povezanih s sanatorijem za plju~ne bolezni na Vurberku. Njena druìna je stanovala v grajski pristavi. O~e Viktor je bil od leta 1928 do leta 1935 glavni upravitelj vseh veleposesti in gradov Josipa Herbersteina na slo-venskem [tajerskem. Grofova druìna je prete`no ìvela na ê{kem, zato je malo uporabljala svoj grad Vurberk. Odlo~ila se je, da ga da v dolgoro~ni najem ruskemu Rde~emu kriù. Leta 1934 je veleposestvo Vurberk prevzel grofov sin Hubertus, druìna Kegl pa je zapustila grajsko pristavo in se od-selila. Del simpozija je bil namenjen pred-stavitvi in oceni ruskih medicincev v

~asu prve in druge svetovne vojne na ozemlju Jugoslavije. Svoj pe~at so pu-stili v razli~nih krajih, saj so veljali za po`rtvovalne in strokovno podkovane zdravstvene delavce. Ruski voja{ki zdravniki so v ~asu NOB nadomestili pomanjkanje partizanskih zdravnikov in so zaslu`ni za preìvetje {tevilnih ranjencev. Skupna ugotovitev organi-zatorjev in udeleèncev simpozija je, da je izpolnil pri~akovanja ter pripo-mogel k strokovni oceni delovanja ru-skih zdravstvenih delavcev na Vurber-ku in v Jugoslaviji.

Popoldan je bila spominska slo-vesnost na vurber{kem poko-pali{~u. Na njem so med letoma 1921 in 1941 pokopali preko sto pravoslav-cev, ve~inoma Rusov, ki so se zdra-

vili in umrli v sanatoriju. Njim v spo-min so organizatorji simpozija v sodelovanju z Ob~ino Duplek in ruskim veleposlani{tvom postavili pravoslav-ni spominski leseni kri`, ob njem pa seznam umrlih z ozna~enimi grobovi. Pogrebno slovesnost je vodil paroh srbske pravoslavne cerkve. O pomenu zgodovinskega dogodka sta spregovo-rila direktor Ruskega centra v Mariboru Igor Romanov in duple{ki ùpan Mitja Horvat. Slednji je z direktorjem Ruske-ga centra znanosti in kulture v Lju-bljani Rifatom Pateevom izro~il novo obele`je njegovemu namenu. Celodnevno slovesnost smo zaklju~ili na platoju ob grajskem obzidju. Tam so prizadevni ob~inarji postavili stalno razstavo, ki na desetih prostostoje~ih panojih v sliki in besedi prikazuje zgo-dovino gradu in sanatorija. Na pred-

Nagovor ̀ upana Mitje Horvata. Foto: Joè Pristovnik

Ruska delegacija, paroh srbske pravoslavne cerkve, ùpan Mitja Horvat in dr. Borko.Foto: Joè Pristovnik


zadnjem panoju spoznamo vurber{ke aktivnosti danes, na zadnjem pano-ju pa je prostor za najzaslu`nej{e organizatorje dvoletnega projekta, posve~enega Rusom. Na prvem mestu je zaslu`ni prof. dr. Elko Borko, ki je idejni vodja è omenjenega dogajanja na Vurberku. Ideja brez realizacije bi ostala mrtva. Da se to ni zgodilo, je poskrbel duple{ki ùpan Mitja Horvat s svojo ekipo. Pravo~asno je spoznal potrebo in prilo`nost, da v ob~ini Duplek ponudijo obiskovalcem in doma~inom novo zgodovinsko in kul-turno prilo`nost. Ta bo {e bolj utrdi-la rusko-slovensko prijateljstvo, ki bo obogateno z vurber{ko zgodbo.Ta zgodba pa {e ni kon~ana. Skupna èlja vseh, ki smo bili 21. marca na Vurberku, je, da v stolpu gradu uredi-mo spominsko sobo. @upan pa si naj prizadeva za revitalizacijo gradu. Tega ne zmore sam, zato bo treba poiskati »botre«. Prijatelji Rusi so tu ...

Vsaka {e tako resna prireditev se na [tajerskem kon~a s pogostitvijo. To lepo navado je tudi tokrat izve-dla Ob~ina Duplek in Terme Maribor.

Druènje v Hotelu Habakuk je potrdilo zamisel dr. Borka, da se prihodnje leto ponovno zberemo na Vurberku.

Ale{ ARIH

Otvoritev stalne razstave na Vurberku. Foto: Sa{o Koro{ec

SANACIJA [OLSKE KUHINJE IN JEDILNICE OSNOVNE [OLE KORENAStavba Osnovne {ole Korena je bila zgrajena leta 1814. Stari del {olske zgradbe je bil adap-tiran in ve~krat dograjen. Ve~-ji gradbeni posegi so bili leta 1960 in leta 1993, v letu 1996 je bil zgrajen novi del stavbe (telo-vadnica in nadgradnja telovad-nice z zunanjim zidom in stre-ho). V novem delu {ole so bili leta 2010 urejeni prostori vrtca. Osnovno {olo Korena danes obiskuje 143 {olarjev in 54 pred{olskih otrok, za katere se hrana pripravlja v skro-mno opremljeni kuhinji, veliki vsega 33 m2. Tudi majhna jedilnica (veliko-sti 28 m2) oteùje primerno izvedbo {olske prehrane. Zaposleni in u~enci, ki obiskujejo O[ Korena, se soo~ajo z neustrezno urejenimi prostorskimi po-goji. Prav zato je treba {olske prostore ustrezno preurediti. Vsebina projekta (sanacija {olske kuhi-nje in jedilnice), ki ga je ob~inski svet potrdil na 30. redni seji, je: preureditev in prizidava obstoje~e kuhinje in s tem

prestavitev glavnega vhoda, prizidava jedilnice s pisarnami, rekonstrukcija veznega dela, arhiva ter ureditev no-tranjosti podstre{ja (knji`nica, u~ilnica z delavnico, kabineti, sanitarije) nad starim delom in kompletna obnova strehe tega dela. Predvidena prizidava na severni strani zajema izvedbo jedil-nice ter nad njo pisarni{ke prostore, prizidava na ju`ni strani ob kuhinji pa zajema prostor delitve hrane in spre-jem posode. Kot prizidava bo izvedeno tudi kovinsko monta`no evakuacijsko stopni{~e ob severni fasadni steni te-lovadnice oziroma tega dela zgradbe. Oprema v kuhinji bo nova, prav tako bodo na novo izvedene elektri~ne in-stalacije in prezra~evanje, predvidena je tudi rekonstrukcija kotlovnice s ko-tlom na pelete.Projekt sanacije {olske kuhinje in jedilnice je velik zalogaj tako gra-dnje kot zagoto-vitev sredstev. Celotna investi-cija je ocenjena na milijon evrov, ve~ina zahtevnih gradbenih pose-gov pa se lahko izvaja v ~asu po-letnih po~itnic.

Foto: Arhiv ob~inske uprave

Prav zaradi navedenih dejavnikov je izvedba na~rtovana v treh fazah, in si-cer v letih med 2014 in 2016. Prva faza, katere izvedba bo potekala v letu 2014 hkrati z izvedbo projekta »energetske sanacije«, zajema izved-bo prizidka kuhinje in rekonstrukcijo strehe nad starim delom ter je ocenje-na na 150 tiso~ evrov. Izvedba druge faze v letu 2015, v kateri bo opravlje-na kompletna rekonstrukcija notra-njosti kuhinje in prizidek jedilnice, je na~rtovana v vi{ini 500 tiso~ evrov. Za-dnja faza vklju~uje ureditev mansarde, poàrnega stopni{~a in kotlovnice ter je ocenjena na dobrih 300 tiso~ evrov.

Natalija Jakopec


SEDEM LETNA POTZakonca Dominika in Igor Osvald iz Maribora sta se ne-kega dne odlo~ila, da bosta iz-stopila iz navadnega ìvljenja. Imela sta skoraj vse, najmanj pa ~asa. Naklonjena potovan-jem, radovedna in èljna spo-znavati tuje kulture, tradicije in deèle svojih sanj o zares dolgem potovanju nikoli nista mogla uresni~iti.

Toda nekega dne sta se odlo~ila. Pu-stila sta slu`bi, prodala avto, oddala hi{o in se z javnim transportom za 3 leta odpravila na pot. Vse, kar jima je na dan odhoda tistega son~nega dne marca 2005 ostalo, sta bila dva nabi-to polna nahrbtnika, kan~ek treme in enosmerna vozovnica. Kako se je nju-na avantura zapletala, se iz treh let podalj{ala na kar sedem in se kon~ala s prihodom novega druìnskega ~lana, lahko sli{ite na uro in pol dolgi multi-medijski predstavitev, kjer boste skozi njune fantasti~ne fotografije ob ~utni glasbi in doìveti pripovedi v ìvo po-tovali z njima in bili pri~a nepozabni zgodbi iz resni~nega sveta.

Po predavanju sledi `reb. Dobitnik `reba bo prejel nagrado − njuno knjigo Enosmerna vozovnica.

Vstopnina 4 EUR, otroci vstop prostPredstavitev SEDEMLETNA POT bo 10. maja ob 20.00 v Kulturnem domu Ko-rena

Guimaras, Filipini - Vkrcavanje je v~asih zahtevalo tudi cirku{ke vrline. (Igor Osvald)

PamirHitch: Alichur, Pamirska planota, Tadžikistan - Avtoštop na 4000 m nadmorske vi{ine. (avtorja: Dominika & Igor Osvald)

Broome, Avstralija - Sonce, morje, kamele in ... morski psi. (avtor: Igor Osvald)

Cesta v Putussibau, Kalimantan, Indonezija - Cestne luknje, ki požrejo celoten avtobus, so pred-stavljale tudi rekreacijo za potnike, ki smo si morali avtobus izvle~i kar sami, ~e smo hoteli nadalje-vati pot. (avtor: Igor Osvald)

Kakadu, Avstralija - Po Avstraliji izjemoma nisva potovala z javnim transportom, temve~ sva si kupila 20 let staro Toyoto in jo po prevoženih 24.000 km prodala na drugem koncu kontinenta. (avtor: Igor Osvald)

Kon Tum, Vietnam - Vsepovsod dostopne storitve ti olaj{ajo nahrbtnik nepotrebne navlake. (avtor: Dominika Osvald)

Zahodna Papua, Indonezija - Razlike v modi so bile o~itne (avtor: Igor Osvald)

Sylhet, Banglade{- Teža nahrbtnika te zelo hitro nau~i, kako malo pravzaprav potrebuje{ (avtor: Dominika Osvald)


KNJI@NICA KOT VELIKANSKO KRI@I[ÊNaslov je seveda ve~pomenski. Sre~ujemo se ljudje, sre~ujejo se institucije, razli~na znanja in ideje, ki na neki to~ki naj-dejo skupni imenovalec. Zato

bi lahko rekli, da je knji`nica veliko kriì{~e, pravzaprav ve-likansko sti~i{~e v katerega se stekajo poti znanja, ljudi in do-godkov. V prvih mesecih tega leta smo imeli v Knji`nici Du-plek kar nekaj tak{nih sti~i{~, kjer smo se sre~evali knji`nica, {ola, pisatelji in bralci, ideje in dogodki.Mariborska knji`nica je pri~ela z

obeleèvanjem svojega 65. jubileja in januarja smo k aktivni udele`bi povabili tudi na{e obiskovalce v Kn-ji`nici Duplek. S svojim razmi{ljan-jem ali risbicami so povedali, kaj jim pomeni knji`nica, ki jo lahko obisku-jejo, in knjige, ki jih lahko prebirajo. Nastalo je kar nekaj zanimivih izdel-kov. (Nekaj si jih lahko ogledate na teh straneh.) Akcijo smo poimenovali 65 MODRIH.

Veselo je bilo v knji`nici februarja Med zimskimi po~itnicami smo za otroke priredili PRAVLJI^NE VESELE POÎTNICE, kjer smo se pogovarjali o obdarovanju na splo{no: kdaj, komu, zakaj in kako. Potem smo zavijali da-rilca, iskali najprimernej{e misli za obdarovanca in se tudi posladkali. Vse skupaj smo povezali s pravljico in ne-kateri so se nato izkazali tudi z risan-jem motiva iz pravljice. Seveda nismo pozabili povedali, da ima lahko rojstni dan tudi knji`nica.

Najve~krat so se na{e poti prepletle v marcu. Najprej so u~enci 6. razre-dov O[ Duplek v knji`nici pripravili razstavo izdelkov, ki so jih izdelovali pri pouku zgodovine pri u~iteljici Ma-

rini Herman. Piramide, anti~ne rimske hi{e, anti~na rimska {ola, srednje-ve{ki gradovi, samostani, kme~ke in me{~anske hi{e so napolnile knji`nico in ji za nekaj ~asa vdihnile duh starega in srednjega veka.

Nato smo 13. marca pripravili pred-stavitev za star{e, kjer so u~enci svoje izdelke predstavili tudi vsebinsko. Na ta na~in smo lepo pokazali, kak{ne mo`nosti ponuja knji`nica za izvajanje vseh vrst dejavnosti, star{i so si lah-ko ogledali in prisluhnili izseku pouka zgodovine, otroci pa so dobili prilo`-nost za javni nastop.

Marec smo zaokroìli z obiskom pisa-telja in zalo`nika Andreja Ivanu{e, ki Andrej Ivanu{a Foto: Branimir Ritonija


nam je povedal nekaj o sebi, svojem pisateljskem in zalo`ni{kem delu, za zaklju~ek pa je pripravil kratko pre-davanje o slovenski mitologiji, ki jo raziskuje in jo vsi premalo poznamo. Intervju z njim si lahko preberete v tej {tevilki Novic.

Tatjana Jamnik PocajtVodja Knji`nice Duplek

ZAKAJ TRKAMO NA VRATA?»Branje je najbolje porabljen dolg-~as v na{em ìvljenju«

V Knji`nici Duplek smo v marcu gostili mariborskega pisatelja in zalo`nika Andreja Ivanu{o, ~love-ka z mnogimi talenti. V prvi vrsti nas je zanimalo njegovo literarno in zalo`ni{ko delo. Andrej Ivanu{a je z Mariborsko knji`nico tesneje povezan tudi z drugimi projekti, zato si je zasluìl uvrstitev med 65 mariborskih obrazov, ki jih predstavljamo ob 65-letnici Ma-riborske knji`nice. Zdaj ga pred-stavljamo tudi bralcem Novic.

Od na{e direktorice, Dragice Turjak, sem dobila informacijo, da ste sodelovali pri odmevni akci-ji OPEN BOOK, v kateri smo zbirali slovenske knjige za na{e rojake v ZDA in zamejstvu. Lahko poveste nekaj o tej akciji, kak{en je bil odziv na{ih rojakov v ZDA?»Odziv je bil nad pri~akovanji. V ZDA smo odpeljali 12.000 knjig, ki smo jih zbrali v skupni akciji Mariborske knji`nice in Rotary kluba Maribor-park. Tam smo jih razdelili na dva dela. 4.000 jih je {lo v Lemont pri Chicagu, kjer ìvi okrog 80.000 slovenskih rojakov. 8.000 pa smo jih predali mestni knji`nici v Clevelandu. Tukaj pa ìvi {e 150.000 izseljencev in njihovih potomcev. V Lemontu so nam pripravili nepozaben ve~er, kjer so nastopili otroci pete ge-neracije izseljencev in peli slovenske pesmi. V Clevelandu pa so se nam na sve~ani predaji pridruìli {e George V. Voinovich, starej{i senator ZDA iz Ohia,

Jure @mauc, generalni konzul Republike Slovenije v Clevelandu, ~astiti dr. A. Ed-ward Pevec, slovenski {kof v Clevelan-du, Michael Polensek, svetnik mestnega sveta Cleveland in Felton Thomas, di-rektor javne knji`nice Clevelanda.«

S knji`nico ste povezani tudi preko svoje babice, Martine Ivanu{a, ki je bila upravnica Mestne knji`nice od leta 1954 do 1964, torej {e pred zdruìtvijo z Delavsko knji`nico. Koliko je va{a babica vplivala na va{ odnos do branja in literature, da ste vzljubili vonj po knji`nici?»Odkrito povedano, je imel ve~ji vpliv na to njen mo`, torej moj dedek An-ton Ivanu{a, ki je bil takrat pomemben ljubiteljski kulturni delavec in je è od mladosti kupoval in zbiral knjige. Kolikor se spomnim, smo imeli takrat v dnevni sobi nekaj metrov dolgo knji`no polico, kjer je bilo ve~ kakor 4.000 knjig. Nau~il sem se brati ̀ e pred {olo in sem poletje pred za~etkom {ole prebral vse tri dele Vinetuja, ki mi ga je dedek podaril za rojstni dan, ~e{, ko se bo{ v {oli nau~il brati, ga bo{ lahko prebral.«

Va{e interesno podro~je se raz-teza od gradbeni{tva, saj ste po poklicu gradbeni inènir, do fi-latelije, izdelovanja internetnih strani, urednikovanja, literarnega ustvarjanja, zalo`ni{tva in morda {e kaj. Kateri del v vas prevladu-je?»To je pa te`ko vpra{anje. V vsakem obdobju mojega ìvljenja je bilo do-

lo~eno podro~je malo prevladujo~e. V zadnjem ~asu je nekoliko ve~ zalo`-ni{tva in oblikovanja knjig. Pi{em pa è od osnovne {ole naprej. Shranjene imam vse svoje literarne poizkuse, ki ve~inoma niso ugledali lu~i sveta. Ver-jetno ga tudi ne bodo, saj so to zapisi, ki ne dosegajo tistega, kar sem uspel objaviti. Sem kar kriti~en do sebe in tako tudi to, kar dam iz rok, ve~krat preberem, nekatere stvari tudi ve~ ka-kor desetkrat, da sem vsaj pribli`no zadovoljen z izdelkom. Filatelija pa je pripeljala tudi do izdaje moje prve knjige, prvega slovenskega filatelisti~-nega priro~nika. Ta je kasneje prejel bronasto medaljo na svetovni filatelis-ti~ni razstavi v Istanbulu leta 1996 v kategoriji filatelisti~ne literature.«

êstitke! Nas seveda najbolj za-nima va{e literarno in zalo`ni{ko delo. Ve~inoma je va{ opus mladin-ski. Na kak{en odziv so naletele zgod-be pri mladih bralcih? Nam lahko malo predstavite svoje literarno delo?»Najprej sem izdal roman ûdovita po-tovanja zajca Rona, ki je nastal na pod-lagi ve~ernega branja mojemu sinu. Ko sva kon~ala zgodbe o Medvedu Puju, sem se spomnil, da imam nekje v pre-dalu zgodbo o medvedjih cirkusantih, ki pridejo v zaj~jo vas. Tako sem jo prebral in sin je zahteval nadaljevanje. Zato sem vsak ve~er po branju sedel za ra~unalnik in natipkal naslednje tri strani zgodbe, da sem jo lahko bral na-prej ve~er. Ko je zgodbe sli{al {e sinov

Foto: Branimir Ritonija


prijatelj, sem dodal {e drugo in tretjo knjigo. Poleti sem jih vzel na po~itnice na morje. V sosednji prikolici je bila prvo{olka, ki se je skoraj razjokala, ker so ji na morje vzeli le slikanice, ona pa je è znala brati in je èlela prebrati pravo knjigo. Tako sem ji predal tipko-pis in navdu{eno ga je prebrala v nekaj dneh. To me je opogumilo, da sem poi- skal zalo`nika in ilustratorja ter napi-sal {e ~etrti, zadnji del.Mislim, da imam dober odziv pri mla-dih bralcih. Kar dokazuje dobra izposo-ja v knji`nicah. Na zadnjem knji`nem sejmu v Ljubljani pa sem doìvel {e neposreden odziv. Mimo stojnice sta pri{la o~e in h~i. Deklica je rekla, da se spomni knjig o zajcu Ronu. O~e je rekel, da ji ga je bral, ko je bila majhna. Odgovorila je, da je to najbolj{a zgod-ba, ki ji jo je kadarkoli bral.Vsekakor se ne ustavljam le pri otro{ki in mladinski literaturi. V delu imam zgodovinski roman, ki se dogaja v za~etku 19. stoletja, ko so mnogi Slo-venci od{li v Ameriko. Glavni junak pa je zlatokop Jakob. Seveda pa to ni edino, kar me v tem trenutku navdi-huje. Dodal bi tudi, da fantazijska ali znanstvenofantasti~na literatura ni le za otroke in mladino. Nekatere knjige so preve~ krvave in zaresne, da bi jih ponudili mladini. Doìvel sem è, da sem na policah za otroke na{el fanta-zijske zgodbe, ki tja nikakor ne sodijo, ker je v njih preve~ nasilja in spolnosti, ~esar otroci v dolo~eni starosti ne mo-rejo dojeti.

Tudi kot zalo`nik imate precej ra-znolik izbor. Kako se odlo~ate, kaj bo izdala va{a zalo`ba?Kot zalo`nik sem za~el z zgodovinskimi knjigami iz polpretekle zgodovine. Ob tem sem se lotil {e izdaje literature, ki

je povezana z glasbo, predvsem o diri-gentih in opernih zvezdah. Zaloìl sem knjige o rojakih, ki bi tako ostali poza-bljeni, pa ~eprav nekateri med njimi so-dijo po mnogih kriterijih v sam svetovni vrh. Kasneje sem se odlo~il za zalo`bo fantazijske in znanstvenofantasti~ne literature doma~ih avtorjev. Velike zalo`be so tukaj dokaj ma~ehovske, na{i avtorji zagotovo s svojo pripove-dno mo~jo dosegajo svetovne avtorje, a jim pri nas naklonimo premalo pozor-nosti in hvale.«

Posebej vas zanima mitologija, predvsem slovanska in slovenska, o kateri ne vemo prav veliko. Lite-rature na to temo ni v obilju. Nam lahko poveste kaj ve~ o tej temati-ki in {e kak{no zanimivost? »Mitologija me je vedno zanimala. Vmes sem naletel na doktorsko diser-tacijo dr. Zmaga [mitka. A ta je bila preve~ znanstvena. Pomislil sem, da bi mogo~e to lahko uporabil v svojem

literarnem ustvarjanju. Tako sem pri~el raziskovati ta svet, da bi ga mogel upodobiti v svojih zgodbah.Morda je najbolj zanimivo vpra{anje, zakaj trkamo na vrata? Namre~, v drevesu ìvi dobri duh ali le{. Ta nam daje zdravje. Beseda zdravje pomeni z-drevja, torej, da nam rastline dajejo zdravila. Ko drevo posekamo, le{ ne umre, temve~ ostane v novem izdel-ku. V lesenih vratih le{ ìvi naprej. S tem, ko potrkamo na vrata, se ne naja-vljamo ali kli~emo gospodarja iz hi{e, temve~ kli~emo le{a, ki naj hi{i nakloni sre~o, zdravje in veselje.

Bi èleli na{im bralcem {e kaj sporo~iti? Zaèlel bi jim, da bi imeli vedno dovolj ~asa za branje knjig. Knjige nas boga-tijo in nas naredijo plemenitej{e. Ob tem pa so zabavne in zanimive. Bra-nje je najbolje porabljen »dolg~as« v na{em ìvljenju.«

Tatjana Jamnik Pocajt

Ornik Arijan, Vrtec Sp. Duplek, skupina Lumpki


PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

Spet trte so rodile, prijat'lji, vince nam sladkó,

ki nam oìvlja ìle,srce razjásni in oko,

ki utopivse skrbi,

v potrtih prsih up budi.«(F. Pre{eren)

V preteklosti so si morali na{i predni-ki posebej prizadevati, da so ohranjali slovensko kulturo. Redki posamezni-ki, kot so bili Trubar, Vodnik, Levstik, Jur~i~, Cankar, Pre{eren in drugi, so k temu mnogo prispevali. Mo`je niso bili le knjièvniki in umetniki, bili so veliki domoljubi, ki so se zavedali, kak{en pomen ima jezik pri ohranjanju kulture

in s tem tudi narodne identitete. Slovenski kulturni praznik − 8. fe-bruar kot praznik slovenske kultu-re praznujemo od leta 1945 naprej. Leto{nja osrednja ob~inska priredi-tev v po~astitev spomina na na{ega najve~jega pesnika Franceta Pre{erna je bila na predve~er kulturnega pra-znika v Kulturnem domu Korena. V

pre{ernovsko bogat kulturni program nas je s himno popeljal zdruèni pev-ski zbor u~encev iz Osnovne {ole Du-plek in Osnovne {ole Korena. Uvodni pozdravni nagovor je imel ùpan ob~ine Mitja Horvat, ki je v svoj govor vtkal misli o kulturnem ìvlje-nju in o vrednotah ~love{ke dru`be, prav tako pa je izrazil zadovoljstvo, da se kultura v na{em kraju ohra-nja z delovanjem {tevilnih ob~inskih dru{tev. Skozi zgodovino ìvljenja na{ega najve~jega pesnika nas je vodil sam Pre{eren, ki ga je odigral Aljo{a Kramberger, predsednik Gledali{kega dru{tva Vurberk. U~enci Osnovne {ole Korena so izvajali recitale znamenitih Pre{ernovih pesmi: O Vrba, Apel in ~evljar, Magistrale, Kam, Pevcu, Neza-konska mati in drugih, glasbeno pa so program dopolnili in zaokroìli ~lani tambura{kega orkestra.Zahvaljujemo se vsem nastopajo~im in vsem, ki so s svojim prispevkom obo-gatili kulturni program.

Natalija Jakopec

P r i n tD e s i g n

F o t o

Print Design Foto

Tisk na tekstil(zastave, dresi, majice, kape),...

Izdelava internet strani17

let

P r i n t - D e s i g n - F o t o

Zimica 24j, 2242 Zg. Korena

CESTA K DRAVI 62241 SP. DUPLEK041 722 655

LJUBLJANSKA CESTA 122310 SLOV. BISTRICA

041 353 16002 8181 929


ŠPORTIZPITI ZA PASOVE V KARATEJUKonec preteklega leta so nekateri na{i ~lani opravljali izpite za pasove. Ti so è tradicionalno potekali v Dvorani Tabor sku-paj s karateisti iz drugih klubov. Z veseljem in ponosom lahko povemo, da so na{i karateisti uspe{no opravili izpite in da se vidi trud, ki ga vloìjo v vsak trening.

âkanje na rezultate Foto: Matej Verbo{tNa{i karateisti Foto: Matej Verbo{t

ZAKLJUÊK LETA V PLANETU TU[Po zelo uspe{nem letu smo imeli tradicionalni zaklju~ek leta v Planetu Tu{, kjer smo si ogledali film »Gremo mi po svoje 2«, se pogostili in nato druìli na bowlingu. Pridruìli so se nam {e ne-kateri star{i in ~lani iz drugih klubov.

Kdo bo pojedel najve~ Foto: Matej Verbo{t

Zmagovalci Foto: Sebastjan Javor{ek

Na zaklju~ku Foto: Sebastjan Javor{ek


Na{i karateisti so znova dosegli velik uspeh na dràvnem prvenstvu WKSA Slo-venije. Tekmovanja se je udeleìlo 10 na{ih ~lanov, ki so nastopili v katah, po-sameznih {portnih borbah in v ekipnih {portnih borbah. Skupno smo dosegli kar sedem odli~ij.

Velika èlja po dokazovanju je popeljala 10 na{ih ~lanov na dràvno tekmovanje v Slovenskih Kon-jicah. Najprej so se za~eli izpiti za pasove za tiste, ki jih niso uspeli opravljati v mesecu decembru. Tako sta izpit uspe{no opravila na{a karateista Anisija Graovac in @an Mi{i~. Nato so sledile kate po starostnih kategorijah, kjer so nastopile na{e najmlaj{e − Vita in Sara Rojs, Anisija Graovac in Hera A. Masten. Vita Rojs je nastopila kot prva in osvojila odli~no drugo mesto. Medtem sta Hera in Anisija nastopili nekoliko zadràno in jima tokrat ni uspelo osvojiti medalje. Sara Rojs je nastopila zelo samozavestno in zasluèno zmagala v svoji kategoriji. V kategoriji starej{ih deklic sta nastopi-li Teja Kova~ in Tea Savec, ki sta kon~no premagali vse svoje ve~ne tekmice. Pokazale so se izku{nje, èlja in ves trud, ki sta ga vloìli. V katah so na-stopili {e Jure Kova~i~, David Masten in Miha Ma-jer, a se je uspelo do 3. mesta prebiti samo Mihi, ki je suvereno nastopil in bi z vi{jo kato gotovo lahko dosegel {e ve~.

Glede na sedem doseènih stopni~k smo z rezul-tati lahko zelo zadovoljni, saj so pokazatelj, da smo na pravi poti. Nekateri so nastopili {ele prvi~ ali drugi~, vendar so è pokazali velik napredek. Tudi na{ podmladek bo po~asi posegal po stop-ni~kah. Pomembno pa se je zavedati, da ni po-trebno premagati nikogar, razen samega sebe. Z vztrajnostjo in trudom pride ostalo samo od sebe. êstitamo vsem za njihov nastop.

Miha Majer ponovno na stopni~kah Foto: Matej Verbo{t

Sara in Vita Rojs in [pela Javor{ek Foto: Matej Verbo{t

Tea Savec,Teja Kova~ in Anemarie Potr~ Foto: Matej Verbo{t

Nik Mesarec in prva medalja Foto: Matej Verbo{t

DR@AVNO PRVENSTVO 2014 V KARATEJU


MEDNARODNA TEKMA TRST 2014Na{a bera je zna{ala 6 medalj: 2-krat zlata, 1-krat srebrna in 3-krat bronasta medalja

V februarju smo se odpravili v Trst na dvodnevno mednarodno tekmo v kara-teju. Tekmovanja se je udeleìlo 700 tekmovalcev iz Rusije, Ukrajine, Italije, Romunije in Slovenije. Karate klub WKSA Duplek je predstav- ljalo {est ~lanov v spremstvu dveh star{ev in trenerja. Dosegli smo od-li~en rezultat, saj nam je uspelo osvo-jiti kar {est medalj. Tea Savec je v svoji kategoriji suvereno premagala vse na-sprotnice in pokazala svoj talent, ne glede na to, katero kato je izvajala, ter dosegla najbolj{e 1. mesto. V isti kategoriji, kjer je bila velika konku-renca, je nastopila tudi Teja Kova~, ki je dosegla 3. mesto v katah in prvo v {portnih borbah. Miha Majer je dose-gel 3. mesto v {portnih borbah, David Masten pa drugo v tej disciplini in 3. mesto v katah.Sara Rojs in Hera Masten sta prav tako nastopili, vendar se jima je poznalo pomanjkanje izku{enj z velikih tekmo-vanj. Sicer je Hera nastopila bolje kot na dràvnem prvenstvu, vendar to ni bilo dovolj. Sara je nastopila odlo~no, a ji v veliki konkurenci do medalje ni uspelo priti. Teja Kova~ in Tea Savec sta imeli v svoji kategoriji veliko odli~nih tekmovalk. Nastopiti sta morali ve~krat in pokazati, kaj sta se nau~ili. Tea Sa-vec je povsem zasluèno zmagala v ka-tah, Teja Kova~ pa je nekoliko popustila in po to~kah osvojila 3. mesto. Nastopila je tudi v {portnih borbah, kjer sta ji znanje in nekoliko {portne sre~e pomagali do zmage. Miha Ma-jer je imel v katah nekoliko smole, saj bi se moral boriti za medaljo, a so mu nekatere odlo~itve sodnikov to prepre~ile, tako da je ostal brez me-dalje v katah. Zato pa se je izkazal v {portnih borbah, kjer se je prebil do 3. mesta. Pokazal je nekaj lepih tehnik, a premalo za izku{enej{e nasprotnike. David Masten je po nasvetu trenerja nastopil z ni`jo kato, ki jo dlje ~asa trenira. Opravil jo je lepo, kar je bilo dovolj za 3. mesto. David se je tudi v borbah dobro izkazal, saj se je odlo~no boril proti nasprotnikom, a je na kon-

Zmagovalni nastop in Tea Savec Foto: Matej Verbo{t


cu izgubil proti drugemu tekmovalcu iz Slovenije. Tako je na{a bera zna{ala

Pozdrav kategorije kadetov Foto: Matej Verbo{tTeja Kova~ ponovno uspe{na Foto: Matej Verbo{t

6 medalj: 2-krat zlata, 1-krat srebrna in 3-krat bronasta medalja!

Matej Verbo{tKarate klub WKSA Duplek

S KARATEJEM LA@JE SKOZI @IVLJENJEKarate krepi telo in duha, dvi-guje sposobnost osredoto~e-nosti in koncentracije, izbolj{u-je kakovost ìvljenja in je zato primeren za vse, ne glede na spol in starost. V na{em karate klubu se posve~amo

predvsem mladostnikom, ki obisku-jejo osnovno {olo. Treniranje karateja jim pomaga skozi vsakodnevne izzive in pri oblikovanju osebnosti. Nau~ili se bodo samoobrambe in tudi to, kako biti vljuden, samozavesten, vztrajen, kako spo{tovati odrasle, pozitivno razmi{ljati, re~i hvala in se vzdràti nasilnega vedenja. Treningi so posto-pni, prilagojeni razvojnim stopnjam in znanju na{ih karateistov. Na{ karate

klub WKSA Duplek je pridobil status dru{tva, ki deluje v javnem interesu.

Vse {olarje vabimo, da se nam pridruìjo na na{ih treningih v O[ Ko-rena. Potrebno je samo nekaj poguma in è bo{ treniral z nami. Vabljeni!

Matej Verbo{tKarate klub WKSA Duplek

PREDSTAVLJAMO VAM AIKIDOAikido je sodobna borilna ve{~i-na japonskega izvora. Poudarja ohranjanje lastnega dostojan-stva v borbi ter u~inkovito ob-rambo brez nepotrebnega po-vzro~anja po{kodb napadalcu.Aikido ne pozna tekmovanj. Smisel ai-kida je v iskanju popolnosti izvajanja tehnik, premagovanje notranjih na-sprotij in v osebnostni rasti.Aikido vam pomaga, da najdete odgo-vor na vpra{anji »Kaj i{~em?« ali »êsa si èlim?«. V dojo pride vsak s svojim pri~akovanjem. Neredki ugotovijo, da je aikido to, kar so nevede iskali celo ìvljenje.

Kaj vam prina{a aikido telelesno:• izbolj{ano splo{no telesno

po~utje, pro`nost, ravnote`je, vzdr`ljivost;

• zmanj{anje telesne teè, pove~a se kapaciteta srca in plju~;

• ve~ ìvljenjske vitalnosti in volje, spro{~enost telesa;

Jaka Verdnik in [pela Gavez v prikazu tehnike obramba pred oro`jem Foto: Valerija [trucl

• razvijanje skladnosti gibov in spretnosti, ki so uporabne v vsak-danu;

• uspeh vadbe je neodvisen od fizi~ne mo~i;

• varna vadba za napredne {portni-ke v srednjih in zrelih letih;

In umsko• izbolj{anje samodiscipline;• pove~anje sposobnosti razumeva-

nja drugih;• umirjenost in prisebnost vsak dan• povi{ana samozavest in obvlado-

vanje samega sebe;• zmanj{ani napadi jeze in druge


agresije;• obvladovanje stresnih situacij

(fizi~ni ali besedni napad);• razgibavanje uma z neprestanim

u~enjem.

PovzetekZa uspeh pri aikidu ni pomembna veli-kost ali fizi~na mo~, bolj so v ospredju gibanje telesa in usklajeni gibi. Med treniranjem se razvija spro{~ena drà ter telesno in psihi~no ravnovesje.Vadba uravnava telo, um in duha ter v stresnih situacijah nau~i u~enca odrea-girati razumno. Prav tako pove~uje te-lesno pro`nost in toleranco − kvaliteti, ki sta v sodobni dru`bi zelo koristni.Aikido treninga se posamezniki udeleìjo iz razli~nih razlogov: kot fizi~nega treninga za samoobrambo ali zaradi navdu{enosti nad njegovo fi-lozofijo. Vsak razlog je dober. Zgodi se tudi, da nadaljujejo s treniranjem, ker je to zabavno in spodbudno.Ve~ina {portov je omejenih s starostjo. Tako si je na primer te`ko predstavljati 70-letnega nogometa{a ali boksarja, ki je enako uspe{en kot pred 30-imi leti. Lepota aikida je prav v tem, da lahko napredujete do pozne starosti.

Treningi za starej{e • gib~nost, ravnote`je, trdna volja,

ve~ ìvljenjske vitalnosti;• obvladovanje stresnih situacij in

agresije;• stalno u~enje in izpopolnjevanje;• varna {portna aktivnost in napre-

dovanje do pozne starosti.

Aikido za otroke• fizi~ni razvoj otroka;• razvoj gibalnih sposobnosti, koor-

Aikido Duplek Foto: Valerija [trucl

Prikaz tehnike padec acrobatika Simon Savec Foto: Bine [trucl

Simon Savec in Bine [trucl v prikazu tehnike Nikyo Foto: Valerija [trucl

Kondicijski trening je potreben za mo~ in kondicijo v Aikido Foto: Bine [trucl

dinacije, mo~i, agilnosti, gibljivo-sti, ravnote`ja, vzdr`ljivosti;

• psihi~ni razvoj otroka;• zbranost;

• osredoto~enost;• ~ustvena inteligenca;• socialna inteligenca;• samospo{tovanje;


• moralno-eti~ne vrednote;• prednosti aikida za otroke;• fizi~ne predispozicije niso po-

membne;• vsak otrok napreduje v svojem

tempu;• ni tekmovanj;• nobenih dodatnih stro{kov;• minimalna verjetnost po{kodb;• vseìvljenjski razvoj;• zdravo socialno okolje za otrokov

razvoj;• neagresivnost.

Aikido je neagresivna borilna ve{~ina; ne spodbuja otrok k nasil-nemu vedenju do sovrstnikov, bratov in sester ali k mu~enju ìvali. Aikido tehnike delujejo le v primeru, ~e nekdo drug poru{i pravila, se pravi v primeru napada. Otroci se nau~ijo uporabne samoobrambe. Prostor za druènje in igro z dru-gimi otroki. Za razliko od ve~ine {portnih aktivnosti se pri treniranju aikida sre~ujejo deklice in de~ki razli~-nih starosti. Otroci se nau~ijo biti mirni. Najbr`

otroci ne bi bili otroci, ~e bi bili ves ~as tihi in mirni. Aikido jim pokaè, kako se da biti pri miru, ko se to zahteva od njih v {oli, pri delanju doma~ih nalog ali kako se osredoto~iti pri tre-niranju {porta oziroma kak{ne druge spretnosti. Na~in take umiritve je prije-ten, saj jih ne sili, da zadrùjejo svoja ~ustva. Otroci se nau~ijo pozitivno gledati na svet. Aikido u~i, da je treba delati v harmoniji z okolico, ~e ho~e{ ustva-riti nekaj vrednega. ê se stvari loti{ mirno, pravilno in z dobro voljo, bo{ uspel, ne glede na situacijo. Aikido pomaga v {oli. S treniranjem aikida otroci razvijajo jasno in mirno misel, s ~imer la`je sledijo snovi in se bolje znajdejo v stresnih situacijah, kot so testi, spra{evanja ali izpiti. V ìvljenju gre za napredovanje na raz-li~nih podro~jih; biti uspe{en v {oli je v obdobju odra{~anja eden izmed po-membnej{ih ciljev. Vsak je lahko najbolj{i. Aikido ne zahteva atletskih sposobnosti. Pomembno je napredovanje glede na lastne sposobnosti in ohranjanje po-

zitivnega odnosa. Kaj bolj{ega lahko nau~imo svoje otroke? Aikido je fizi~na aktivnost. Mogo~e bodo zve~er {li v posteljo malo prej. :-)

Oglasite se, ~e si èlite ogledati tre-ning ali vpisati svojega otroka.Najbolj{e je enostavno poskusiti!

Termini in lokacija treningov AIKI-DA v Dupleku:

OTROCI od 4. leta starosti naprej od 15.45−17.00 ureODRASLI od 14. leta starosti naprej od 20.30−22.00 ureTreningi potekajo v prostorih Doma krajanov v Spodnjem Dupleku (baraka)Vpis novih ~lanov poteka ~ez vso leto v ~asu treningov.

[DBV Realni Aikido team Duplek in Mala {ola aikida Duplek èli vsem svojim ob~ankam in ob~anom ob~ine Duplek lepe, mirne in blagoslovljene velikono~ne praznike.

Bine ŠTRUCL

USPE[NI NASTOPI DUPLE[KIH TEKMOVALCEV V SLOVENSKI REPREZENTANCIV slovenski dràvni ~lanski re-prezentanci nastopa trenutno pet duple{kih tekmovalk oz. tekmovalcev

Kar pet duple{kih tekmovalk oz. tek-movalcev nastopa v slovenski dràvni ~lanski reprezentanci. Standardnima reprezentantkama Kristini Vr{i~ in Nini Milo{evi} so se letos v reprezen-tanci pridruìli {e Tadej Mulec, ki je lani in bo tudi letos nastopal {e v re-prezentanci mlaj{ih ~lanov do 23 let, ter Manja Kropf in Gregor Kocmut, ki sta isto~asno tudi ~lana slovenske mladinske reprezentance. Seveda pri uspehih prednja~ita Nina in Kristina, ki sta v leto{njih prvih treh mesecih è dosegli nekaj odmevnih rezultatov.

Svetovni pokal European Open Sofia 2014, v Gruziji na Grand Prixu svetovnega pokala in v Sa-rajevu turnir Evropskega ~lan-skega pokala

Prvi tak turnir letos je bil svetov-ni pokal European Open Sofia 2014. Najbolje je nastopila Nina Milo{evi} v kategoriji do 63 kg, saj je s tremi posami~nimi zmaga-

mi (premagala je Gutierrez – MEX, Ahrens – GER in Shor – ISR) in z enim porazom v polfinalu osvojila 3. me-sto in bronasto medaljo. Odli~no se je odrezala tudi Kristina Vr{i~ v kategoriji do 48 kg, saj je na kon-cu zasedla 5. mesto. Manja Kropf v kategoriji do 57 kg in Tadej Mu-lec v kategoriji do 81 kg pa sta po porazih v prvih borbah ostala brez repesaà in uvrstitve.

Tekmovalci JK Dupleka na pripravah v Lignanu − ITA (Foto: MD)


Nina in Kristina sta se ponovno iz-kazali v Gruziji na Grand Prixu sve-tovnega pokala. Nina je v kategoriji do 63 kg osvojila 3. mesto, potem ko je v prvi borbi premagala Zuhro Ma-draimovo iz Turkmenistana, za njo {e Ukrajinko Svitlano êpurino, v polfina-lu pa je klonila proti svetovni prvaki-nji − Izraelki Yarden Gerbi. V boju za bron je premagala {e Hrvatico Andrejo Dakovi} z iponom. V kategoriji do 48 kg pa se je morala Kristina Vr{i~ po porazu v borbi za tretje mesto proti Dlari Lokmanhekim (TUR) zadovoljiti s 5. mestom.V Sarajevu na turnirju Evropskega ~lanskega pokala se je izkazala Ma-nja Kropf. Manja je uvodno borbo proti [vicarki Kocher sicer tesno izgu-bila v podalj{ku borbe, potem ko je bila le-ta v rednem delu neodlo~ena, vendar je nato v repasaù premagala najprej Belgijko Kerckhove in nato {e reprezentan~no kolegico [tangarjevo iz Ljubljane. V boju za 3. mesto in bro-nasto medaljo pa je nato premagala {e Hrvatico Siki} Teno in postala ~etr-ta tekmovalka JK Duplek z osvojeno medaljo na Evropskih ~lanskih poka-lih. Pred njo so medalje na Evropskih ~lanskih pokalih osvojili Kristina Vr{i~, Nina Milo{evi} in Dorijan Jamni{ek. Od duple{kih tekmovalcev sta nastopila {e Tadej Mulec v kate-

goriji do 81 kg in Gregor Kocmut v kategoriji do 90 kg, ki je {e lani na-stopal v kadetski konkurenci. Oba sta obstala v repasaù oz. v predtekmova-nju. Kristina Vr{i~ in Nina Milo{evi} sta tako è izpolnili normo za prihajajo~e Evropsko ~lansko prvenstvo, kakor tudi za nastop na Svetovnem ~lan-skem prvenstvu, Manja Kropf pa nor-mo za nastop na evropskem prvenstvu mlaj{ih ~lanic do 23 let. Tadej Mulec in Gregor Kocmut bosta poskusila iz-polniti norme za nastope na ciljnih tek-mah sezone (Tadej za EP mlaj{ih ~la-nov, Gregor pa za EP in SP mladincev).

Uspe{ni nastopi tekmovalcev JK Dupleka na dràvnih prvenstvih za leto 2014 Tako kot vsako leto je bilo tudi letos najprej na sporedu Dràvno ~lansko prvenstvo, in sicer è takoj januarja. Tokrat je potekalo v Slovenski Bistrici. Tekmovalci JK Duplek so osvojili eno zlato in kar pet bronastih medalj, k temu pa so dodali {e po eno ~etrto, peto in sedmo mesto. Prvo mesto, zla-to medaljo in naslov dràvne ~lanske prvakinje za leto 2014 je osvojila Kri-stina Vr{i~, ki je v kategoriji do 48 kg v finalu premagala Maru{o [tangar (JK Olimpija). V kategoriji do 48 kg je

nastopila tudi Ljudmila Mer~nik in se uvrstila na tretje mesto. Tretja me-sta in bronaste medalje so osvojili {e Manja Kropf v kategoriji do 57 kg, Nina Milo{evi} v kategoriji do 63 kg, Tadej Mulec v kategoriji do 81 kg in Gregor Kocmut v kategoriji do 90 kg. Uvr{~ena sta bila {e Tamara Kra-lji}, ki je v kategoriji do 78 kg osvojila 4. mesto ter Uro{ Tajhman, ki je v kategoriji do 90 kg osvojil 5. mesto, medtem ko je Tadej Senekovi~ v ka-tegoriji do 73 kg prvenstvo kon~al z osvojenim 7. mestom.

Naslednje je bilo v Slovenj Gradcu na vrsti Dràvno prvenstvo 2014 za kade-tinje in kadete (za tekmovalke in tek-movalce do 18 let). Izmed duple{kih tekmovalcev se je najbolje uvrstila Ljudmila Mer~nik, ki je v katego-riji do 44 kg med kadetinjami zase-dla 1. mesto, zlato medaljo in naslov dràvne prvakinje 2014. Izkazala sta se tudi Tamara Kralji~, ki je v kate-goriji nad 70 kg osvojila 3. mesto in bronasto medaljo ter Bla` [kof, ki je v kategoriji do 50 kg osvojil 5. mesto.

Po prvenstvu za kadetinje in kadete je bilo v Slovenj Gradcu v nadaljevanju {e

Nina Milo{evi} − 3. mesto na Europa Open Sofija − BUL 2014 (Foto: http://www.eju.net/)

Kristina Vr{i~ na Grand Prix-u 2014 v Tbilisiju − GEO (Foto: http://www.intjudo.eu/)

Nina Milo{evi} na Grand Prix-u 2014 v Tbilisiju − GEO (Foto: http://www.intjudo.eu/)

Nina Milo{evi} − 3. mesto na Grand Prix-u 2014 v Tbilisiju − GEO (Foto: http://www.intjudo.eu/)

Manja Kropf na Evropskem pokalu Sarajevo 2014 − BIH (Foto: http://www.eju.net/)

Manja Kropf – 3. mesto na Evropskem pokalu Sarajevo 2014 − BIH (Foto: http://www.eju.net/)


dràvno prvenstvo za starej{e deklice in de~ke (za tekmovalke in tekmovalce do 14 let). Od tekmovalcev JK Duplek so nastopili Sta{ Kokotovi~, Filip Nipi~, Klemen Skok in David Kra-lji}. Najbolj se je izkazal Sta{ Kokoto-vi~, ki je v kategoriji do 38 kg izgubil {ele v finalu in osvojil 2. mesto, srebr-no medaljo in naslov dràvnega pod-prvaka za leto 2014 med starej{imi de~ki do 14 let. David Kralji} je v kategoriji nad 66 kg osvojil 5. mesto, medtem ko sta Filip Nipi~ in Klemen Skok, ki sta v tej starostni kategoriji nastopila prvi~, kon~ala svoje nastope è po porazih v predtekmovanju.

Pred nami pa so {e Dràvno prven-stvo za mladince in mladinke (U21), mlaj{e ~lane in ~lanice (U23), pasovno ~lansko prvenstvo, kjer se med seboj pomerijo nosilci enakih stopenj pasov, ter obe {olski prvenstvi za O[ in za srednje {ole.

Pregled nastopov duple{kih tek-movalcev na ostalih turnirjih doma in v tujini v prvih treh mese-cih leto{njega leta

Poleg è na{tetih tekmovanj so na{i tekmovalci nastopili tudi na uradnih turnirjih, ki se to~kujejo za Slovenski pokal 2014 ter na {tevilnih pripravljal-nih turnirjih. Prvi uradni turnir je bil 16. pokal KBV Lendava. Na njem je na-stopilo 293 tekmovalk in tekmovalcev iz 39-ih klubov iz Madàrske, Hrva{ke, Bosne in Hercegovine, Srbije, Slova{ke ter Slovenije. Nastopili so tudi tekmo-valci JK Duplek in osvojili eno zlato, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Prvo mesto je osvojil Sta{ Kokotovi~ v kategoriji do 38 kg med starej{imi de~ki U14, drugi mesti sta dosegli Taj-da Senekovi~ v kategoriji do 52 kg in Lia Ludvik v kategoriji do 57 kg,

obe v konkurenci mlaj{ih kadetinj U16, tretje mesto pa je pripadlo Davidu Kralji}u v kategoriji nad 66 kg med starej{imi de~ki U14.Nato smo v januarju nastopili {e na tradicionalnem 45. pokalu Pohorske-ga bataljona v Slovenski Bistrici. Naj-bolj se je izkazal Tadej Mulec, ki je s {tirimi prepri~ljivimi zmagami osvojil 1. mesto v kategoriji do 81 kg v kon-kurenci ~lanov. Izkazal se je tudi Uro{ Tajhman, ki je v kategoriji do 90 kg med ~lani osvojil 2. mesto. Tekmovalci JK Duplek so nastopili tudi v kadetski konkurenci. Ljudmili Mer~nik je pri-padlo 1. mesto v kategoriji do 44 kg, medtem ko sta Tamara Kralji} v ka-tegoriji nad 70 kg in Bla` [kof v kate-goriji do 50 kg zasedla 4. mesti.

V za~etku februarja smo nastopili v Avstriji na »13. Bruckner Stadtturnier 2014«. Na turnirju je nastopilo 294 tek-movalk in tekmovalcev iz 36-ih klubov, prete`no iz Avstrije ter Slovenije in Slo-va{ke. Duple{ki tekmovalci so nastopi-li odli~no in osvojili osem prvih mest, eno drugo mesto, eno tretje in deve-to mesto. Prva mesta so osvojili Lara Petrovi~ v kategoriji do 36 kg (U10), Anej Kibi{ v kategoriji do 27 kg (U12), David Kralji} v kategoriji nad 66 kg (U14), Tajda Senekovi~ v kategoriji do 52 kg, Lia Ludvik v kategoriji do 57 kg (obe U16), Ljudmila Mer~nik v kategoriji do 44 kg, Tamara Kralji} v kategoriji nad 78 kg in Bla` [kof v kategoriji do 50 kg (vsi trije U18). Dru-go mesto je osvojila [pela Savec v kategoriji do 52 kg, tretje mesto pa je osvojil Timon Petrovi~ v kategoriji do 38 kg (oba U12). Sta{u Kokotovi~u v kategoriji do 38 kg (U14) pa se nastop tokrat ni posre~il in je turnir kon~al z osvojenim 9. mestom. Ti dose`ki po-sameznih tekmovalcev so uvrstili eki-po JK Duplek na 2. mesto med vsemi

nastopajo~imi klubi na turnirju »13. Bruckner Stadtturnier 2014«. Najmlaj{i tekmovalci so nato nastopili v Mariboru. V dvorani za borilne {porte pod vzhodno tribuno stadiona v Ljud-skem vrtu je JK Branik Broker organi-ziral turnir v judu »DANRHO Cup«. Na turnirju so nastopili najmlaj{i tekmo-valci klubov iz Maribora in iz bli`njih krajev, tekmovalci, ki se {ele u~ijo juda in nabirajo prve tekmovalne izku{nje. Nastopili so tudi najmlaj{i tekmovalci JK Duplek iz starostnih skupin U8 in U10 (mlaj{i cicibani do 8 let in starej{i cicibani do 10 let). Bili so precej us-pe{ni, saj so Sergej Filipi~ (U8), Lara Petrovi~ (U10) in Matija Filipi~ (U10) osvojili 1. mesta, Katja Pinteri~ (U10) in @iga Zemlji~ (U8) sta osvojila 2. mesti, Helena Mer~nik (U10) pa se je uvrstila na 3. mesto. Nil [kerbot (U8) je tekmovanje kon~al z osvojenim 5. mestom, Matej Bombek (U8) pa s 7. mestom − vsak od njih seveda v svoji kategoriji oz. skupini, saj so bili tek-movalci razvr{~eni v skupine po osem tekmovalcev glede na teò in ne v kla-si~ne kategorije. Naslednji turnir, ki smo se ga udeleìli v mescu februarju, je bil v Ravnah na Koro{kem, in sicer 6. pokal Gu{tanj 2014. Za starostno kategorijo U12 je bil to tudi uradni turnir JZS za Slovenski pokal 2014. Na turnirju je nastopilo 283 tekmovalcev in tekmovalk iz 32 klubov iz Slovenije, Avstrije, Srbije, Bosne in Hercegovine, ^rne gore ter Hrva{ke. Mladi tekmo-valci JK Dupleka so v mo~ni mednarod-ni konkurenci osvojili {tiri druga in tri tretja mesta. Druga mesta in srebrne medalje so osvojili Anej Kibi{ (U12) v kategoriji do 27 kg, Timon Petro-vi~ (U12) v kategoriji do 36 kg, David Kralji} (U14) v kategoriji nad 66 kg in Tajda Senekovi~ (U16), ki je tokrat nastopila v kategoriji do 57 kg. Tretja mesta in bronaste medalje so osvojili

S treninga v Baraki (Foto: MD) Najmlaj{i tekmovalci JK Dupleka po treningu (Foto: MD)


Jernej Krajnc (U12) v kategoriji do 38 kg, Andra` Pinteri~ (U12) v katego-riji do 46 kg in Sta{ Kokotovi~ (U14) v kategoriji do 38 kg. Uvr{~eni so bili {e [pela Savec (U12), ki je zasedla 4. mesto v kategoriji do 57 kg, Ga{per Beber (U12) se je uvrstil na 5. mesto v kategoriji do 38 kg, Filip Nipi~ (U14) v kategoriji do 38 kg, Klemen Skok (U14) v kategoriji do 46 kg in @iga Mulec (U16) v kategoriji do 55 kg pa so zasedli 7. mesta.

Mesec marec smo za~eli s turnirjem v Lendavi na 39. pokalu Lendave 2014. Ekipa JK Dupleka je nastopila z enaj-stimi tekmovalci v vseh starostnih skupinah in osvojila {tiri prva mesta, tri druga, tri tretja in po eno ~etrto in peto mesto, kar nam je na koncu prineslo ekipno 5. mesto med sede-mindvajsetimi nastopajo~imi klubi iz Mad`arske in Slovenije. V starostnih kategorijah mlaj{ih kadetinj in mlaj{ih kadetov ter mladink in mladincev so se rezultati to~kovali {e za Slovenski pokal 2014. Prva mesta in zlate me-dalje so osvojili Sta{ Kokotovi~ v ka-tegoriji do 38 kg med starej{imi de~ki (U14), David Kralji} v kategoriji nad 66 kg prav tako med starej{imi de~ki (U14), Lia Ludvik v kategoriji do 57 kg med mlaj{imi kadetinjami (U16) in Manja Kropf v kategoriji do 57 kg med mladinkami (U21). Druga mesta in srebrne medalje so osvojili Klemen Skok v kategoriji do 46 kg med sta-rej{imi de~ki (U14), Tamara Kralji~ v kategoriji do 78 kg med mladinkami (U21) in Gregor Kocmut v kategoriji do 90 kg med mladinci (U21). Tretja mesta in bronaste medalje so osvojili Jernej Krajnc v kategoriji do 41 kg med mlaj{imi de~ki (U12), Filip Nipi~ v kategoriji do 38 kg med starej{i-mi de~ki (U14) in Tajda Senekovi~ v kategoriji do 52 kg med mlaj{imi kadetinjami (U16). Ga{per Beber je

tekmovanje kon~al s 4. mestom v ka-tegoriji do 41 kg med mlaj{imi de~ki (U12), @iga Mulec pa z osvojenim 5. mestom v kategoriji do 55 kg med mlaj{imi kadeti (U16). V marcu smo nastopili tudi v Mur-ski Soboti na uradnem turnirju JZS za mladince in mlaj{e deklice in de~ke. Ekipa JK Duplek je nastopila nekoliko oslabljena, saj je zaradi bolezni manj-kalo precej tekmovalcev v mlaj{ih sta-rostnih skupinah, tako da so nastopili samo {tirje. Najbolje je nastopil An-dra` Pinteri~, ki je osvojil 2. mesto v kategoriji do 50 kg med mlaj{imi de~ki do 12 let. Anej Kirbi{ v kategoriji do 27 kg med mlaj{imi de~ki do 12 let je zasedel 3. mesto, [pela Savec je v ka-tegoriji do 52 kg med mlaj{imi deklica-mi do 12 let osvojila 4. mesto, medtem ko je Timon Petrovi~ v kategoriji do 35 kg kon~al turnir na 5. mestu. Pri mladincih sta izmed duple{kih tek-movalcev nastopila samo Bla` [kof in Gregor Kocmut. Oba sta nastopila odli~no, sploh Gregor, ki je zmagal v kategoriji do 90 kg, medtem ko je Bla` v kategoriji do 55 kg kon~al turnir na 3. mestu. Tekmovanja v mesecu marcu pa smo zaklju~ili na turnirju na Ptuju, kjer smo ponovno nastopili kompletni. Nastopilo je 314 tekmovalk in tek-movalcev iz 23-ih klubov iz Slove-nije in po eden iz Italije, Ukrajine in Poljske. Tu niso v{teti tekmovalci v starostni skupini U8. Ekipa JK Du-plek je osvojila ekipno drugo mesto celotnega turnirja in ekipno zmago v posebnem to~kovanju mlaj{ih ~lanic. Duple{ki tekmovalci so nastopili v vseh starostnih skupinah od mlaj{ih cicibanov dalje. V konkurenci mlaj{ih cicibanov (U8) je nastopil Sergej Fili-pi}, Nil [kerbot pa med de~ki. Ser-gej je osvojil 1. mesto, Nil pa tretje. V konkurenci cicibanov (U10) so pri

deklicah nastopile Helena Mer~nik v kategoriji do 20 kg, Lara Petrovi~ v kategoriji do 36 kg in Katja Pin-teri~ v kategoriji nad 36 kg − vse tri zelo uspe{no, saj so osvojile 1. mesta. Med de~ki sta nastopila Ma-tija Filipi~, ki je v kategoriji nad 46 kg osvojil 2. mesto in @iga Zemlji~, ki je v kategoriji do 46 kg osvojil 3. mesto. Adriana Ferk med deklicami je v kategoriji do 28 kg zasedla 5. mesto, Tilen Mulec pa je v kategoriji do 38 kg turnir kon~al na 9. mestu. V starostni kategoriji do 12 let (mlaj{e deklice in de~ki) je najbolje nastopil Andra` Pinteri~, ki je v kategoriji do 46 kg osvojil 1. mesto. Ostali mladi tekmovalci JK Duplek U12 so dosegli naslednje uvrstitve: [pela Savec 2. mesto v kategoriji nad 48 kg, Timon Petrovi~ 2. mesto v kategoriji do 35 kg, medtem ko je Nika Mulec zaklju~ila tekmovanje na 4. mestu v kategoriji nad 48 kg. Med starej{imi deklicami in de~ki (U14) je David Kralji} osvojil 3. mesto v kategoriji nad 66 kg, Filip Nipi~ pa 4. mesto v kategoriji do 38 kg. Med mlaj{imi kadeti in kadetinjami U16 sta najbolje nastopila Tajda Senekovi~ v kategoriji do 52 kg in @iga Mulec v kategoriji do 55 kg − oba sta osvoji-la 1. mesti, medtem ko je Lia Ludvik nastopila v vi{ji kategoriji (do 63 kg) in osvojila 2. mesto. Pri mladinkah (U21) je Manja Kro-pf v kategoriji do 57 kg osvojila 1. mesto, Ljudmila Mer~nik pa v kate-goriji do 48 kg 2. mesto. Pri mladin-cih (U21) je prvo mesto osvojil Bla` [kof v kategoriji do 55 kg. V konku-renci mlaj{ih ~lanic in ~lanov (U23) so prva mesta osvojili Ljudmila Mer~-nik v kategoriji do 48 kg, Manja Kropf v kategoriji do 57 kg in Tadej Mulec v kategoriji do 81 kg, medtem ko je Bla` [kof v kategoriji do 60 kg osvojil 4. mesto.

Najbolj{e ~lanice v kategoriji do 48 kg za leto 2014. (Foto: Peter Brumen)

Najbolj{i starej{i de~ki v kategoriji do 38 kg v Lendavi. (Foto: Milan Danko)

Mlaj{i tekmovalci JK Dupleka na turnirju v Ptuju. (Foto: A. Filipi})


IZ DEJAVNOSTI DRUŠTEV

Poleg nastopov na turnirjih smo se letos udeleìli è kar nekaj pri-prav in skupnih treningov.

@e takoj po novem letu, 3. januarja, so se mlaj{i in starej{i tekmovalci JK Duplek udeleìli priprav v Ligananu (Italija), ki jih vsako leto v tem ~asu organizira judo klub Yama Arashi iz Udin. Priprav se je udeleìlo nekaj ~ez 900 tekmovalcev iz velikega {tevila evropskih dràv. Med duple{kimi tek-movalci so se priprav udeleìli vsi, ki

tudi letos ra~unajo na najvi{je uvrsti-tve na tekmovanjih teko~ega leta. Ta-koj po vrnitvi iz Lignana pa so starej{i tekmovalci odpotovali na ve~dnevne priprave v Avstrijo v Mittersill, kjer se vsako leto zbere na skupnih pripravah ve~ kot 700 najbolj{ih tekmovalcev in tekmovalk iz celega sveta. Kristina Vr{i~, Nina Milo{evi}, Tadej Mulec, Manja Kropf in Gregor Kocmut pa so se udeleèvali tudi priprav, ki se po navadi organizirajo v sklopu ve~jih turnirjev. Tako so se pripravljali v Pari-

zu (FRA) po Grand Slamu svetovnega pokala in nato {e v Düsseldorfu (GER) po Grand Prixu svetovnega pokala. V ~asu {olskih po~itnic so se tekmovalci v starostnih skupinah U14, U16 in U18 udeleìli ve~dnevnih priprav v Ravnah na Koro{kem, tekmovalci v ~lanski konkurenci pa v marcu {e priprav v Nymburku na ê{kem, kjer se podob-no kot v Mittersillu skupaj pripravlja veliko {tevilo tekmovalcev iz Evrope in tudi od drugod.

Milan DANKO

POJEMO IN IGRAMOOb 8. marcu, mednarodnem dnevu ̀ ena, je tudi letos Mo{ki pevski zbor Franc Prelo`nik Dvorjane organiziral in pri-pravil prijetno prireditev z na-slovom »Pojemo in igramo za vas«.

V Kulturnem domu Dvorjane se je zbra-lo mnogo ljudi, star{ev in sorodnikov nastopajo~ih. Vse ène, ki so se ude-leìle prireditve, so ob prihodu prejele nagelj. V programu je nastopalo poleg MoPZ Dvorjane {e MoPZ Dru{tvo upo-kojencev Duplek, skupina Melos, dve harmonikarki iz glasbene {ole DECIMA iz Ptuja, sodelovali pa so tudi u~enci in u~enke Osnovne {ole Dvorjane, ki so nam prikazali nekaj plesnih to~k in deklamacij.

Mo{ki pevski zbor Dvorjane se je tudi tokrat predstavil z nekaj novimi pes-mimi pod vodstvom profesorice Marije Mohorko.

Ob tej priliki se zahvaljujemo ùpanu Mitji Horvatu za pomo~ pri prireditvi, {e posebej se zahvaljujemo vsem na-stopajo~im in donatorjem ter obisko-valcem za obisk. Drago KACJAN

predsednik

U~enci O[ Dvorjane Foto: Alojz Paluc

MPZ Franc Prelo`nik Foto: Alojz Paluc


TRADICIONALNA IZDELAVA PRESMECEV IN PISANK V TD DUPLEKPresmeci ali butare predstavl-jajo snop zelenja in so tradi-cionalno sestavljeni iz dveh vrst lesa. So del velikono~ne simbolike in jih v katoli{kih cerkvah blagoslavljajo na cvet-no nedeljo. Ta navada sega v 9. stoletje in je po-znana na podro~ju Srednje Evrope in tudi celotne Slovenije. Za butari-co obstajajo razli~na imena glede na posamezna podro~ja. Na Dolenjskem jo imenujejo pu{elj ali ègen, na Go-renjskem beganica, v Beli krajini kre-nek, v Zgornji Savinjski dolini potice, v Ljubljani butara in na [tajerskem in v Prekmurju presmec. V {tevilnih krajih po Sloveniji tekmujejo, kdo bo naredil najvi{jo in najve~jo butaro oz. presmec. Leta 1999 so ~lani dru{tva Presmec iz Dolgih Njiv pri Voli~ini iz-delali butaro velikanko, ki je bila 304 metre visoka, ter se s tem vpisali v Guinessovo knjigo rekordov.Z butarami so povezane tudi {tevilne {ege in obi~aji. Po blagoslovu se je mo-

Foto: Vinko Fridau

Drage bralke in bralci!bliža se velika noč – največji krščanski praznik, simbol novega življenja in zmage nad smrtjo. Ob tem prazniku vam želim, da bi tudi vi zmagovali pri svojih bitkah in uspešno premagovali ovire življenja. Z roko v roki z ljudmi, ki so vam blizu in ki jih spoštujete in imate radi, v sodelovanju in dialogu tudi s tistimi, ki delijo drugačna stališča. Kajti le v medsebojnem razumevanju lahko kaj dosežemo na bolje in lepše. Naj bo vaše upanje večno, pred vami pa svetli dnevi, polni topline. Verjemite v ljudi. Tako kot mi.

Vesele in radostne velikonočne praznike vam iskreno iz srca želim,

Janez Ribič, poslanec Državnega zbora RS

ral presmec prinesti ~im prej domov in postaviti v hlev, saj naj bi bila ìvina tako med letom bolj varna in zdrava. Prav tako so se vejice iz presmecev postavljale na njive, da je bil pridelek obilnej{i. Preostali del presmeca pa se je zataknil za podstreho, da je bila hi{a varna pred strelo in ognjem.V Turisti~nem dru{tvu Duplek è ne-

Foto: Sa{o Koro{ec.

kaj let pred cvetno nedeljo izdelujemo presmece, ki jih nato podarjamo pred cerkvami v ob~ini. @enski del dru{tva pa barva pisanke, ki jih prav tako po-stavimo na razstavo pred farnimi cer-kvami v ob~ini. Tudi letos ste vabljeni, da si na cvetno nedeljo ogledate pi-sanke in presmece, ki smo jih izdelali.

Vinko Fridau


TRADICIONALNO STRELSKO SREÂNJEDU DUPLEK IN DU VOLIÎNAKot vsako leto je tudi letos pri{lo do tradicionalnega strelskega obra~una z zra~no pu{ko med dvema pobratenima dru{tvoma – med DU Voli~ino in DU Duplekom. Tokrat je bil organizator DU Duplek, ki je vedno zanimivo tekmovanje or-ganiziral na svojem streli{~u v Osnovni {oli Dvorjane. DU Voli~ina je na tekmovanje prijavil eno ènsko in eno mo{ko ekipo, med-tem ko je DU Duplek v zadnjem tre-nutku uspel zbrati poleg mo{ke tudi ènsko ekipo. Na sre~anju, ki je bilo organizirano v ~asu pustnega tedna, polnega nor~ij in pustnih {em, so tako sodelovale 4 eki-pe s svojimi ~lani:

DU Voli~ina – ènske:1. [tuklek Milena2. Gantar Daniela3. Ro{kar Zinka4. Vogrin Slavica

DU Duplek – ènske:1. Gajzer Marjana2. Lavuger Oti3. [trus Andreja4. Zel Otika

DU Voli~ina – mo{ki:1. [irec Ivan2. Vogrin Vlado3. [uman Marjan4. Vogrin Ivan5. Ornik Edo

DU Duplek – mo{ki:1. Mur{ec Drago2. Miklavc Zlatko3. Li~en Alojz4. Hergamas Stanko5. Toplak Milan

Pod budnim o~esom predsednika ocenjevalne komisije gospoda Fran-ca [kergeta in njegovega pomo~nika gospoda Janeza Mulca je v napeti in do konca negotovi tekmi prvo mesto

osvojila ekipa DU Voli~ina – ènske (streljale so z naslonom) s 652 krogi, druga je bila ekipa DU Duplek – mo{ki s 632 krogi, tretja ekipa DU Duplek – ènske s 622 krogi in ~etrta ekipa DU Voli~ina – mo{ki s 609 krogi.

Organizacija tekmovanja je bila na zelo visoki ravni, kakor tudi zaklju~ek in podelitev nagrad, ki sta potekala v Kulturnem domu Dvorjane. Za dobro razpoloènje so poskrbeli na{i stalni

@enska strelska ekipa DU Duplek Foto: Marjeta [trus

muzikantje − gospod Alojz Li~en, gos-pod Drago Mur{ec ter gospod Stanko Hergamas, medtem ko je na{a harmo-nikarka gospa Marija Lavuger zaradi nesre~ne po{kodbe roke sodelovala le s petjem. S svojo prisotnostjo nas je razveselila tudi predsednica DU Du-pleka in podpredsednica ZDUS-a gospa Slavica Golob.

Veselimo se naslednjega sre~anja!

Andrej [trus

DELOVANJE KO RDEÊGA KRI@A DVORJANEV letu 2013 smo vso energijo usmerili v razli~ne aktivnosti z na{imi vestnimi, marljivimi in predanimi prostovoljci, krvoda-jalci in ljudmi dobrega srca, ki delujejo humanitarno in ~love-koljubno.Pri~ujo~i prispevek je ena izmed javnih zahval vsem, ki so pomagali dose~i na{e skupne in presenetljivo dobre re-zultate, za katere smo poobla{~eni in za tiste, ki si jih po svoji vesti, dol`nosti in zmo`nosti nalagamo sami.Veseli smo, da je toliko krvodajalcev darovalo kri, med njimi tudi mladi, ki so dali prvi~.Razdeljenih je bilo ogromno paketov hrane, materialne in denarne pomo~i.Dokazujemo, da smo aktivna, majhna,

a ne nepomembna enota organizacije RK Slovenije in ob~ine Duplek.Z vedno bolj{imi in uspe{nimi humani-tarnimi akcijami sledimo na{im ciljem:- pridobiti vedno ve~ mladih in zdra-

vih krvodajalcev,- pridobiti ~im ve~ novih prostovolj-

cev,- spodbujati k zdravemu na~inu ̀ ivlje-

nja,- se bolje opremiti za nujno pomo~ v

primeru naravnih nesre~,- nabaviti defibrilator in usposobiti

ljudi za njegovo uporabo,- pridobiti ~im ve~ donatorskih sred-

stev za zbiranje pomo~i za otro-ke, invalide, socialno ogroène in starej{e ob~ane nad 75 let.

Brez pomo~i Ob~ine Duplek, ki se ji {e posebej zahvaljujemo za sodelovanje, zaupanje in finan~no podporo, seveda ne bi mogli tako dobro delovati.Zahvaljujemo se ùpni{~u Dvorjane, Radiu Brezje, Radiu Slovenske Gorice, Radiu City, Radiu Center in Radiu Net


za objavo na{ih obvestil o krvodajal-skih akcijah ter sosednjim KO RK Kore-na, Vurberk in Duplek. @elimo si nadaljnjega usklajenega dela, katerega glavni cilj je pove~ati socialno blaginjo v na{em kraju.Delujmo v prijateljski podpori s ~utom za so~loveka {e naprej.Darujmo kri in potrebno pomo~ ter bo-dimo opora tistim, ki nas potrebujejo.

Mahatma Gandi je neko~ izjavil: »Bodi sprememba, ki jo èli{ videti v svetu.«

Nada @MAK, tajnica KO RK Dvorjane

OB^NI ZBOR KO RK DVORJANENajbolj zaslu`nim krvodajalcem smo podelili priznanja za 30, 40, 50 in 70-krat darovano kri. âs neumorno te~e in leto prekmalu mine, zato je pri{el ~as, da tudi mi or-ganiziramo ob~ni zbor KO RK Dvorja-ne, da podamo podatke o delu prete-klega leta in zastavimo nove cilje za leto 2014.

Letni ~asi povezujejo leto. Pomlad, po-letje, jesen in zima spominjajo na roj-stvo, otro{tvo, mladost in starost ljudi. Tako se bomo {e naprej trudili, da bi pomagali po najbolj{ih mo~eh na{im ob~anom.

Z vedno bolj{imi in uspe{nej{imi hu-manitarnimi akcijami sledimo svojim ciljem, ki so pridobiti vedno ve~ mladih prostovoljcev, krvodajalcev, zbiranje pomo~i za otroke, socialno ogroène, invalide in starej{e ob~ane.

Udele`ba ùpana, gospoda Mitja Horvata, in ostalih gostov na na{em ob~nem zboru nam je dala novih mo~i za nadaljnje delo za so~loveka. S skup- nimi mo~mi bi radi nabavili defibrilator za potrebe v na{i ob~ini.

Druìli smo se v prijetnem vzdu{ju, saj so nam kulturni program popestrili Fantje izpod Vurberka, v goste so nam pri{li tudi [tefanski fantje, ki prihajajo iz Sv. [tefana.

Delati z ljudmi je najte`je, a tudi naj-bolj pomembno in hvale`no opravilo, zato se bomo z vsemi mo~mi {e naprej

Fotografije: Milena Milo{evi~

trudili izpolnjevati svoje poslanstvo.

Marina TOPLAK KO RK Dvorjane


DESETA OBLETNICA TURISTI^NEGA DRU[TVA OBÎNE DUPLEKLeta 2004 je na pobudo takrat-nega ùpana, gospoda Janeza Ribi~a, gospod Franjo Kosi s svojimi somi{ljeniki udejanjil idejo o ustanovitvi turisti~nega dru{tva v ob~ini. Njegova èlja je bila, da se ljudje v ob~ini skozi druènje bolje spoznamo in se v tem hitrem tempu ìv- ljenja nau~imo za hipec ustavi-ti, se poveseliti in si vzeti ~as drug za drugega. Skozi vsa leta doslej se je v dru{tvo v~lanilo okrog 150 ~lanov in veseli smo, da prihajajo vedno novi. V soboto, 22. marca 2014, smo v Kulturnem domu Korena praznova-li – obeleìli smo 10. obletnico de-lovanja Turisti~nega dru{tva ob~ine Duplek, ki je bilo ustanovljeno z na-menom druènja ob~anov ter ohranja-nja in oìvljanja naravne in kulturne dedi{~ine na{ega kraja. Za nas je to velik dogodek, na katerega smo se ~lani upravnega odbora pripravljali kar nekaj ~asa, in sicer pod vodstvom sedanjega predsednika Stanislava Ger-mauca. ^lani dru{tva smo poskrbeli, da smo skrbno pripravili in okrasili prostor, kot se za tak praznik spodobi. Z ve-seljem smo opazovali prihajajo~e, saj

smo takoj zaznali, da se je na{emu prijaznemu povabilu na slovesnost odzvalo veliko {tevilo povabljenih. [e posebej veseli in po~a{~eni smo, da so z nami praznovali tudi ùpan ob~ine Duplek gospod Mitja Horvat, nekdanji ùpan in sedanji poslanec v Dràvnem zboru gospod Janez Ribi~, predsednik [tajerske turisti~ne zveze gospod Joè Protner in ustanovitelj na{ega dru{tva gospod Franjo Kosi. Naj nam bo opravi~eno, da vseh ostalih ne bomo navedli, saj bi bil seznam na{ih dragih gostov precej dolg. Uvodni pozdravni nagovor je imel predsednik Stanislav Germauc, ki se je iskreno zahvalil vsem povabljenim gostom in vsem ~lanicam in ~lanom

dru{tva ter vsem, ki so se nam ta ve~er pridruìli in s svojo prisotnostjo izkazali spo{tovanje do na{ega dela in na{ega dru{tva. Sledili so nagovori ~astnih gostov, ki so bili enotnega mnenja, da je na{e dru{tvo v minulem 10-letnem obdobju naredilo res veliko, ter nam zaèleli, da tako delujemo tudi v prihodnje in razmi{ljamo v smeri, kaj bi {e lahko naredili, da bi na{ kraj tudi z na{o pomo~jo postal bolj prepoznaven v slovenskem prostoru, s tem pa tudi zanimiv za obiskovalce. Na{o slovesnost smo obogatili z bo-gatim kulturnim programom, ki so ga popestrile Ljudske pevke, Mo{ki pev-ski zbor Dru{tva upokojencev Duplek, Tim Ribi~ in Hideyuki Suzuki pa sta s pesmijo Slovenec sem dvorano dvigni-la na noge. Celotno prireditev je povezoval Robert Levstek, ki je med kulturnimi to~kami nizal pregled pomembnih dogodkov in projektov na{ega dru{tva. Na uspehe dru{tva smo zelo ponosni in verjetno ne neupravi~eno, saj smo z razli~nimi dejavnostmi aktivni skozi vse leto.

Turisti~ne table, Vodnik, spletna stran, strokovne ekskurzije… Prav posebej ponosni smo na turisti~ne table, ki stojijo v vseh va{kih skupno-stih na{e ob~ine in so bile v minulem letu tudi obnovljene. Prav tako pa se lahko pohvalimo z zloènko Vodnik po ob~ini, ki je prvi tovrstni dokument v na{em kraju. Pred leti nam je uspelo postaviti tudi spletno stran dru{tva, ki

Predsednik Stanislav Germauc prejel iz rok ̀ upana Mitje Horvata jubilejno plaketo ob 10 letnici delovanja dru{tva. Foto: Anton Leni~

Polna dvorana ~lanov in simpatizerjev ob obletnici Foto: Anton Leni~


Prireditev sta popestrila z nastopom Tim Ribi~ in Hydujuki Suzuki Foto: Anton Leni~

nudi dokumentiran pregled dru{tvene dejavnosti, obve{~a o dru{tvenih do-godkih ter obiskovalcem nudi kar ne-kaj koristnih informacij o na{i ob~ini. Trudili se bomo, da le-to v prihodnje nadgrajujemo in obogatimo. V obdobju, ki je za nami, smo organi-zirali {tevilne strokovne ekskurzije in se tako sre~evali z na{imi somi{ljeniki v drugih ob~inah na{e lepe deèle ter izmenjevali izku{nje. Vsako leto znova se trudimo, da v ce-loti izpeljemo zastavljen plan dela, v katerem ne manjka prijetnih druènj, kolesarjenja, pohodov, ~istilne akcije, postavitve prvomajskega drevesa in {e bi se kaj na{lo. Z èljo po ohranja-nju starih obi~ajev ob prazniku velike no~i izdelujemo butare in barvamo pirhe, ob vhodu v ob~ino postavimo velikono~no ko{aro, v predboì~nem ~asu pa izdelamo adventni venec, ki ga prav tako postavimo na vidno me-sto v ob~ini. Dogodke smo med proslavo slikovno prikazovali z ra~unalni{ko videopro-jekcijo. Na slovesnosti je predsednik Stanislav Germauc podelil jubilejne plakete, ki so si jih s svojo podporo na{emu dru{tvu prisluìli ùpan ob~ine Du-plek Mitja Horvat, nekdanji dolgoletni ùpan na{e ob~ine in sedanji poslanec Janez Ribi~, predsednik Zveze sloven-skih ~astnikov – obmo~nega zdruènja Maribor major Joèf [kof in seveda ustanovitelj in prvi predsednik dru{tva Franjo Kosi. Jubilejne plakete pa so

upravi~eno prejeli tudi zaslu`ne ~lani-ce in ~lani upravnega odbora dru{tva ter predsednik nadzornega odbora go-spod Joè Romih, ki so v minulih letih s svojim znanjem, delom in dobro voljo namenili veliko truda in svojega pro-stega ~asa na{i dejavnosti, za kar smo jim iskreno hvale`ni. Jubilejno plaketo je prejel tudi sedanji predsednik Stani-slav Germauc, ki mu jo je izro~il na{ ùpan. Vsekakor pa velja tudi omeniti, da je na{ ve~er obogatil nastop priznane-ga igralca Vlada Novaka, ki nam je v vlogi Gaja{a uprizoril izsek iz mo-nodrame Gaja{ arestant. @e sam pri-hod na oder je bil svojevrsten, saj na oder ni stopil iz zakulisja, temve~ se je sprehodil med gosti v dvorani, jim mimogrede namenil kak{no besedo in

pozdrav, nato pa je skozi navidezne re{etke stopil na sceno. Njegovo pri-povedovanje je bilo polno smeha in solz. Gre za pretresljivo in vznemirlji-vo gledali{ko pripoved o zaporniku, ki tudi za re{etkami ostaja zvest svojim na~elom.Svojim na~elom bomo ostali zvesti tudi ~lani Turisti~nega dru{tva ob~ine Duplek.

Po uradnem delu je sledilo druàbno sre~anje ob ve~erji in prijetnih zvokih ansambla Ajda. Klepetali in vrteli smo se pozno v no~. Na{emu dru{tvu èlimo {e mnogokrat po 10 let uspe{nega dela!

Marjana Predan

DUPLE[KI SPLAVARJI NA PTUJU IN V DUPLEKUPo ptujskih ulicah je v pustnih dneh potekal 54. Mednarodni FECC KarnevalFest in 54. Medna-rodna pustna in karnevalska po-vorka 2014. Duple{ki splavarji – ekipa Turisti~nega dru{tva splavarjev in rancarjev Duplek je na KarnevalFestih na Ptuju è stalnica. Gre za dru{tvo, ki red-no sodeluje najprej na doma~i pustni povorki v ob~ini Duplek in nato {e na Ptuju.

Duple{ka ob~inska pustna povorka se zadnja leta odvija iz Zgornjega Duple-ka skozi naselje Zabrege do prireditve-nega prostora v Spodnjem Dupleku. Zaklju~i se s podelitvijo priznanj in nagrad udeleèncem. Leto{nja je do-bro uspela. Skupine po va{kih skupno-stih in dru{tvih, ki se ~ez leto trudijo s pripravami, se na koncu z veseljem predstavijo ob~instvu. Izvirnost pri kreiranju pustnih likov ne pozna meja, skupine obujajo stare ljudske obi~aje, etnografijo ali se predstavijo po ak-tualnem dru`benem navdihu. Ob~ina Duplek zaìvi s pustom, le oblast osta-ne v rokah oblastnikov … Manjka nam {e en »admiral dravskih splavarjev«, ki bi v pustem ~asu pomagal vladati ob~ini. Skupaj bi na hitro kaj popravi-

li, saj smo ponosni na svojo 400-letno tradicijo splavarjenja po reki Dravi, ki jo od leta 1973 naprej z velikim tru-dom ohranja Turisti~no dru{tvo spla-varjev in rancarjev Duplek. Upajmo, da bo pustnih skupin na povorkah v ob~ini Duplek vsako leto ve~. S tem ohranjamo krajevno identiteto in tradi-cijo – bogato kulturno dedi{~ino na{ih krajev. Ekipa »Duple{kih splavarjev« iz TDSR Duplek se vsako leto udeleì Med-narodnega FECC KarnevalFesta na Ptuju. S svojo udele`bo pripomore Mednarodnemu KarnevalFestu, ki je bil letos è 54. Mednarodna pustna in karnevalska povorka na Ptuju. S tem prispeva k celostni podobi ptujske-


ga kurentovanja, k prireditvi, ki je po ocenah organizatorjev najve~ji med-narodni pustni festival v Srednji Evropi. To potrjuje navsezadnje tudi udele`ba visokih gostov iz tujine, evropskih poslancev, politi~nega vrha Slovenije, diplomacije, gospodarstva in ostalih sfer dru`benega ìvljenja. Organizatorjem je letos uspelo priva-biti {tevilne tuje gostujo~e skupine, ki so pri{le iz Francije, Nem~ije, Belgije, Avstrije, Slova{ke, Rusije, Bolgarije in Albanije, ve~ skupin je pri{lo tudi iz Sr-bije, Hrva{ke in od drugod.

Na ~elu povorke so kraljevali koran-ti/kurenti in princ karnevala Miroslav Slodnjak − vitez Dornavskim, ptujski pihalni orkester ter Rimljani Petovio 69 iz dru{tva Petovio. Sledile so etnograf-ske skupine, osnovne {ole, gostujo~e tuje skupine in nazadnje karnevalske skupine. Trasa je vodila skozi pet pred-stavitvenih to~k (kjer je moderator predstavil skupine) na Potr~evi cesti, pred upravno enoto, preko ptujske tr`nice, pred mestno hi{o, pred resta-vracijo Ribi~ in na Vi~avo, kjer je v kar-nevalski dvorani potekal zaklju~ek.

O Duple{kih splavarjih so na to~kah po-vedali: »Predstavlja se nam Turisti~no dru{tvo splavarjev in rancarjev Du-plek. Dru{tvo si prizadeva za ohrani-tev bogate kulturne dedi{~ine, 400-le-tne tradicije splavarjenja po reki Dravi v turisti~ne namene v krajih med Mari-borom in Ptujem. Je tudi nosilec zlate rance za leto 2013 s tekmovanja na mariborskem Lentu. Predstavljajo nam pravo ranco dolìne 7 metrov, ki je

izdelana po starih flosarskih izro~ilih. Sluìla je kot pomo`no plovilo na spla-vu. Na Ptuj so danes izjemoma pri{li po suhem … In {e drobec iz ìvljenja nekdanjih splavarjev: s harmoniko, igrami in komplimenti ob~udovalkam vzdol` obre`ja so si kraj{ali ~as. Spla-varjenje je bilo te`ko opravilo − zato nas pozdravljajo s „HORUK“!«

Predsednik OO 54. Kurentovanja na Ptuju in podpredsednik FECC Branko Brumen z ekipo so bili ob zaklju~ku vi-dno zadovoljni. Skupina Kobre je dobi-la prvo nagrado, med nekaterimi osta-limi nagrajenimi pa so bili Aborgini, Mariachi Fiesta, Simfonija godal, Stebri slovenske kulture, Kmetovalec, Mi{ke … Glavna nagrada pa je bilo sodelovati!

âstne pustne barve duple{ke ob~ine

Predstavitev na 54. Karnevalski povorki Ptuj 2014 Foto: Tadej Kolari~

Pustna povorka Duplek 2014 Foto: Tadej Kolari~

je letos skupaj z »Duple{kimi Splavar-ji« iz TDSR Duplek branila {e izvirna skupina »Opice iz duple{kega terito-rija«.Preìveli smo prijetne, nor~ave pust-ne dneve, v veselju, ki bi ga naj nekaj prihraniti tudi skozi vse leto.

Franc Fras

ZUMBA OSVOJILA TUDI DUPLEKAli ste è kdaj razmi{ljali, kako en-kratno bi bilo, ~e bi obstajala vadba, na katero bi hodili z veseljem in ne z muko? Ste razmi{ljali, kako bi bilo, ~e bi imela vadba vzdu{je prave zabave, kjer bi pozabili na skrbi, se prepustili glasbi, obenem pa naredili ogromno za svoje telo in du{o? Zumba je na-tanko to! Zabavna, „zamaskirana vadba“, kjer sploh ne veste, da va-dite! Osnova Zumbe je glasba, ki vse-buje v glavnem vro~e latino ritme, ki vas bodo sprostili, vam povrnili ener-gijo in zaradi katerih se boste odli~no po~utili. Koreografije so zasnovane po princi-pih intervalnega treninga, ki pove~uje porabo kalorij, izgorevanje ma{~ob ter tonizacijo mi{ic. Poseben pou-darek je na mi{i~nih skupinah nog, zadnjice, rok, trebuha ter seveda najpomembnej{e mi{ice − srca! Vre-


dno pa je tudi pripomniti, da v eni uri Zumbe pokurimo tudi do 450 kalorij! Zumba je zasnovana tako, da ji lahko sledi resni~no vsak, ne glede na starost, plesno predznanje ali telesno pripravljenost, saj je kombina-cija enostavnih plesnih in aerobi~nih korakov na energi~no in seksi podla-

Boì~no-novoletni zumba party v Zg. Koreni

go latino-ameri{kih ritmov. Ob vsem tem se boste po~utili kot na razgre-tem plesi{~u nekje v osr~ju Latinske Amerike, obenem pa bodo kmalu vi-dni rezultati vadbe, ki vas bo resni~no navdu{ila! Da pa so ure Zumbe v [por-tnem dru{tvu M-Fit {e bolj u~inkovite, jim na koncu dodamo tudi vaje za obli-

kovanje telesa, tudi z uporabo lahkih ute`k.Vse, ki bi èleli narediti nekaj zase in se zabavati z nami, vabimo, da se priklju~ite na{i prijetni in spro{~eni skupini. V{e~kajte na{o Facebook stran, kjer boste na{li slike, dogodke in termine vadbe.

Mateja POTO^NIK[portno dru{tvo M-Fit

JUHU, POMLAD JE TU!Kon~no lepo vreme, sladoled pri Kremkotu in ogromno pri-lo`nosti za druènje na pros-tem. V na{em primeru tudi na-stopov.

Te`ko je pisati o preteklih dogodkih in poiskati primerno fotografijo, saj smo na ve~ini slik debelo oble~ene, skozi okno pa nas trenutno vabi sonce, pa tudi z mislimi smo è skoraj na morju. Pa vendar, maòretke smo pripravile è tradicionalno Miklavèvanje, ki so ga bili seveda najbolj veseli otroci. Na{ dober prijatelj Miklav` je prinesel nekaj dobrot, v zameno pa smo mu pokazali nekaj plesa, petja in na{ih umetni{kih risbic. Tokrat so s Klubom duple{kih maòretk sodelovali otroci Plesne dimenzije pod vodstvom Natali-je Pravdi~ in punce Maòretnega kluba Maribor. Na povabilo na{e ~lanice Ma{e smo sodelovale na prireditvi na O[ Miklav` na Dravskem polju, kjer smo s svojimi uniformami pritegnile gledalce è pred nastopom. Seveda smo videz upra-vi~ile tudi z nastopom, saj so punce z izvrstno izvedbo navdu{ile gledalce.

S pala~inkami s ~okolado smo spravlja-le v sku{njavo obiskovalce boì~nega sejma v Spodnjem Dupleku. Prepri~ane smo, da smo dale s tem sejmu doda-no vrednost, saj imajo tudi vsi drugi mnoì~no obiskovani sejmi v velikih mestih vsaj eno tak{no stojnico. Letos je bilo {e posebej ìvahno, saj so se lahko obiskovalci drsali, greli ob toplih napitkih, kaj prigriznili, kupili ro~na dela in spoznali nekaj doma~inov, ki so se predstavljali z razli~nimi izdelki

(doma narejene kreme, med, ~aji …). V letu 2013 je sledil {e zadnji nastop, in sicer kot vsako leto na boì~nem koncertu Pihalnega orkestra ob~ine Duplek. Ste se na mednarodni dan sre~e vpra{a-li, ali ste sre~ni? Maòretke smo bile in to zelo, zelo, saj v vzdu{ju mnoìce, ki ple{e na uspe{nico Pharell Willam-sa – Happy, preprosto ni {lo druga~e. Sodelovale smo namre~ pri snemanju projekta »Happy Maribor«, ki so se ga

Maòretke med izvedbo relativno zahtevnega elementa. Foto: Tina Kramberger


po vzoru drugih mest lotili tudi v Mari-boru. ê boste kje zasledili posnetek, se punce zelo dobro vidijo, saj stojijo skupaj v rumenih majicah. JUgotovile smo, da imamo rade kame-ro, zato smo se z veseljem odzvale tudi na sodelovanje pri tekmovanju za Zlato to~ajko Rakete. Na{a ob~anka namre~ sodeluje v oddaji, tako da ob-vezno navijajte z nami!

Klub duple{kih maòretk

PLESALKA NIKA VOHL NA EVROPSKEM PRVENSTVU V AMSTERDAMUNika Vohl je nadebudna plesal-ka iz Zimice, stara 11 let. Ples ji è nekaj let zapolnjuje prosti ~as, letos pa se ga je lotila {e bolj zagreto. S soplesalko Ivo [uman sta dosegli 6. mesto na dràvnem prvenstvu v katego-

Maòretke sredi trga Leona [tuklja v Mariboru po mnoì~nem »happy plesu« z eno izmed organizatorjev, Lenjo Faraguna. Foto: Tina Kramberger

riji »hip hop pari pionirji«, kar jima je omogo~ilo udele`bo na evropskem prvenstvu v Am-sterdamu.Septembra se je vpisala v plesno {olo Plesna dimenzija Lenart, kjer obiskuje te~aj hip hopa. Ker je plesne korake usvajala ve~ kot odli~no, jo je plesna trenerka in koreografinja Natalija Prav-di~ povabila, da svoje znanje preizkusi tudi na dràvnih tekmovanjih Plesne zveze Slovenije. Nika se je takoj stri-njala in pokazala svojo voljo in znanje plesa. Ker je bila to njena prva izku{nja s tovrstnimi tekmovanji, je led prebi-la s soplesalko Ivo [uman z Zavrha.

Tekmovali sta namre~ v kategoriji »hip hop pari pionirji«. Najprej sta se morali udeleìti treh kvalifikacijskih turnirjev, ki sta jih Nika in Iva odplesali ve~ kot odli~no. Zbrali sta dovolj to~k, da sta lahko zaplesali pred sodniki na dràvnem prvenstvu. Le-to je potekalo konec maja v Novem mestu. V njuni kategoriji je tekmova-lo 21 parov iz celotne Slovenije. Ker nekateri tekmujejo è dlje ~asa, lah-ko re~emo, da je bila konkurenca zelo velika. Vsekakor nismo dvomili v Niko in Ivo, sta nas pa vse, {e posebej tre-nerko Natalijo, zelo presenetili, saj se jima je uspelo uvrstiti v finale, kamor

Nika in Iva skupaj s plesno trenerko Natalija Pravdi~

Nika na podro~nem tekmovanju v Ljubljani

Na evropskem prvenstvu v Amsterdamu sta Nika in Iva predstavljali slovensko zastavo.

Foto: zasebni arhiv


DRU@ABNO @IVLJENJE

je uspelo priti le sedmim najbolj{im parom. [e mo~neje smo stisnili pesti in uspelo jima je osvojiti odli~no 6. mesto na dràvnem prvenstvu. S to uvrstitvijo sta si mladi plesalki priple-sali vstopnico za evropsko prvenstvo v Amsterdamu, o katerem sta, vsaj tako smo mislili, lahko le sanjali.Veselje je bilo nepopisno in tak{en uspeh je popla~al vse ure, preìvete v plesni dvorani. Za~eli smo s priprava-mi na Amsterdam, pridno smo iskali tudi donatorje, ki so nam pomagali, da je bila 1000 kilometrov dolga pot

finan~no la`ja. Vsako tak{no tekmova-nje pomeni ~ast za plesalca, a hkrati tudi velik finan~ni zalogaj za star{e. Nika in Iva sta se prvi~ odpravili na tak{no dolgo pot brez star{ev, kar je pomenilo poleg plesa {e posebno velik izziv. Na evropskem prvenstvu se je v njuni kategoriji predstavilo 79 parov iz celotne Evrope. In spet smo doìveli presene~enje, saj sta si priplesali 23. mesto in se domov odpravili ve~ kot presre~ni.Nika tudi to {olsko leto pridno trenira pri Plesni dimenziji, ki ima svoje pro-

store v Fit fajn centru Lenart, Idustrij-ska ul. 8 (neposredna bliìna policije). Letos se bo tekmovanja udeleìla kot solistka, zato drìmo pesti, da se ji bo uspelo uvrstiti ~im vi{je.Plesna dimenzija pa deli svoje znanje tudi na O[ Korena, kjer se è pripra-vljajo na zimsko produkcijo, ki se bo odvila konec decembra, prav tako pa se za~enja nova sezona [olskega ple-snega festivala, kjer Korena vsako leto uspe{no tekmuje.Drìmo pesti za vse na{e mlade plesal-ce tekmovalce.

Natalija PRAVDI^

DEDA ADI [TUBER JE PRAZNOVAL 80 LETAdi, na{ dragi deda, je v februarju praznoval okroglo obletnico. Na{ deda je upokojenec, ki najraje vinari in prireja vrtne zabave. V Koreno, kjer nas vedno pri~akata oba z babico Slavico, nasme-jana in polna energije, se vedno radi vrnemo in vaju obi{~emo.Vnuki ti èlimo {e mnogih kapljic, let, predvsem pa veliko ljubezni in zdravja. Ker si poseben deda, druga~en deda od ostalih, ti pa zabave na-dalje organiziramo kar mi.

Tvoji vnuki (Tina, Jure, Ur{ka, Miha, Ana, Eva, Ema)

Joè Kekec z ̀ eno Elzo in ̀ upanom Mitjem Horvatom Foto: Beno Kekec

Obiskali smo jubilante

Deda Adi Foto: Tement Tina

JO@E KEKEC PRAZNOVAL 95 LET95. rojstni dan je 5. marca praznoval Joèf Kekec iz Zgornjega Dupleka. Ro-dil se je na Johah in odra{~al skupaj z bratom in dvema sestrama. 2. septem-bra 1946 se je poro~il z Elzo Seneko-vi~. V zakomu sta se jima rodila sin in h~erka. Vsa leta je bil zelo aktiven in delaven, predvsem je bil najbolj znan kot lesar. Kljub svojim letom {e vedno rad poprime za vsa opravila, saj pra-vi, da »delo krepi ~loveka«. Z èno so jima v veliko veselje trije vnuki in vnu-kinja ter {tirje pravnuki. Z èno ìvita v domu, ki sta ga ustvarila s sinom in snaho. Ob njegovem jubileju mu je èlel {e naprej dobrega zdravja ter veliko veselja v krogu najdra`jih tudi ùpan Mitja Horvat.

Darja ROJKO


Foto: Vinko Fridau

MARICA – OMIKA FERLI^ JE PRAZNOVALA 90 LET Omiko poznamo po njenih dobrotah, posebno »kipfljih«, katere {e danes pripravlja in z veseljem nudi. Vse njeno ìvljenje je bilo preèto z delom. Rodila je osem otrok, {est jo razveseljuje s svojimi druìnami. Njeni potomci povzeli omikine vzgojne me-

tode, saj so otroci in vnuki delavni in lepo vzgojeni. V dru{tvu upokojencev je ~lanica od prvega dne. Bila je tudi aktivna botra prapora DU, dokler so ji mo~i dopu{~a-le. Danes ji je v veliko veselje druènje pri nedeljski ma{i. Vedno je urejena in pripravljena po~astiti pevce s svojimi dobrotami, ki jih {e vedno pripravlja sama. Pevci pa jo razveseljujejo s pet-jem po njeni èlji − za jubilejni dan so ji pripravili pesem. @elimo ji {e mnogo zdravih in tako vi-talnih let. Slavica GOLOB

Predsednica DU Duplek

90 LET MARIJE FERLI^

„Oj, mladosti moja,kam od{la si, kje si?“

S petjem teh vrstic je ga. Mara Ferli~ iz Zg. Dupleka pri~ela veliko praznovanje svojega 90. rojstnega dne. Polna ener-gije in dobre volje je veselo prepevala in dirigirala ter se veselila svojega pra-znika. @e od otro{tva je rada prepevala in ljubezen do petja je tokrat delila z vsemi povabljenimi.

Ena sama je na{a soseda Mara.Velikodu{na, plemenita, s svojo mo~no in trdo voljo, pogumom in ve~nim op-timizmom.Vedno urejena, redoljubna in zelo de-lovna je na{a soseda. Kljub svojim ~astitljivim letom z veliko dobre volje {e vedno obdeluje svoj vrt, nabira re-grat, skrbi za ~isto in urejeno stanova-nje, vsak konec tedna obi{~e frizerski salon in se vsako nedeljo zahvali za vse dobro pri sveti ma{i.Ve~ tiso~ kilogramov moke je è ob~utilo pridne roke na{e Mare, ve~ sto ljudi pozna njene dobrote, a na pr-vem mestu so samo njeni slastni „Ma-rini kifli“, zloèni na kro`nik v obliki sonca. Skozi ̀ ivljenje se je soo~ala z razli~nimi problemi, a jih je znala premagati, {e vedno v sebi nosi skrb za svoje otroke in tudi skrb za bli`njega ji ni tuja. V njeni kuhinji ve~krat na teden iz pe~ice lepo zadi{i. Vsaki~ mora svoje dobro-te razdeliti med svoje otroke in vsaki~

smo del njenih dobrot dele`ni tudi mi »sosedovi«. Ja, s ponosom lahko re~em, da tak{ne dobre sosede nima nih~e.

Zakon ìvljenja pravi, da kar seje{, to ànje{ in ker je ga. Mara v ìvljenju

opravila veliko dobrega, verjamem, da ji je ìvljenje to povrnilo.

@elimo vam najve~ zdravja in Bog vas ìvi {e na mnoga leta.

SOSEDI FRIDAU – PEÂR

Kmetija BreznikZgornji Duplek 10

2241 Spodnji DuplekTel.: 040 557 580 (Dejan)

V najem vzamem :-njive

-travnike

PLAÎLO za najemnino po dogovoru.!!


80 LET FRANÎ[KE KITAKGospa Fran~i{ka Kitak je marca pred enim letom praznovala jubilejnih 80 let in nas pred-stavnike dru{tva in ùpana Mitjo Horvata po~astila na svojem domu v krogu najdra`jih. ^lanica dru{tva je od leta 1994. Vesela se je prijavljala na izlete po na{em programu, da-nes pa je àlostna, da ji zdravje tega ve~ ne dopu{~a. A {e vedno je vitalna, nasmejana in dobre volje.V dru{tvu ji èlimo {e mnogo let, da jih bo preìvljala ob doma~em ognji{~u.

Slavica GOLOBPredsednica DU Duplek

VISOK JUBILEJ VIDOVIÊVIH Gospa in gospod Vidovi~ Viktorija in Joè sta praznovala jubilejnih 80 let. Najprej sta slavila s prijatelji in najbli`jimi, nato pa {e s predstav-niki ob~ine. Obiskal ju je ùpan Mitja Horvat, v imenu dru{tva upokojencev Duplek pa Lojzka Sodec in Slavica Golob.Oba sta vestna ~lana dru{tva, povabljeni pa smo jima zaèleli {e mnogo zdravih, tako vi-talnih let z mnogo humorja.

Slavica GOLOBPredsednica DU Duplek Foto: Du{anka Horvat

OBISK 90 LETNEGA OBÂNA

Letni ~asi povezujejo leto. Pomlad, poletje, jesen in zima spominjajo na rojstvo, otro{tvo, mladost in starost. Tako se prepletajo vezi v ìvljenju, mi pa plujemo preko mnogih ~eri. Preko teh ~eri je preplul 90 let na{ ob~an Stanislav Ponudi~ iz Dvorjan. Za nje-gov visoki jubilej smo ga obiskali ~lani KO RK Dvorjane, ùpan ob~ine Duplek gospod Mitja Horvat in predstavnica ob~ine.Zaèleli smo mu {e mnogo zdravih, sre~nih in lepih let.

KO RK Dvorjane Marina Toplak

Stanislav Ponudi~ z h~erko Joìco in ̀ upanom Mitjem Horvatom Foto: Darja Rojko


UÎTELJICA [TEFKA GRI^NIK JE DOPOLNILA 70 LET

Pred sedemdesetimi leti je njena mama na boì~ni ve~er poloìla moù v na-ro~je svojo prvo rojeno h~erko [tefka. Svoje otro{tvo je preìvljala v u~iteljski druìni. Po kon~ani O[ se je odlo~ila

za pedago{ko delo in se vpisala na u~itelji{~e v Mariboru, kjer je nadal-jevala {tudij na Pedago{ki akademiji. Po uspe{no kon~anem {tudiju se je zaposlila na osemletni O[ Dvorjane. Kot odli~na elementarka je uspe{-no pou~evala razredni pouk. Zraven razrednega pouka je zaradi izrednega talenta pou~evala tudi likovno vzgojo na vi{ji stopnji. Zaradi sposobnosti jo je u~iteljski kolektiv izbral za vodenje kulturnih programov na {oli in proslav ob dràvnih praznikih.Za uspe{no pedago{ko delo na {oli je prejela najvi{je priznanje − »[ilihovo plaketo«.Z uspe{nim delom se je vklju~ila v kul-turno umetni{ko dru{tvo; posebej se je izkazala v dramski skupini, kjer je domiselno ustvarjala like na odru. Poleg vseh zadolìtev je sprejela delo v organizaciji RK, kjer je kot predsed-nica delovala dobrih 40 let. Pod nje-nim skrbnim vodstvom se je ta razvila v {tevil~no mo~no dejavnost. Posebno

skrb je posvetila krvodajalstvu in do-segla visoko {tevilo udeleèncev. Njeno zavzeto delo v organizaciji RK je spremljalo tudi Obmo~no zdruènje RK Maribor in jo za 40-letno delovanje odlikovalo z Zlato plaketo s posveti-lom:»Za izjemne rezultate na podro~ju or-ganiziranje in izvajanja nalog humani-tarne dejavnosti«.Ob skupnem pedago{kem delu in de-lovanju na kulturnem podro~ju sva se interesno zdruèvali in neopazno poglabljali najino prijateljstvo dolgih 50 let, kjer so prevladovali iskrenost, medsebojno spo{tovanje in zaupanje.

Draga prijateljica [tefka, {e enkrat iskrene ~estitke ob tvojih dveh ìvlj- enjskih jubilejih z èljo: »Naj ti bodo zdravje, sre~a in osebno zadovoljstvo naklonjeni {e mnogo let.«

Tvoja prijateljica ZORKA KOCBEK

Dolgoletne sodelavke RK Dvorjane Foto: Milena Milo{evi~

OKROGLA OBLETNICA [TEFKE GRI^NIKKonec meseca decembra smo praz-novali okroglo obletnico rojstva na{e ~lanice krajevne organizacije Rde~ega krià Dvorjane − gospe [tefke Gri~nik. V KO RK Dvorjane deluje è 50 let, v tem ~asu je bila dvakrat predsednica, nazadnje od leta 2000 do 2013. Dol-ga leta je bila krvodajalka in organiza-torka krvodajalskih akcij v Dvorjanah in pozneje v Dupleku. Za svoje huma-no in nesebi~no delo je prejela mno-go priznanj − krajevnih, ob~inskih in dràvnega.V osnovni {oli Dvorjane je bila u~ite-ljica 35 let, od za~etka delovne dobe do upokojitve. Pou~evala je v prvem ali drugem razredu, ob~asno pa tudi likovno vzgojo na predmetni stopnji. Mnogo generacij u~encev je popelja-la na novo ìvljenjsko pot. Kot sama pravi, je v {oli doìvela mnogo lepih, nepozabnih in sre~nih doìvljajev, ki boàjo, pa tudi stresov, ki pu{~ajo sledi.Ob odhodu v pokoj, so ji kolegice iz vrtca Dvorjane napisale misel, ki ji je zelo v{e~: »V nevihtah, viharjih, slednji vsak

dan, v te`kih trenutkih ali trpljenju biti preprost, nasmejan, to je najve~ja umetnost v ìvljenju.«V~asih je te`ko govoriti o ob~utkih v

srcu, lahko le re~emo, da jo imamo radi in ji èlimo {e veliko okroglih ob-letnic.

Nada @MAK


90 LET MARIJE PLOJKo se je zima ̀ e skoraj poslovila, je na{a mama Marija Ploj iz @ikarc 25 praznova-la 90. rojstni dan. Rojena je bila 9. janu-arja 1924 v @ikarcah. Njen rojstni dan smo obeleìli s sveto ma{o v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah. Ob zvokih harmonike v Gosti{~u »29« v Lenartu se je s slavljenko poveselilo ve-liko sorodnikov, prijateljev in znancev. Prababico je posebej razveselilo tudi 10 pravnukov. Mami èlimo {e veliko zdravja in mo~i za naprej.Tone Pav~ek je zapisal:

»Vsaka mama je prava mama. Dana za sre~o in na veselje.

Prava. In ena sama za vse ìvljenje.«

Druìna Marije Ploj

SLAVKO PIHLER – 90 let5. marca je praznoval 90 let na{ dragi atek Slavko Pihler iz Ciglenc. Vse ìvlj- enje je delal na kmetiji. Razvedrilo je na{el v cerkvenem pevskem zboru, kjer prepeva è polnih 70 let, kot ama-terski igralec pa je bil aktiven tudi v KUD-Dvorjane.Kot 17 letni fant je bil mobiliziran v nem{ko vojsko in poslan na rusko fronto. Po vojni se je ìv in zdrav vrnil domov, zato mu ni bilo v ìvljenju ni~ te`ko. Svoj jubilej je praznoval v krogu svojih petih otrok, desetih vnukov in devetih pravnukov, {tevilnih sosedov in prijateljev ter pevcev cerkvenega pevskega zbora.

Slavljenka s svojci pri ma{i Foto: Joìca Peri}

Razveselil se je tudi obiska ùpana Mitje Horvata.Sorodniki, prijatelji in znanci mu èlimo {e mnogo zdravih in sre~nih let.

ALENKA PO[TRAK

Vnuki in pravnuki vo{~ijo dedku in pradedku za rojstni dan Foto: Alenka Po{trak

BISERNOPOROÊNCA KRANVOGELNa silvestrovo 2013 je v farni cerkvi Sveti Martin gospod ùpnik Ivan Vodeb daroval zahvalno sveto ma{o za bisernoporo~enca Engelberta in Ivano Kranvo-gel iz Zgornjega Dupleka. Prav v tej cerkvi sta namre~ pred {estdesetimi leti v lepem po boì~nem in prednovoletnem ~asu dahnila svoj usodni »da«. ̂ astitlji-vo obletnico poroke sta proslavila v dru`bi sorodnikov, prijateljev in sosedov.V zakonu se jima je rodil sin, danes pa sta ponosna dedek in babica vnukinji in vnuku ter dvema pravnukoma. Prav v njihovi dru`bi pozabita na tegobe vsak-danjega ìvljenja. Jesen svojega ìvljenja preìvljata aktivno. Njuno na~elo je, da se dobro z dobrim vra~a, da je v ìvljenju potrebno veliko odpovedovanja, prilagajanja, odpu{~anja, predvsem pa strpnosti, pa tudi ljubezni.

S trdno voljo in optimizmom sta premagala vse ovire in teàve doslej in prepri~ani smo, da bo tako tudi v prihodnje. @elimo vama {e veliko zdravih in vedrih let v krogu ljudi, ki vaju spo{tujejo in imajo radi.

Mirko Ploj Bisernoporo~enca Kranvogel Foto: Mirko Ploj


VISOKI JUBILEJ NA[E KRAJANKE MATILDE BUDIGAM Na lepo son~no nedeljo smo se ~lani KORK Vurberk odpravili na obisk k na{i krajanki Matildi Budigam, ki je prazno-vala visoki jubilej − 90 letnico.Kako so ji zaàrele o~i, ko nas je za-gledala, saj ni pri~akovala na{ega pri-hoda − bila je namre~ pri h~erki Trezi-ki v Tepanjah, kjer vsi v druìni zanjo zelo lepo skrbijo. V ljube~em vzdu{ju malo po~iva in razvajajo jo, saj je si-cer od mladosti poznala le delo in skrb za druge. Tudi mi smo bili prijazno in toplo sprejeti. Gospe Matildi èlimo ~lani odbora RK Vurberk {e veliko zdravih let med svojimi!

VERA VODAN [ORIpredsednica KORK Vurberk

Od leve proti desni: Ivan Kramberger - Dòn, Anton Jur{i~, Alojz Toplak, Rado Pe~ar in Ajojz Krepek Foto: zasebni arhiv

30 LET FANTOVSKEGA PETJA NA VURBERKUPred tridesetimi leti smo se zbrali lju-bitelji petja v doma~i gostilni, nato pa v kulturnem dru{tvu. Na{ prvi ve~ji na-stop je bil v oddaji »Pokaì, kaj zna{« v Lovrencu na Dravskem polju, kjer smo zmagali.Predsednik komisije je bil Berti Ro-do{ek in prav on nam je dal spodbudo za nadaljnje delo.Peli smo slovenske narodne in dalma-tinske pesmi. U~ila nas je Marina Ju-ran~i~, pozneje pa Peter Krajnc.

Fantovsko petje na vasi nosi v sebi ve-liko romantike, besedila so vsebinsko bogata in vezana na vsakdanje ìvljen-je, melodije so lahkotne in gredo takoj v u{esa. To je ~ar vsega, v tem smo uìvali in zato vztrajamo tako dolgo.V teh desetletjih smo doìveli veliko lepih trenutkov. Prepevali smo po vseh slovenskih pokrajinah. V Vipavski do-lini smo v vasi Dolga Poljana posadili potomko najstarej{e trte. Svoj krajevni praznik proslavijo s trga-tvijo, na katerega nas vedno povabijo.V Zgornji Savinjski dolini smo se spoprijateljili z gasilskim dru{tvom

Gru{ovlje, kjer organizirajo salamijade in gasilske veselice, kamor smo prav tako vsako leto povabljeni.Na{o pesem smo ponesli {e v Hrva{ko Zagorje k prijateljem − ~lanom ansam-bla »De~ki z bregov«.Zanimiva so sre~anja z njimi v njihovih vinskih kleteh, saj pravijo, »da {e no-ben Zagorec ni prodal vina, ker so mu

ga spili prijatelji in njihova druìna«.V letu 2014 bomo izdali novo zgo{~en-ko samo vokalnih pesmi. Pesmi so napisane in uglasbene samo za nas, prispevali pa so jih avtorji, kot so Bra-ne Klavàr, Franc Kramer (vodja an-sambla Fantje z vseh vetrov) in Tine Lesjak.V doma~i ob~ini Duplek vsako leto

Foto: Anton [ori


Foto: zasebni arhiv

izvedemo samostojni koncert narod-nih in boì~nih pesmi pod naslovom »Pesmi pa so ve~no lepe«. Sodelujemo tudi v programih drugih dru{tev ter na ob~inski prireditvi pri razglasitvi duple{kega admirala. Po pustni po-vorki pa z glasbo poskrbimo, da lahko maske zaple{ejo.[e naprej se bomo trudili ohranjati in negovati fantovsko petje, saj nam sode~ po obisku na prireditvah radi prisluhnete.

Alojz TOPLAKpredsednik

PRVI NASTOP DUPLE[KIH JELENÎCDa se v novem naselju Zgornji Duplek 17 vedno nekaj dogaja, potrjuje dejstvo, da smo poleg tradicionalnega poletnega pik-nika, ki ga è nekaj let zapored organiziramo v za~etku meseca junija na lokaciji vrta druìne Fekonja, v letu 2013 prvi~ orga-nizirali tudi kostanjev piknik v mesecu oktobru. Veselo druènje in odli~ni sosedski od-nosi so privedli do tega, da se je rodila misel o ustanovitvi pevske ènske sku-pine Duple{ke jelen~ice. Vse ~lanice, ki so idejo »duhovne vodje« skupine, gospe Milene Avsec, z veseljem spreje-le, so ne`nej{i spol na{ega prijetnega naselja. Ideja je zaìvela tako hitro, da so è v mesecu novembru organizira-le prve pevske vaje in se pripravljale na prvi nastop pred ob~instvom, ki je potekal na boì~ni dan, 25. decembra 2013.V prijetnem vzdu{ju in ob odli~ni or-ganizaciji Suzane in [tefana Fekonja, njune druìne ter vseh ostalih sosedov je bil s prvim nastopom ozna~en za~e-tek naslutenega uspeha nove skupine. Z veliko dobre volje in nekoliko za~et-ni{ke treme je prvi koncert skupine vsekakor uspel, kar je potrdil tudi dolg aplavz prisotne publike.Kot smo neuradno izvedeli, Duple{ke

jelen~ice è redno vadijo za nasledn-ji nastop, ki naj bi bil ob prvi nasled-nji prilo`nosti na{ega sosedskega druènja.

Prvi nastop Duple{kih jelen~ic Foto: Andrej [trus

Zaèlimo simpati~ni skupini veliko us-pehov tudi na naslednjih nastopih!

Andrej [trus


Lucija [mid, Vrtec Korena, skupina Muce

Televizijska hi{a Planet TV v okviru svo-je oddaje Raketa organizira tekmovanje za »Zlato to~ajko Rakete«. Med posameznimi igrami morajo dekleta pokazati svoja znanja, spretnosti in talente ter predstaviti kraj, od koder prihajajo.Ker se je iz na{e ob~ine prijavlja Nata{a Bernik z Vur-berka, smo ji razli~na dru{tva nudila podporo in ji tako pomagala pri predstavitvi ob~ine Duplek. Ta je potekala na gradu Vurberk, pri ~emer so se predstavile duple{ke maòretke, duple{ki vinar in ~ebelar. Pri snemanju oddaje so sodelovali tudi gasilci iz Dvorjan, ki so Nata{o sprejeli med svoje vrste.Nata{a je tekmovala s protikandidatko Matejo iz [mar-tnega ob Dreti. Dekleti sta v Dupleku dobili nalogo, da spe~eta tipi~no duple{ko jed, in sicer »tumerli« oziroma zlivanko. V trgovini Jager sta morali v dolo~enem ~asu nabrati za to potrebne sestavine. Le-te sta potem spekli s pomo~jo gospe Milene na Turisti~ni kmetiji Slani~ v @ikar-cah. Jed sta nato ocenili voditeljica oddaje Eva Cimbola in gospa Milena, obe tekmovalki pa sta bili pri tej nalogi enako uspe{ni.Druga igra, pri kateri sta dekleti dokazovali svojo hitrost,

KANDIDATKA ZA »ZLATO TOÂJKO RAKETE« TUDI IZ DUPLEKA

Foto: Planet TV

je bila re{evanje stvari iz kme~ke hi{e. Kuliso v obliki stare kme~ke hi{e ter igro samo je za tekmovalki pripravilo Turisti~no dru{tvo Du-plek skupaj z Dru{tvom rancarjev in splavarjev. Pri tej nalogi se je doma~a tekmovalka bolje izkazala. Snemanja oddaje so se udeleìli {tevilni krajani in Nata{o pri nalogah izjemno spodbujali.Sodelavci oddaje Raketa so Duple{ko mornarico povabili tudi na snemanje oddaje v Ljubljano. Med oddajo so nas zabavali ansambel Zajc, Tanja @agar, Boris Kopitar in ansambel Gadi. Oddaja, v kateri se je predstavila na{a ob~ina, je è bila na sporedu na Planet TV, za vse, ki ste oddajo zamudili, pa prilagamo naslov spletnega mesta, kjer je oddaja tudi v arhivu (http://www.si ol.net/planet-tv/arhiv.aspx) in si jo lahko tako vedno ogledate.

Vinko Fridau


PREDSTAVLJAMO VAMVILJEM KLEMEN^I^, FOTOGRAF

Tokrat vam predstavljamo fo-tografa Viljema Klemen~i~a iz Zgornjega Dupleka. Vili, kot ga kli~ejo doma~i in prijatelji, pra-vi, da se je prvi~ sre~al s fotoa-paratom pri {estih letih, ko sta bila na obisku teta in stric in sta ga slikala s fotoaparatom. Pravi, da je takrat dobil »nav-dih« za fotografijo, ki ga spre-mlja {e sedaj.

Viljem Klemen~i~

Prvi fotoaparat si je kupil v 7. razre-du osnovne {ole in od takrat je njegov redni spremljevalec. Najprej je fotogra-firal za hobi, predvsem njemu najljub{i stari del Lenta v ~rno-beli tehniki ter vsa dru`enja in mladinske zabave, ki jih takrat ni bilo malo.

Prve resne fotografije je naredil za MTT (za Mariborsko tekstilno tovarno), ki je bila zelo znana po dobrem in kvalitet-

nem blagu. V okviru modne revije, kjer so predstavljali svoje izdelke vsej Ju-goslaviji, je bil vsako leto v Hotelu Slavi-ja uradni fotograf za poslovne partner-je, kjer so predstavili nove vrste blaga.

S fotoaparatom je od{el tudi k voja-kom v Ljubljano, kjer je fotografiral vojake v voja{nici. Ko so po dveh mesecih v vojski ugotovili, da je foto-aparat njegov redni spremljevalec, je moral do komandanta na zasli{anje, saj je bilo fotografiranje prepovedano. Odvzeli so mu fotoaparat, dobil pa ga je samo takrat, ko je imel izhod v mesto.

Zraven fotografije se je Vili ukvarjal tudi s filmom, in sicer med letoma 1979 in 1989. Leta 1981 je dobil prvo nagrado (zlato medaljo) na 9. festivalu amaterskega dokumentarnega filma v Mariboru. Naslov dokumentarnega filma je bil Akrobatsko smu~anje. Leta 1984 je na istem festivalu prejel tretjo nagrado za film Akrobati.

Po letu 1989 se je odlo~il, da se bo ukvarjal samo s fotografijo. Tako je fotografiral za revije Kaj, Ve~er in Slo-venske novice.

Slikanje finalistk za mis Slovenije v Tuniziji Foto: Viljem Klemen~i~

Lilija Foto: Viljem Klemen~i~


Rad pove, da je bil 19 let uradni foto-graf za mis Slovenije, da je tri leta delal kot reporta`ni fotograf Bernarde Ma-rolt, zadnje ~ase pa fotografira razne prireditve za slikarje, kiparje in druge naro~nike.

Ko ima ~as, pa najraje fotografira za svojo du{o. Izbira najrazli~nej{e teme, od potopisne, reporta`ne fotografije, portretov, do narave, kjer najde najve~ navdiha. Naj povem {e to, da svoja dela razstavlja v raznih krajih {irom Slovenije in upamo lahko, da jih bo tudi v doma~em Dupleku.

Darja ROJKO

Lilija Foto: Viljem Klemen~i~

GLIVI^NO OBOLENJE NOHTOV JE TREBA ZAÊTI ZDRAVITI ÎM PREJKo se za~neta pomlad in poletje ter z njima toplej{e vreme, obujemo odprte ~evlje in tako postanemo tudi bolj pozorni na videz nohtov na nogah. ê so ti belo do rume-no obarvani, zadebeljeni, odstopa-

NASVETI, PRIPOROÎLA, PREDLOGI

Katja Masilo, mag. farm.

Farmacevt svetuje:jo od koè ali imajo spremenjeno obliko, je to lahko znak glivi~ne oku`be nohtov. Pogosto je poleg nohtov prizadeta tudi koà, kar se kaè kot pordelost, srbenje, lu{~enje koè, lahko se pojavijo tudi mehur~ki.

Kje se okuìmo?Glivice so prisotne vsepovsod oko-li nas, v zemlji, na ìvalih in ljudeh. Ustreza jim temno, toplo in vla`no okolje, zato so pogosto prisotne na kopali{~ih, v savnah, skupinskih tu{ih. Na teh mestih se z njimi tudi najpogos-teje okuìmo. Ustreza jim tudi topla in manj zra~na zimska obutev.

Kdaj je potrebno za~eti nohte in koò zdraviti? Najbolje takoj, ko se pojavijo prvi zna-ki oku`be, saj smo takrat tudi najbolj uspe{ni. Tudi ~e oku`be nismo za~eli zdraviti ob prvih znakih, moramo za~e-ti ~im prej. Glivi~ne oku`be se ne po-zdravijo same, oku`ba se {iri, prena{a se {e na druge prste in nohte, prena{a se tudi na druge druìnske ~lane. Dalj ~asa kot odla{amo z zdravljenjem, bolj dolgotrajno bo zdravljenje. Dokler noht ni okuèn v celoti oziroma je nohtna lu-nica {e neprizadeta, lahko oku`bo zdra-vimo sami brez obiska pri zdravniku.

Kako lahko glivi~no oku`bo zdra-vimo sami?V lekarni so brez recepta na voljo u~in-kovita zdravila in medicinski pripo-mo~ki za zdravljenje glivi~nih oku`b v obliki krem, gelov, pr{il, lakov za nohte, pisal in setov za zdravljenje okuènih nohtov. Na oboleli koì bodo u~inkovite kreme, geli in pr{ila, med-tem ko na nohtih le-ti niso u~inkoviti. Oku`ba nohta se namre~ skriva pod nohtno plo{~o, kamor krema ali gel ne prodreta. Na nohtih je potrebno upora-biti lak, ki se na nohtu zadrì cel dan in vanj postopoma prodira, u~inkovina, ki jo vsebuje, pa deluje protiglivi~no (antimikoti~no) globoko v nohtu. Lak nana{amo enkrat dnevno. Pri nekate-rih proizvodih je priloèna tudi pilica, s katero noht enkrat tedensko popilimo, da odstranimo plast obolelega nohta.Zdravljenje traja najmanj toliko ~asa, da noht popolnoma izraste in ga na-domesti zdrav noht. Na trì{~u je na voljo tudi set, ki vsebuje kremo s se~-nino in obliè. Kremo enkrat dnevno nanesemo samo na oboleli del noh-ta, pri ~emer moramo paziti, da je ne nanesemo na koò, ter ~ez zalepimo obli`. Krema s se~nino zmeh~a oboleli del nohta, ki ga s priloènim strgalom postrgamo. Postopek ponavljamo 2 do 3 tedne, dokler ne odstranimo okuè-


nega dela nohta. Zdravljenje moramo nadaljevati s kremo, ki vsebuje pro-tiglivi~no u~inkovino bifonazol − ta pozdravi oku`bo nohta. Nana{amo jo enkrat dnevno, 4 tedne.Ko smo oku`bo koè ali nohtov uspe{-no pozdravili in èlimo prepre~iti po-novitev ali na~rtujemo obisk bazenov in savn, lahko kot preventivo uporabi-mo kremo, ki na koì tvori film. Nane-semo jo dvakrat dnevno ali pred obis-kom bazena. Pomembno je, da med in po zdravljen-

ju glivi~nih oku`b koò po umivanju vedno popolnoma osu{imo. Najbolje je, da za okuèno stopalo uporabljamo posebno brisa~o, saj se tako izognemo {irjenju oku`be ter prenosu na druge druìnske ~lane. Nogavice, brisa~e in posteljnino peremo na visoki tempera-turi, vsaj 60° C. Dobro je, da razkuì-mo tudi ~evlje. ê se noge potijo, je priporo~ljivo uporabljati pr{ila ali kre-me proti potenju (antitranspirante), saj tako stopala ohranjamo suha.V primeru, da so nohti zelo zadebelje-

ni, okuèni v celoti ali so oboleli ve~ kot trije, priporo~amo obisk pri zdrav-niku. Vabimo vas, da nas obi{~ete v Lekar-ni Duplek, kjer vam bomo z veseljem dodatno svetovali in odgovorili na vsa va{a vpra{anja. Obi{~ite nas od pone-deljka do petka med 8.00 in 18.00 uro ter v soboto med 8.00 in 12.00 uro. Dosegljivi smo tudi na telefonski {te-vilki 02/684 00 50. Zanimive ~lanke in nasvete lahko preberete tudi na spletni strani www.lekarna-duplek.si.

Katja Masilo, mag. farm.Lekarna Duplek

VETERINARSKI NASVETI

MAMI, JAZ BI PSA!Na veliko veselje vseh {ola-jo~ih se po~asi pribliùje konec {olskega leta in marsikateri po-nosen star{ è razmi{lja, kako bi za uspe{no opravljeno leto nagradil svojega {olarja. Verja-mem, da èlj u~e~i se mladini ne manjka, se pa vsako leto kot vzorec pojavljajo tista o hi{nem ljubljen~ku. Vse lepo in prav, sprejeti v svoj dom ìvo bitje in postati lastnik ljubke pasje kepice je ~udovita izku{nja in nepozabna dogodiv{~ina, ki pa le ni kar tako.Marsikateri star{ se pred izpolnitvijo pasje èlje ustavi pri nas v ambulanti in se ve~inoma v prvi vrsti pozanima, katero pasmo bi predlagali za njegove-ga otroka. Mi smo takega obiska ved-no veseli, {e raje pa imamo, ~e si star{ vzame ~as, da o zamisli o psi~ku kak{-no re~emo. ê se takemu pogovoru priklju~i {e bodo~i nadebudni lastnik, smo pa è prav navdu{eni. Pasmo psa, ki je navadno povod za posvet, lahko na za~etku mirne vesti postavimo na stranski tir in se k njej vrnemo kasneje – pri sprejemanju no-vega psi~ka v svoj dom je namre~ veli-ko vpra{anj, ki jih je potrebno odgovo-riti pred tem.

âs Vsako ìvo bitje v na{em domu po-trebuje ~as, ki mu ga moramo name-

Toki v ambulanti Foto: Arhiv Veterinarske ambulante Usar

niti. Seveda bo zlata ribica potrebo-vala manj ~asovne nege kot ~in~ila ali psi~ek, je pa {e zmeraj potrebno ve-deti, da ìval ni igralna konzola, ki jo lahko po za~etnem navdu{enju vrè{ v kot svoje sobe. Psi~ek bo tako z nami dobr{no bero let − v primeru, da v dom sprejmemo mladi~ka, lahko upamo na druènje, dolgo skoraj dve deset-letji. Psi~ek bo z nami tudi, ko bomo èleli na kraj{e po~itnice v Izolo ali na dvomese~no potepanje po Mehiki, ko bomo od{li {tudirat v Ljubljano ali kot varu{ka sluìt denar v Pariz – ali ko se bomo preselili v svoje stanovanje ali morda è dobili dojen~ka. Pes, ki ga sprejmemo v svoje ìvljenje, postane druìnski ~lan, ki se mu je potrebno tudi prilagajati in ga ne zapostavljati

ali zapu{~ati. êprav bo pes, ki bo prestopil prag na{ega doma, najpametnej{i pes na svetu (v kar sploh ne dvomim), {e zmeraj ne bo znal sam na strani{~no {koljko in ga bo zato potrebno ve~krat ~ez dan peljati na sprehod. To velja tako v zgodnjih urah pred {olo, kot v deèvnih ali sne`nih dneh – àl mora pasja du{a tako kot ~lovek lulati tudi, ko zunaj piha veter ali pa je lastnik za-radi igranja igrice na ra~unalniku ostal predolgo pokonci. In ~eprav bo na{ pes skoraj tako pa-meten, da bi lahko re{eval sudoku, pa {e zmeraj ne bo znal sam sesekljati mesa in si ga skuhati ali pa iz trgovi-ne prinesti briketov in si jih stresti v


skledico. Poleg skrbi za njegove potre-be izlo~anja si bo potrebno vzeti ~as tudi za pripravo njegovih obrokov. In ne smemo pozabiti − sveà voda se v stanovanju àl ne bo sama natekla v pasjo posodico! Poleg opravljanja potrebe bo na{ psi~ek potreboval tudi ~as za rekrea-cijo. Tu se potrebe razli~nih psi~kov razlikujejo in zagotovo angle{ki bul-dog ne bo potreboval toliko miselne in gibalne spodbude kot borderski ov~ar, bomo pa za druènje izven sta-novanja tako za enega kot za drugega potrebovali ~as, ki bi ga sicer morda prebili s prijatelji na {tirikolesnikih. Starost psa Bi èleli mladi~ka ali odraslega psa? Pri mladi~ku moramo vzeti v zakup, da ob tem, ko stopi ~ez prag na{ega doma, mi prevzamemo vlogo njego-vega vzgojitelja. Pasji dojen~ek ne ve, da na{e nove superge niso primerne za `ve~enje, da kakanje po na{i {olski torbi ni najbolj zaèleno in da zjutraj nismo najsre~nej{i na svetu, ~e stopi-mo v pasjo luìco. Pasji dojen~ek ne ve, da grizenje starej{ih sosed v kole-na ni po godu niti njim niti njihovim najlonkam, da skakanje v gobce odra-slim psom ni najbolj zdrava navada, prav tako ne pretepi z mimo voze~imi avtomobili. Vse to in {e ve~ je sedaj pred nami, da svojo kosmato kepico vzgojimo v zadovoljnega, vzgojenega in sre~nega odraslega psa. Najbr` je vsak bodo~i lastnik psa opazil, da so {tevilna zaveti{~a za ìvali polna psov, ki hrepene~e ~akajo na svoj dom. Morda bi razmislili tudi o posvojitvi kak{nega tak{nega nesre~no zapu{~e-nega psi~ka?

Pasma Preden se odlo~imo za pasmo psa, ki bi jo èleli, je potrebno temeljito raz-misliti in pretuhtati svoj stil ìvljenja. Glede na {tevilne pasme psov tako predlagam, da si v knji`nici sposodi-mo kak{no knjigo o pasmah psov ali o slednjem pobrskamo na medmre`ju. Na tem mestu odsvetujem, da bi svo-jo odlo~itev utemeljili le s kak{nim testom, ki kroì po medmre`ju – ni nujno, da so ti testi ravno najbolje za-snovani in zagotovo kak{na eksoti~na vzhodnja{ka pasma ni edina primerna za nas. V grobem pa je pomembno, da si pred izbiro psa postavimo nekaj os-

novnih vpra{anj:1. Bi jaz in moja druìna èleli majh-nega, srednjega ali velikega psa? Nam to na{e stanovanje ali hi{a omogo~ata? 2. Bo na{ pes ìvel v stanovanju ali v urejenem bivali{~u zunaj?3. Smo aktivna druìna, ki soboto preìvi na Pohorju, v nedeljo kolesari po Prekmurju? Ali smo bolj druìna, ki zelo rada po~iva na kav~u in uìva ob televizijskih serijah?4. Smo druàbna druìna, ki ves ~as sprejema goste ali ìvimo na samem? 5. Smo è imeli kdaj psa ali bo to na{ prvi pes?6. Bo na{ pes druìnski pes ali imamo {e kak{ne druge namene z njim (agili-ty, re{evalni pes, vle~ni pes, pes ~uvaj, lovski pes …)?7. Si èlimo psa, ki potrebuje veliko nege (krta~enje, striènje ...), ali ne?8. Imamo v druìni manj{e otroke, do-jen~ke?9. Imamo doma è kak{no ìval (ma~ko, glodavce, papagaja …)?

Zdravje Preden se odlo~imo za psa, je potreb-no vedeti, kako bomo najbolje skrbe-li zanj in mu tako omogo~ili dolgo in zdravo ìvljenje. ê se odlo~imo za mladi~ka, potem bo ta v na{ dom naj-verjetneje pri{el cepljen proti pasjim ku`nim boleznim, z odpravljenimi no-tranjimi zajedavci in opremljen z mik-ro~ipom ter potnim listom. V nasprot-nem primeru je potrebno slednje kar najhitreje opraviti pri veterinarju, saj so lahko ku`ne bolezni (pasja kuga, parvoviroza ...) za mladi~ka usodne, hkrati pa mladi~ki, okuèni z notran-

jimi zajedavci, slab{e prira{~ajo, so manj odporni proti boleznim , ob tem pa so lahko tudi vir oku`be za ljudi. V prvem letu ìvljenja ~aka psi~ka {e po-novitev cepljenja proti ku`nim bolez-nim, cepljenje proti steklini (do staros-ti {tirih mesecev), redno odpravljanje notranjih zajedavcev (gliste, trakulje) v obliki past ali tablet in skrb za pre-pre~evanje zunanjih zajedavcev (bol-he, klopi, komarji ...). Slednje je zaradi obilice klopov {e posebej pomembno, zato je za prepre~itev bolezni, ki jih prena{ajo klopi (borelioza, erlihioza, anaplazmoza, babezioza ...), potrebna redna uporaba polivov, ovratnic ipd. V primeru, da svoje ìvali ne namerava-mo imeti za nadaljnji razplod, je smi-selno, da se è ob prvem obisku pri veterinarju pogovorimo o kastraciji oziroma sterilizaciji, ki je pomembna za zdravje ìvali in za prepre~itev ne-zaèlenih brejosti (in nezaèlenih, od-vrènih mladi~kov).Stro{ki Vpra{anju o pasmi navadno sledi tudi tisto o stro{kih psa. Preden se odlo~i-mo za psa, je potrebno vedeti, da vsak pes, ki prestopi prag na{ega doma, nosi s seboj tudi dolo~en stro{ek. Pes mora jesti, izpolnjene morajo biti nje-gove ìvljenjske potrebe, biti mora zdravstveno oskrbljen – zato je po-membno, da razmislimo tudi o tem, preden medse sprejmemo psa, tako da kdaj v prihodnje ne obàlujemo svoje odlo~itve.Pa sre~no pri ~udovitem popotovanju v dru`bi pasje du{e!

Tanja USAR,dr. vet.

VESELICA z

KLAPOVÜHI Dne 25.04.2014 ob 19 uri

-Kresovanje--Postavitev majskega drevesa-

-CUBANA Pub--Zgornji Duplek-

Pri mostu Vabljeni !!


DOBRO JE VEDETIZa pomladno ~i{~enje organizma so primerne koprive, regrat, ~ema`, mlada ~ebula, redkvice, maline, borovnice, ~esen, kal~ki, zelena, koroma~, peter{ilj in belu{i.

Med stara ljudska zdravila proti strjevanju krvi v ìlah spadajo ~ebul-nice, ~esen, ~ebula, por, drobnjak in za~imbe, ingver, kumina, kurkuma, klin~ki, majaron, timijan, meta.Velik vpliv na prepre~evanje strjevanja krvi imajo telesna aktivnost, delo, telovadba in pitje teko~ine.Pomanjkanje gibanja mo~no poslab{a kakovost kosti, saj so te premalo prekrvavljene.

Celice potrebujejo skoraj cel dan, da en gram soli poveèjo in izlo~ijo iz telesa, pri tem pa uporabljajo kalcij. Dobra alternativa je hima-lajska sol, ki je brez posledic dostopna ce-licam, saj vsebuje veliko naravnih koristnih mineralov.Pri kratkotrajni termi~ni obdelavi ìvil brez soli izgubimo tretjino mineralov in ve~ino vi-taminov, ~e pa ìvila obdelamo v slani vodi, je izguba {e dvakrat ve~ja.

Najve~ja »lakota« dana{njega ~asa je ru-dninska lakota. Nekatera ìvila vsebujejo tudi polovico manj rudnin kot pred desetle-tji, zato je zelo pomembno, kako je hrana pridelana, uporabljena in pripravljena.

Ve~ina semen in ore{~kov zaradi beljakovin in fosforja po presnovi u~inkuje kislo. Z na-makanjem semen, ìt in ore{~kov se spro-sti fitinska kislina, ki minerale zadrùje v ne-topni obliki (ìvila postanejo bazi~na).

ê v ~revesju ni dovolj desnosu~ne mle~ne kisline (jogurt, kefir, sirotka, kislo zelje, repa, kruh s kislim nastankom) rudnine v telesu ne preidejo v koristne snovi.

Antibiotiki po{kodujejo zdravo ~revesno flo-ro, zato v preventivne namene uporabljamo mo~ne naravne antibiotike, kot so propo-lis, ~ebula, ~esen, ~ema`, kokosova mast (ta vsebuje lavrinsko kislino kot materino mle-ko), ki v telesu delujejo proti bakterijam, za-jedavcem in virusom.

Predvsem se lotimo doma~ega vrta, saj vse-buje komercialno gojena zelenjava vse prej kot zdrava hranila. Marija TREP

Rancarji in splavari ter Duple{ka mornarica na snemanju Zlate to~ajke. Foto: Franc Fras

Na pustni torek so nas na ob~ini obiskale pustne {eme. Foto: Bo{tjan Nipi~

Elmedin Krasni~i, Vrtec Sp. Duplek, skupina Je`ki


KAKO UPORABLJATI PRENOSNI ELEKTRI^NI AGREGATOsnovni namen prenosnega elektri~nega agre-gata

Prenosni agregat je namenjen proizvodnji elektri~ne ener-gije, prave frekvence in napetosti. Uporablja se kot mobil-ni (prenosni) vir napetosti, kot podpora pri izvedbi del na podro~ju, kjer ni zagotovljeno napajanje iz elektroenerget-skega omre`ja. Agregat deluje oto~no, kar pomeni, da ni odvisen od zunanjega vira napajanja. V osnovi poznamo enofazne in trifazne elektri~ne agregate razli~nih mo~i.Agregat se hrani v prostorih, za{~itenih pred vremenskimi vplivi. Mo`no ga je prena{ati in prevaàti.

Zgradba prenosnega elektri~nega agregataElektri~ni agregat je naprava, sestavljena iz ve~ delov, in si-cer iz ogrodja, v katerem se nahaja motor z notranjim izgo-revanjem (bencin ali dizel), posode za gorivo, elektri~nega generatorja in armaturne plo{~e.

Slika: Zgradba prenosnega elektri~nega agregata

Na armaturni plo{~i se nahajajo ena ali ve~ vti~nic, stikalo za vklop, varoval~no stikalo, voltmeter, (polnilec za akumu-lator) in ozemljitveni kontakt.

Slika: Armaturna plo{~a

Delovanje elektri~nega agregataV motorju se gorivo pretvarja v mehansko energijo. Kapljice goriva eksplodirajo v delovnem prostoru motorja. Zato se sprosti toplotna energija, ki povzro~i mo~an tlak in visoko temperaturo: zaradi tega se bat v valju za~ne premikati in opravljati mehansko delo. Bat tako poganja vrte~i se del elektri~nega generatorja, ki se imenuje rotor. A ker pri zgo-

revanju bencina ali dizla nastajajo strupeni plini, moramo agregat namestiti na prostem. Na rotorju so name{~eni magneti, ki ustvarjajo magnetno polje. V mirujo~em delu – statorju − pa je elektri~no na-vitje. Zaradi gibanja magnetnega polja nastane elektri~na napetost oziroma elektri~na energija.

Nevarnosti pri deluPri delu z agregatom lahko pride do razli~nih oblik po{kodb. Izpu{ni plini CO (ogljikov monoksid) so strupe-ni, zato agregata ne uporabljamo v zaprtih prostorih, saj lahko nastane smrtonosna koncentracija CO è po nekaj minutah delovanja naprave. Zna~ilni znaki, ki se pokaèjo pri blagi in zmerni zastrupitvi s CO, so glavobol, slabost, bruhanje, omoti~nost, utrujenost, zmedenost, motnje vida, zana{anje pri hoji, zaspanost. Znaki hude zastrupi-tve pa so du{enje, kr~i in nezavest. ê opazite navedene znake, je treba ~im hitreje zapustiti prostor in poklicati telefonsko {tevilko za klic v sili 112. ê sumite, da gre za zastrupitev z ogljikovim monoksidom, o tem takoj obve-stite zdravnika.Gorivo je vnetljivo, zato pred polnjenjem rezervoarja vedno ugasnemo motor. Pri priklju~evanju na distribu-cijsko omre`je lahko pride do udara elektri~nega toka, zato le-tega nikoli ne priklju~ujemo na vti~nico v prostoru ali direktno na distribucijsko omre`je!!! ê se nahajamo dalj ~asa neposredno ob agregatu, lahko pride tudi do po{kodb sluha.

Namestitev elektri~nega agregataMesto namestitve agregata mora zagotavljati stabilnost, da ga ne ogroàjo podrtja drugih predmetov ali stavb v bliìni, da je za{~iten pred poàrom ali vdorom vode, da ne ovira prometa in da njegovi priklju~ki niso izpostavlje-ni mehanskim in drugim vplivom. Da bi zagotovili nave-dene pogoje, pa moramo upo{tevati slede~e:• generatorja nikoli ne name{~amo v prostor (odprta

vrata in okna ne zagotavljajo ustreznega zra~enja);• generatorja ne postavljamo v poglobitve (v ja{ek,

vrta~o, klet);• generator name{~amo v ustrezni razdalji od objekta

(vsaj 7 metrov);• izpu{na cev generatorja mora biti usmerjena pro~ od

objekta;• spremljati je treba smer vetra in poloàj generatorja

prilagajati smeri vetra.Pri namestitvi se obvezno upo{tevajo navodila proizvajal-ca. Po{kodovan generator je potrebno izlo~iti iz uporabe.

Ozemljitev elektri~nega agregataAgregat po ustrezni namestitvi ozemljimo, pri ~emer oze-mljitveno priklju~no sponko agregata poveèmo z izoli-ranim vodnikom s kovinsko sondo, katero zabijemo v tla (zemljo).

Zakaj ozemljujemo elektri~ne agregate?Konstrukcija elektri~nega agregata nam omogo~a, da pri-de v elektri~nem delu agregata do elektri~nega preboja proti ohi{ju agregata. V kolikor bo agregat name{~en na izolirani podlagi, mi pa se bomo dotaknili kovinskega ohi{ja agregata ali pa kovinskega dela porabnika in bomo


stali na neizolirani podlagi, bo pri{lo do elektri~nega udara, ki bo skozi nas pognal elektri~ni tok.

Priklju~itev porabnikov na elektri~ni agregatAgregat naj upravlja samo ena oseba pred armaturno plo{~o. Paralelno de-lovanje agregatov za napajanje istega porabnika je prepovedano! Priklaplja-nje agregata na vti~nico v objektu ali na distribucijsko elektri~no omre`je je prepovedano!

Priklop agregata na distribucijsko omre`je lahko izvede samo strokovno usposobljena oseba s strani lokalnega elektrodistribucijskega podjetja! Priklop agregata na elektri~no insta-lacijo objekta je moèn po predho-dni predelavi elektri~ne instalacije z ustreznim mo~nostnim stikalom in vti~nico za agregat. Stikalo mora tako omogo~ati preklop med nizkonapeto-stnim distribucijskim omre`jem, izklo-pom napajanja in agregatom. Vsa tri opisana stanja so preko mo~nostnega stikala med seboj lo~ena in nimajo mo`nosti paralelnega delovanja. Agre-gat se v tem primeru priklju~i na ome-njeno vti~nico, ki je izklju~no namenje-na napajanju objekta preko agregata. Omenjeno vezavo na elektri~no insta-lacijo objekta lahko izvede podjetje ali posameznik, ki je registriran za izva-janje te dejavnosti (elektroin{talater). Agregat zaènemo v prostem teku brez priklju~enih porabnikov in z iz-klopljenim varoval~nim stikalom.Nato vklju~imo varoval~no stikalo in priklju~ujemo porabnike enega po ene-ga, da ne preobremenimo elektri~nega agregata. V primeru kratkega stika na porabniku bo odreagirala nadtokovna za{~ita (varoval~no stikalo). V primeru izklopa agregata ravnamo v obratnem vrstnem redu.

Ob~utljivih naprav, kot so ra~unalniki in televizorji (torej naprav, ki za delo-vanje potrebujejo stalno napetost in frekvenco), na agregat ne priklaplja-mo, saj obstaja mo`nost okvare na teh napravah. Za tak{ne naprave obstajajo posebne vrste elektri~nih agregatov, ki jih imenujemo inverterski elektri~ni agregati. Ti imajo poleg elektri~nega generatorja prigrajeno {e posebno elektronsko napravo, ki omogo~a kon-stantno napetost in frekvenco.

http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=6771http://www.sos112.si/db/priloga/p18282.pdfKatalog navodil za varno delo (1. izda-ja, oktober 2010) (Dokumentacijo je sestavila projektna skupina v sklopu Delovne skupine za splo{ne zadeve, varnost in zdravje pri delu ter poàrno

OBVESTILO

Na spletni strani www.gasilcidvorjane.com najdete »Navodilo o varnem delu v gozdu« in »Varnostne napotke pri sanaciji `ledoloma ali vetroloma«. Na tej spletni strani je tudi povezava na spletno stran, ki prina{a pomembne infor-macije o ukrepanju v primeru poplav.

Gasilsko poveljstvo ob~ine Duplek

PATRONA@NA SLU@BA V OBÎNI DUPLEKV ob~ini Duplek izvajamo pat-rona`no zdravstveno nego tri diplomirane medicinske ses-tre: Majda Ne{i}, Albina Dre-ven{ek in Bogdana Ornik. Med seboj smo povezane, se ob odsotnostih nadome{~amo in skupaj skrbimo za ~im bolj{o obravnavo na{ih pacientov. Kot patrona`ne medicinske sestre vstopamo v druìne v vseh njihovih ìvljenjskih ob-dobjih, to je v ~asu nose~nos-ti, ob rojstvu otroka, pri kro-ni~no bolnih, ki ne zmorejo do

zdravnika, ter ob te`kih trenut-kih slovesa. Naj gre za mlado druìno ob rojstvu otroka ali pa za druìno, ki se z bole~ino soo~a z izgubo, z umiranjem druìnskega ~lana, nudi patro-na`na medicinska sestra druì-ni v teh trenutkih pomo~, pod-poro in ob~utek varnosti.Patrona`ne medicinske sestre smo tudi pomembna vez med osebnim zdravni-kom in pacientom. S kolektivom obeh ambulant − dr. Iveti}a in dr. Kolarja − zelo dobro sodelujemo. Imamo redne timske posvete, osebnima zdravniko-ma poro~amo o opaànjih in o more-bitnih teàvah, s katerimi se soo~ajo na{i pacienti, po potrebi opravimo z zdravnikom tudi obisk na domu.V nadaljevanju bi vam rade predstavile sebe, svoje delo, terenska obmo~ja in

varnost GIZ Distribucije elektri~ne energije.)

Bojan TURÎNPoveljnik O[ CZ Ob~ine Duplek

Albina Dreven{ek, Majda Ne{i~ in Bogdana Ornik Foto: Matej Pak


seveda kontakte, ki pridejo prav, kadar potrebujete obisk patrona`ne medicin-ske sestre.

Majda Ne{i}, DMSSem Majda Ne{i}, DMS. Delo patrona`ne medicinske sestre izva-jam è 34 let. Kot mlada diplomirana medicinska sestra − babica sem se po kon~anem {olanju zaposlila v babi{ki enoti ZD dr. Adolfa Drolca: Patrona`no varstvo. Kasneje se je slu`ba preobli-kovala v polivalentno patronaò in ta-krat smo za~ele druìno obravnavati celostno. Izvajati smo za~ele preven-tivne in kurativne obiske, to so obiski po naro~ilu zdravnika. Narava na{ega dela je zelo {iroko podro~je zdra-vstvene nege, ki terja redna strokovna izobraèvanja in izpopolnjevanja, kate-rih se redno udeleùjemo.V Ob~ini Duplek ìvim in delam kot PMS è 21 let. Pred slabimi 8 leti sem si ob soglasju in podpori Ob~ine prido-bila koncesijo za izvajanje patrona`ne zdravstvene nege. Stopiti na samostoj-no poklicno pot je bil zame velik oseb-ni in strokovni izziv. Pred 3 leti sem ob podpori Ob~ine Du-plek in z dobrim sodelovanjem z vod-stvom ZD dr. Adolfa Drolca raz{irila kon-cesijo {e na terensko obmo~je Dvorjan in Vurberka. V ̀ elji, da bi raz{irila svojo dejavnost in {e ve~ storitev pribliàla ob~anom, sem svojo dejavnost preobli-kovala v Zavod za patrona`no varstvo in dolgotrajno oskrbo na domu, s krat-kim nazivom Zavod Majda, @ikarce. Dolgoletna kolegica Arko Lu~ka, ki je è opravljala delo patrona`ne medicin-ske sestre na tem terenskem podro~ju, se je zaposlila pri meni. Bila sem zelo vesela in zadovoljna, saj se je na{ tim raz{iril, pridobil dobro in izku{eno me-dicinsko sestro, {e ve~, odli~no kolegi-co, na katero se lahko vedno zanese{. Lani decembra se je kolegica Lu~ka upo-kojila in s 1. 1. 2014 je njeno delovno mesto prevzela Bogdana Ornik, DMS, ki se vam bo predstavila v nadaljevanju.

Dosegljiva sem na telefonski {te-vilki GSM 031/207 022.Moje terensko obmo~je zajema:va{ke skupnosti: Jablance, Spodnjo in Zgornjo Koreno, Zimico, Ciglence, Dvorjane, Vurberk in @ikarce;del Spodnjega Dupleka: Cesto k Dra-vi, Ciglen{ko cesto, C. 4. julija od {t. 73

naprej, Duple{ki vrh, K potoku, Korensko cesto, Kratko ulico, Ku-rirsko pot, Nad izvirom, Poljsko cesto, Pri lipi, [olsko pot, Ul. 21 aprila, Vinogradni{ko pot, Vrho-vsko cesto in Zaloke.Obvestilo bodo~im mamicam

Patrona`ne medicinske sestre smo z vami è v zgodnjem ob-dobju materinstva, ki je ~as, poln ~ustev, radosti in bojazni, a hkra-ti tudi ~as negotovosti, ki jih pri-na{a star{evstvo.

Ob tej prilo`nosti vas èlimo seznaniti, da ima vsaka nose~-nica v sklopu osnovnega zdrav-stvenega zavarovanja pravico do enega obiska patrona`ne medicinske sestre è v ~asu no-se~nosti. To je obisk, ki je na-menjen predvsem temu, da se patrona`na medicinska sestra in bodo~a mamica spoznata in se pogovorita o poteku nose~nosti, bliàjo~em se porodu ter o vseh vpra{anjih in strahovih, ki se no-se~nicam pogosto porajajo.

Ker se v~asih zgodi, da patro-na`ne medicinske sestre od vseh izbranih ginekologov ne dobimo informacije o nose~ni-cah na terenu, vam vsem bo-do~im mamicam svetujemo, da v zadnjem trimese~ju no-se~nosti same pokli~ete pat-rona`no medicinsko sestro na va{em terenu in se dogo-vorite za obisk. Tak obisk po-meni veliko prednost za bodo~e star{e, ob~utek varnosti in za-upanja, ker boste to~no vedeli,

kaj lahko pri~akujete od patrona`ne medicinske sestre, ki bo va{o druìno obiskala naslednji dan po prihodu iz porodni{nice.

Majda Ne{i}, DMS

Albina Dreven{ek, DMSSem Albina Dreven{ek, rojena 1966, stanujem v Zgornjem Dupleku in sem patrona`na medicinska sestra na obmo~ju Zgornjega Dupleka in dela Spodnjega Dupleka:

Zgornji Duplek (celoten),Spodnji Duplek, ulice:Bezgovje, Cesta 4. julija do hi{ne {te-vilke 72, Cvetli~na ul., Kot, Kra~ine, Kurirska pot, Log, Mlinska pot, Mejna ul., Nova ul., Prvomajska ul., Rancar-ska ul., Ribi{ka ul.., Stara Drava, Stara pot, Splavarska ul., Talce, Ul. 19. sep-tembra, Zavita in Zelena ul.

Dosegljiva sem na telefonski {te-vilki GSM: 041/570 443.Poklicno {olanje sem za~ela v zdra-vstveni {oli, ga nato nadaljevala v Ljubljani in si pridobila naziv vi{ja me-dicinska sestra. Po kon~anem {olanju sem se leta 1988 zaposlila v Splo{ni bolnici Maribor in si tam nabrala bo-gate izku{nje, ki so mi prav pri{le na novem delovnem mestu patrona`ne medicinske sestre v Zdravstvenem domu Maribor. Medtem sem kon~ala {e izobraèvanje na Fakulteti za zdravstvene vede in si pridobila naziv diplo-mirana medicinska sestra. Ko je leta 2003 v pokoj od{la patrona`na sestra Metka Simoni~ iz Zgornjega Duple-ka, sem jo nadomestila in tako pri{la za patrona`no medicinsko sestro v doma~i kraj. Leta 2006 sva s sodelavko Majdo spreje-li nov izziv in se odlo~ili za samostojno pot ter tako z ZZZS in na{o Ob~ino skle-nili koncesijsko pogodbo. êprav sem patrona`na sestra s koncesijo, {e vedno spadam v mreò javnega zdravstva.Biti patrona`na medicinska sestra po-meni, da na terenskem obmo~ju iz-vajam vso preventivno, kurativno ter ostalo zdravstveno dejavnost, ki je v moji pristojnosti. Sem spadajo:- babi{ki patrona`ni obiski (obi-

ski nose~nic in babi{ki obiski novorojen~kov in mamic),

- kurativni patrona`ni obiski (to so obiski po naro~ilu zdravnika z de-


lovnim nalogom),- preventivni patrona`ni obiski,- mentorstvo, zdravstveno-vzgojno

delo, koordinacija z vsemi ostalimi slu`bami …

Ko ne morete sami k zdravnikuKurativni patrona`ni obisk opravimo, ~e vam zdravnik ob obisku izda de-lovni nalog za patrona`no slu`bo. To naj bi bili nepokretni ali te`je pokre-tni bolniki, ki sami pa~ ne zmorejo oz. niso sposobni obiskovati zdravnika v ambulanti. Ko zdravnik izda delov-ni nalog, nanj napi{e, kaj je potrebno pri bolniku izvajati, nato nas sestra iz ambulante o tem obvesti ali pa bolniku posreduje na{o telefonsko {tevilko, da nas pokli~e sam.

Vsebina obiska zajema na~rtovanje in izvajanje ter na koncu evalvacijo nego-valnih intervencij (posegov ali postop-

kov) za varovanca in njegovo druìno, ki so bili predpisani, ter sodelovanje z izbranim osebnim zdravnikom oz. z ustreznimi potrebnimi slu`bami.

Najpogosteje izvajamo: preveze razli~nih ran, vakuumske odvzeme krvi in ostalega laboratorijskega ma-teriala na domu, aplikacije razli~nih injekcij, pou~evanje dajanja è pri-pravljenih injekcij za red~enje krvi, odstranitev {ivov in kovinskih sponk, kateterizacijo mehurja pri ènskah, nastavitev infuzije, oskrbo razli~nih stom, merjenje vitalnih funkcij, nadzor bolnikov s kisikom na domu, merjenje krvnega sladkorja in u~enje aplikacije inzulina na domu ter {e ve~ drugih po-segov in postopkov, ki pa~ so v na{i pristojnosti.

V ~asu bolezni je na{ namen nuditi podporo in pomo~ pri razvijanju pre-

ostalih sposobnosti, sodelovanje pri zdravljenju, nadzorovanje bolezni ter prepre~evanje bolezni in komplikacij. Cilj je obravnava druìne v doma~em okolju in podpora druìni v prelomnih obdobjih, s tem pa zagotoviti pozi-tiven odnos, stali{~a in prepri~anja o zdravju, krepitvi in ohranitvi zdravja.

Albina Dreven{ek, DMS

Bogdana Ornik, DMSSem Bogdana Ornik, DMS, in sem se 1. januarja 2014 zaposlila v Za-vodu Majda, @ikarce kot patrona`na medicinska sestra. Po kon~ani Srednji zdravstveni {oli sem nadaljevala {tu-dij na Visoki zdravstveni {oli v Mari-boru, kjer sem diplomirala leta 2002. Delo patrona`ne medicinske sestre me je zelo veselilo, zato sem se odlo~ila za diplomsko nalogo iz podro~ja patrona`nega varstva.Po kon~anem {tudiju sem opravljala pripravni{tvo v UKC Maribor. Od leta 2003 sem bila zaposlena v ambulanti medicine dela, prometa in {porta.Z druìno ìvim v Zimici in vedno sem si ̀ elela, da bi lahko delala v doma~em kraju. Poznavanje terena, navad in na~ina ìvljenja ljudi mi je blizu, kar je pri mojem delu precej{na prednost. Svoje delo imam rada in ga opravljam z velikim veseljem, {e posebej, ker sem bila v svoj nov kolektiv zelo dobro sprejeta in se v njem odli~no po~utim.

Bogdana Ornik, DMS


VA[E MNENJE

Foto: zasebna zbirka

V SPOMIN NA[I MICI

V petek, 28. marca, smo se na poko-pali{~u v Gori{nici poslovili od Marije Mazi. [tevilni, ki smo jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, smo jo pozna-li kot Mico. Da je bila Marija, smo ve-deli, da se je pisala Mazi, pa ne, morda redki, ampak − je to sploh pomembno? Zagotovo ne. Pomembno je, da je bila ve~ kot desetletje med nami in za vse nas je bila in tudi bo ostala le Mica! Svojo gostinsko pot v ob~ini Duplek je za~ela na bencinski ~rpalki, nadaljeva-

la v lovskem domu in kon~ala v vur-ber{kem gradu − prav ste prebrali, svojo ìvljenjsko pot je resni~no kon~ala prav v gradu, ki ji je pomenil veliko. Ne pre-tiravamo, ~e re~emo, kar vse! Veliko let, dni in no~i, v~asih tudi sama v gradu, je „sanjala“ sanje, ki pa se ji morda niso vse uresni~ile. Razveselila se je vsakega gosta ali izletnika, ki je pa~ pri{el med ostanke tega mogo~nega in neko~ naj-lep{ega gradu na vsej slovenski zemlji in tega se je Mica {e kako zavedala.Ponosno je povedala „radovedneèm“ kaj iz bogate zgodovine Vurberka, pa tudi na sedanje dogajanje je bila po-nosna in je bila z vsem na teko~em. Vesela je bila vseh dogodkov, ki so se odvijali na dvori{~u ali pa v okolici gra-du, ~utila se je del teh dogodkov in mi, ki smo pripravljali prireditve, smo jo resni~no jemali kot del teh prireditev, ki brez nje ne bi bili to, kar si èlimo. @ivela je z njimi, pa naj so to bili gle-dali{~niki iz Grajene ali Vurberka ali pa so pri{li gostovat od kod drugod. [e posebej je bila ponosna na festival, saj ji je bila glasba, tista doma~a, {e kako blizu in odigrane skladbe na festivalih, ki jih je z nasmehom in navdu{enjem spremljala v ìvo ob kopici dela, so {e

dneve in dneve odmevale v njenem gosti{~u. Kolikokrat smo iz njenih nas-mejanih ust sli{ali „Vurberk je zakon“, kolikokrat nas je vesela sprejela in po-stregla v prostorih gradu, ki je bil njen dom, tudi to drì − kot tudi, da za njo ni bilo nikoli po~itka in nikoli ni mislila le nase, vedno je bil gost tisti, ki je po-memben. [tevilni na{i sestanki so se kon~ali ob {anku in ob slovesu {e ved-no „runda“ in, kot je rekla, „tolaìlni“. Da, tak{na je bila na{a Mica, potem pa ... ja, v~asih bi morala misliti tudi nase, enostavno pa~ ni bilo „~asa“ za zdrav-je? Pa saj bo bolj{e. Toda ... @al nam je, da smo jo izgubili, toda veseli smo, da smo jo imeli in Mica bi bila ponosna, ~e bi vedela, koliko nas jo je spo{tovalo ter imelo rado, kar po-trjuje zbrana mnoìca tistega zadnje-ga mar~evskega petka na gori{ni{kem pokopali{~u, ko smo jo pospremili na njeni zadnji poti; oro{ene o~i njenih doma~ih in skoraj vseh nas ob zvokih „Golice“ pa so povedale vse! Na{a Mica nam bo ostala v spominu − ne trajnem, ampak lepem spominu, saj trajnega na tem svetu pa~ ni~ ni!

Turisti~no dru{tvo Vurberk

FRANCU KOLARIÛ V SLOVO

V 77. letu starosti se je od svojih najdra`jih poslovil Franc KOLARI^ iz Zgornjega Dupleka 178 a. Svojo rano mladost je preìvel v kme~ki druìni v

Bresnici pri Ptuju, kjer je obiskoval tudi osnovno {olo. Izu~il se je za mizarja in se zaposlil v Tovarni pohi{tva v Mari-boru ter pozneje v Tovarni avtomobi-lov in motorjev Maribor.Leta 1959 je spoznal svojo ìvljenjsko sopotnico Julijano Germauc iz Zgornje-ga Dupleka. Poro~ila sta se. Z velikim trudom in odpovedovanjem sta ustva-rila topel dom za svojo druìno. Franc je marsikaj postoril sam. Delavnost in skromnost sta bili njegovi vrlini. Rodili so se jima trije otroci, h~erka Do-rica in sinova Franjo ter Rajko. Vzorno je skrbel za druìno in bil otrokom za vzgled kot marljiv in skrben o~e. U~il jih je vztrajati na njihovih za~rtanih poteh skozi ìvljenje. V veliko veselje so mu bili vnuki in pravnuki. Blizu sta mu bila Jasmina in Tadej. Svojega dedija so radi obiskova-li Aleksandra, Tamara, Jani in Nejc, za-dnja leta pa {e pravnuki Aleks, [pela, Leon, Sa{ka in @ana. Za vse je vedno

na{el prijazno besedo.Po upokojitvi leta 2000 je bolezen vztrajno krhala njegovo zdravje. Boril se je in jo premagoval. Potrpe`ljivo je prena{al bole~ine vse do 14. januarja letos, ko je v ve~ernih urah na bolni{ki postelji v UKC Maribor nemo~no oma-gal.

V àlosti in bole~ini so se od njega poslovili èna Julijana, h~erka in oba sinova z druìnami, vnuki in pravnuki, njegovi sestri ter ostali sorodniki, nek-danji sodelavci in sokrajani.Hvala Albini Dreven{ek iz Patrona`ne zdravstvene nege za pomo~ in nego na domu ter vsem, ki ste mu kakorkoli laj{ali bole~ine.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Naj po~iva v miru.

Franc Fras


ROZINI (ZINKI) PEÂR V SPOMIN

Ena pot se mora kon~ati, da se lahko nekje zelo dale~ pro~ ali morda ~isto blizu za~ne nova. Tako je svojo pot za-klju~ila tudi na{a krajanka Zinka Pe~ar. 27. november leta 1930 ji je na skrom-

ni doma~iji v Duple{kem vrhu podaril prvi dih. Triinosemdeset let pozneje ji ga je ta isti dan vzel nazaj. Umrla je na svoj rojstni dan v krogu svoje druìne.

Ob o~etu, mami in svojih sestrah je è zgodaj spoznala vrednote sr~ne kultu-re in pozitivnega pogleda na svet. Vse te vrednote je prenesla tudi na svojo druìno. Znala je ob~udovati svojega moà Janka in ga pri delu podpirati. Z veliko in nepozabno ljubeznijo je vzgajala svoji h~erki, se veselila njunih uspehov in jima znala, ko je bilo to po-trebno, biti v oporo. Vselej dobre volje je stala na pragu svoje hi{e in z odprtim srcem pri~aka-la svoje drage. @ivljenje so ji obarvali s prelepimi pisanimi barvami njeni vnuki in pravnuki, ob katerih je ponovno za~utila ~arobnost trenutkov. Vedela je, kako se prisluhne tegobam ìvljenja in zakaj je treba iz njih izlu-{~iti dobro in dobro deliti naprej. Nje-ne spretne roke so bile roke {ivilje, ki so vtaknile ni~ koliko sukancev skozi u{esa {ivank in ukrojile stotine oblek

va{kim gospodinjam.Zelo rada je imela svoj kraj in ljudi v njem. Mo~ in energijo je ~rpala tudi iz skoraj dnevno prehojene poti od doma do doma~ije Pe~arjevih, kjer je vselej znala videti in ~utiti lepoto narave. Z velikim veseljem je vselej pokramljala z njej tako ljubimi sova{~ani. Vse do konca je ~utila potrebo po druènju. Tako je bila tudi ena izmed najstarej{ih ~lanic Turisti~nega dru{tva Duplek. Dokler so ji mo~i dopu{~ale in breme-na zanjo niso bila prete`ka, se je z ve-likim veseljem udeleèvala aktivnosti dru{tva in vedno znova komaj ~akala novih snidenj.

Pravijo, da mir tistih, ki so od{li, ne bo potolaìl tistih, ki sledimo. A vendar ni bitja, ki bi v ni~ razpadlo. Kar je ve~no, ostane.Tako verjamemo, da bo z vsemi svoji-mi vrednotami za ve~no ostala v na{ih srcih tudi na{a krajanka Zinka Pe~ar.

Stanislav GERMAUC Predsednik Turisti~nega dru{tva Duplek

Nosilna eta`na plo{~a iz lesenih »l« profilov Foto: Franc Fras

KANADSKE HI[E V OBÎNI DUPLEKOb Korenski cesti nastaja nasel-je treh kanadskih hi{. Grajene so sodobno z zadnjimi dose`ki izgradnje lesenih monta`ni ob-jektov. Domiselni na~in grad-nje iz izgotovljenih, univerzal-no vgradnih elementov. Vse je standardizirano, tipizirano.Razporeditev prostorov ne posega v nosilno konstrukcijo. Eta`ne plo{~e so iz nosilnih lesenih »I« profilov, vgra-dni elementi zamenljivi, material pa je pove~ini smreka (lahko tudi rde~a ce-drovina …). Uporabljen je masivni les brez lepljenih elementov. Ni {kodljive-ga kemijskega vpliva lepil! Za za{~ito lesa se uporabljajo le sredstva na vo-dni bazi. Les je su{en in gladko obde-lan, vsak kos ima ìg proizvajalca. Ele-menti so spojeni z vijaki, stiki izolirani. Gre za popolnoma suho gradnjo. Pro-jektirano je tako, da je vsaka postavi-tev zaradi univerzalnosti vgradnih ele-mentov lahko unikatna. Hi{a za zdrav na~in bivanja, bi lahko zaklju~ili. Hi{a je dobro izolirana, izolacija je vgrajena med stebri~ke, zaklju~ni

zunanji izolacijski sloj in notranjo oblogo iz negorljivih mav~nih plo{~. Uporabljene so sodobne metode za sestavo sten oziroma lesene skelet-ne konstrukcije. Zunanje stene so standardne debeline 24 cm. Temeljno plo{~o iz betona prekrivajo vgrajeni 1,5 cm visoki blaìlci iz gume, ki blaì-

jo pri hoji. Prva plo{~a je iz lesenih no-silnih »I« profilov, ki so poloèni v raz-miku 30 cm. Dobra izolacija in trpe`ni pohodni sloj odlikujeta eta`no plo{~o. Okna so z ve~plastno zasteklitvijo, s parno zaporo, okenske preklade so izolirane. Ostre{je in streha: stre{ni nosilci, vezani z jeàstimi plo{~ami,


MLADI INOVATORJI MED NAMI@ivimo v te`kih gospodarskih razmerah, ko primanjkuje dela za mlade. Tudi ob~ina Duplek deli to usodo. Spodbudno pa je, da na{i mladi ne obupavajo, temve~ i{~ejo re{itve − razmi{- ljajo inovativno.

Zgledna primera vztrajnosti in uspe{-nosti sta Jernej Drozg − Nej~a iz Sp. Du-pleka, ki je izumil univerzalni gasilski klju~. Jernej izhaja iz znane »gasilske« druìne Drozg iz Ciglenc (druìne, ki je znatno doprinesla k razvoju gasilstva v ob~ini in {ir{e). Drug primer je mladi inovator Marko Bogadi iz Dvorjan, ki je izumil napravo za pritrjevanje trnka, ki znatno olaj{a name{~anja trnka na ribi{ko palico.

Jernej DROZG iz Sp. Dupleka, Cesta k Dravi 6, je pri svojem humanem gasil-skem delu stopil iz povpre~ja in paten-tiral re{itev za bolj u~inkovito gasilsko delo – inovacijo, univerzalni gasilski

Kanadske hi{e ob Korenski cesti Foto: Franc Fras

zra~ni kanal za ventilacijo, parna zapo-ra, vezana plo{~a z distan~niki, obar-vani opa`, obrobe … Gradbeno fizikal-ne lastnosti − hi{a je potresno varna, objekti iz lesa imajo tudi sicer man-j{o maso. Hi{a je energetsko var~na in prihrani do 50 procentov energije (tovrstna gradnja je za na{e podnebne pogoje sprejemljiva). Ogrevanje objek-ta je na plin, ki pozimi greje in poleti hladi. Po sistemih potuje topel zrak, ki v prostore vstopa skozi reè na tleh (ni radiatorjev).

Vgradne omare, posebne talne obloge in drobni dodatki naredijo prostore {e privla~nej{e.

Investitor vrstnih hi{ je na{ rojak iz @ikarc, Milan Slani~. Svojo mladost je preìvel v Koreni in se po {olanju kot mlad fant odpravil v svet. Ustalil se je v Kanadi, kjer je na{el svojo drugo domovino in svoj poklicni izziv. Sedaj, ko je v zaslu`nem pokoju, je uresni~il svoje sanje in v doma~em kraju posta-vil nekaj bivalnih objektov kanadskega stila za svojce in tudi za trg. Zamisel mu je pomagal uresni~iti mladost-

ni prijatelj Marjan [tiftar, ki je zanj opravil prenekateri korak pri urejanju dokumentacije za gradbeno dovoljen-je (pridobivanje projektnih pogojev, soglasij, urbanisti~nega dela). Kanadska hi{a zadostuje potrebam sodobnega bivanja, nudi ob~utek var-nosti in predstavlja pravi zdravi dom

za zadovoljno ìvljenje. Investitor, ro-jak Milan Slani~, na~rtuje ob zaklju~ku gradnje tudi dan odprtih vrat, s kate-rim èli predstaviti novosti nam do-ma~inom. Veselimo se sre~anja!

Franc FRAS

intervencijski klju~, ki zdruùje 16 funkcionalnosti v enem. Je enostavne, ergonomsko zasnovane oblike in zelo priro~en za uporabo. Bistveno: klju~ ima ve~radiusni oprijem z zobom, kar znatno pove~a u~inkovitost dela pri spajanju razli~nih dimenzij spojk ga-silskih cevi. Ministrstvo za gospodar-ski razvoj in tehnologij – Urad RS za intelektualno lastnino je v postopku podelitve patenta za izum »Univerzal-ni klju~ DROZG« − patent {t. 23660 v avgustu 2012 sprejelo sklep o obja-vi podatkov o izumu v Biltenu za in-dustrijsko lastnino in sklep o podelitvi patenta.

»Univerzalni klju~ DROZG« je koristna in priro~na tehni~na re{itev, ki ustreza potrebam gasilcev ob intervencijah, kjer odlo~ajo sekunde, zato naj bi ga vsak gasilec-re{evalec vselej nosil prit-rjenega na pasu ali v èpu za{~itne ob-leke. Klju~ z ve~radiusnim oprijemom s kljunom je namenjen spajanju tla~nih gasilskih spojk Storz na ceveh dimen-zij 110 mm (A cev), 75 mm (B cev), 52 mm (C cev), 38 mm in 25 mm (viso-kotla~na cev in D cev) ter odpiranju

glavnega ventila nadzemnega hidran-ta. Nadalje je primeren za intervencij-sko in servisno odpiranje in re{evan-je ljudi iz dvigal, za odpiranje omaric zidnih hidrantov v starej{ih objektih, za odpiranje dimni{kih ~istilnih vratc, za odtegovanje vijakov in za odpiranje ventilov v zidnih hidrantih ter za od-klop akumulatorjev v primeru nesre~ motornih vozil. Dopolnjen je {e s funk-cijo za samore{evanje gasilcev. Klju~ je priro~no orodje dolìne okoli 30 cm, izdelan iz kvalitetnega orodnega jekla. Izvirna inovacija je rezultat dolgolet-nih izku{enj v gasilstvu. Gasilska zve-za Slovenije jo sprejema kot koristno. Proizvodnjo klju~a je Drozg zaupal podjetju PULKO VENTILI RU[E d.o.o., Zgornji Duplek 40. Proizvedli so pr-vih 200 kosov, v naro~ilu je nasled-njih 1.000 kosov. Klju~ è uporablja okoli 150 gasilcev po vsej Sloveniji, povpra{evanja pa prihajajo iz Avstrije, Madàrske, Litve, Bolgarije in dràv nekdanje Jugoslavije. Klju~ zaradi mo`nih zlorab ni v prosti prodaji (za-hteva urada). Za sodelovanje pri ino-vaciji gre zahvala podjetju TESNILA BOGADI d.o.o. iz MARIBORA, Albinu


BEBRU iz Ciglenc in mag. Mitji BORKU iz Ljubljane.

Leta 2012 je Jernej Drozg kot samo-stojni inovator za inovacijo prejel pri-znanje Gospodarske zbornice Sloveni-je, in sicer »Bronasto priznanje GZS«. Javnosti je predstavljena preko pod-jetja Sinergija MCI, d.o.o., Pav{i~eva ulica 36, 1370 Logatec in preko gasil-ske Revije 112.

Univerzalni klju~ BOGADI Foto: Sinergija MCI

Marko BOGADI iz Dvorjan, je drugi sve-tli primer, ki je prijavil patent. Kot mla-demu strojnemu tehniku mu tehni~na znanja in kreativno razmi{ljanje leìta. Izhaja iz podjetni{ke druìne Bogadi iz Dvorjan, ki ima v lasti podjetje Tesnila Bogadi, podjetje za proizvodnjo, trgo-vino in storitve d.o.o. Maribor.

Marko s ponosom govori o svojem patentu. Gre za nadvse koristno na-pravo – pripomo~ek v ribi{tvu, ki poe-nostavi zahtevno opravilo name{~anja trnka na vrvico ribi{ke palice. Gle-de na to, da ìvimo ob Dravi in smo »ribi{ka ob~ina«, je inovacija nadvse dobrodo{la. [tevilni ribi~i bi se napra-ve zagotovo razveselili.

Izum najbolje predstavimo v skici:

Na sliki 1 so prikazani sestavni deli izuma: nosilec (1), pritrdilni vi-jak (4) in drsni element (5). Nosilec (1) sestavlja telo z dvema izvrtinama (2), namenjena vodenju drsnega elementa (5) in izvleku konca ribi{ke vrvice (10). Nosilec (1) dopolnjuje vzdol`na zareza (3) za pritrditev trnka (8). Drsni ele-ment (5) se na enem koncu zaklju~uje z zanko (6), ki omogo~a vstavljanje ribi{ke vrvice, na drugem koncu pa s stisnjeno zanko (7), ki je lahko na podalj{anem delu drsnega elementa (5) izdelana tako, da drsni element (5) ne izpade.

Trnek se pritrdi na ribi{ko vrvico po navedenem postopku: v reò (3) nosilca (1) se vstavi trnek in se pritrdi s privitjem pritrdilnega vijaka (4). Drsni element (5) se vstavi v izvrtini nosil-ca tako, kot prikazuje slika 2 oziroma tako, da je zanka drsnega elementa (6) za nekaj milimetrov odmaknjena od nosilca (1).

Sledi postopek name{~anja ribi{ke vrvice, ki je simboli~no prikazan na sliki 2. Prosti konec ribi{ke vrvice (10) potegnemo nad koncema drsnega elementa (5), nato pa ribi{ko vrvico pod koncema drsnega elementa po-tegnemo nazaj proti trnku (8). Z vrte-njem nosilca (1) ovijemo ribi{ko vrvico okoli trnka in ribi{ke vrvice. Z ribi{ko vrvico se vrnemo do zanke (6) drsnega elementa (5) in ga zataknemo v zan-ko drsnega elementa (6). Prosti konec ribi{ke vrvice (10) se zaklju~i za zanko (6) na dolìni, primerni za prijem. Sledi {e kon~no zategovanje.

Sledi izvlek drsnega elementa (5), kar prikazuje slika 3. Drsni element (5) izvle~emo iz izvrtin (2). S tem se prosti konec ribi{ke vrvice (10), name{~en v zanki (6) drsnega elemen-ta (5), izvle~e skozi izvrtino nosilca (1). Sledi zategovanje ribi{ke vrvice (9) in prostega konca ribi{ke vrvice (10). Pred ali po odvitju pritrdilnega vijaka (4) in sprostitvi trnka (8) odreèmo

odve~no ribi{ko vrvico na prostem koncu (10).

Franc FRAS


DAN ZA SPREMEMBE 2014 NA O[ DUPLEKVseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe je na-stala z namenom spodbujati ljudi, da aktivno pristopijo k spreminjanju potreb dolo~ene skupnosti. Organizator akcije Slovenska filantropija spod-buja aktivno participacijo pri projektih ter razvijanje solidar-nosti, ki zaradi hitrega na~ina ìvljenja vedno bolj izginja iz na{ega vsakdanjika. Tako sku{ajo è vse od leta 2010 v za~etku pomladi prebivalce Sloveni-je nagovoriti, da stopijo iz ustaljenih smernic, zavihajo rokave in za en dan postanejo prostovoljci. Na ta dan se o prostovoljstvu ne le pogovarjamo, am-pak se lotevamo konkretnih dejanj.âstni pokrovitelj leto{njega Dneva za spremembe je bil predsednik Republi-

ke Slovenije, gospod Borut Pahor. Na ta dan je na tiso~e prostovoljcev po-magalo posameznikom, ki so se zna{li v stiski, re{evalo dolo~en skupnostni problem ali pa poskrbelo za prijet-nej{o okolico, iz katere izhajajo. Za{~itni znak dneva za spremembe je ribica. Ribica, ki se ne prepu{~a toku in aktivno prispeva k spremembam, tako kot vsi, ki sodelujemo pri Dnevu za spremembe.Leto{nji akciji smo se pridruìli tudi v O[ Duplek. V petek, 4. aprila 2014, ob 13.00 smo izvedli na{ Dan za spre-membe. K akciji smo povabili tudi ob~ino, ki se je prijazno odzvala in vkl-ju~ila. Ob zunanjih igralih smo posadili {tiri drevesa, ki nam jih je podarilo Vrt-narstvo Tement. Kajti na tem igri{~u ni nobene sence. U~enci prostovoljci so skopali luknje. Nato smo s strokovno pomo~jo Milka Tementa iz Vrtnarstva Tement in prostovoljcev posadili dre-vesa.

MLADI DOPISNIK

Potem smo z manj{o skupino prosto-voljcev obiskali gospo Julko Kocbek iz Dvorjan. Z gospo Julko smo preìveli prijetno, spominov polno uro ob izde-lavi roìc iz krep papirja.Skupaj smo zavihali rokave in s pro-stovoljnim delom spremenili podobo na{ega igri{~a. Z medgeneracijskim druènjem smo preìveli prijeten po-poldan. Ugotovili smo, da so staro-stniki polni modrosti, v katerih lahko prepoznamo vrednote, pomembne za sodobnost. Veseli smo, da nas je pobuda za spre-membe povezala. Takoj so pri{le po-bude in donacije za nove spremem-be in akcije se bodo nadaljevale ves mesec april. Pri spreminjanju podobe igri{~a pred vrtcem bo s prostovoljnim prispevkom urejanja zelenih povr{in sodelovalo tudi Vrtnarstvo Petre [abe-der. Velikokrat pa se nam àl zgodi, da nekateri na~rtno uni~ijo skupno delo. Na O[ Duplek bomo s prostovoljci 22.

Foto: Marina Herman Foto: Marina Herman

Druènje z Julko Kocbek iz Dvorjan Foto: Marina Herman


aprila ponovno organizirali spomla-dansko izmenjavo obla~il.Hvala vsem, da smo lahko spreminjali skupaj! Za uspe{no realizacijo Dneva

Dokaìmo, da izmenjava oblek ni no-ben tabu!

Vodji akcijeMarina HERMAN in Marjetka BEZJAK

za spremembe se iskreno zahvalju-jemo za pomo~ direktorici Ob~inske uprave Ob~ine Duplek gospe Nataliji Jakopec, Vrtnarstvu Tement za donaci-

je in strokovno pomo~, predsednici RK Dvorjane, Marini Toplak.

Marjetka BEZJAK in Marina HERMAN

PREZRAÎMO OMARE – SPOMLADANSKA IZMENJAVA OBLAÎLO[ Duplek ponovno prireja akcijo Prezra~imo omare – spomladanska iz-menjava obla~il!Izmenjava obla~il je po eni strani odli~na prilo`nost za osveìtev va{e garderobe, po drugi strani pa s sode-lovanjem v akciji na ustvarjalen na~in podalj{ujete ìvljenje izdelka.

Namenjena je izmenjavi odve~nih ob-la~il, {olskih potreb{~in in knjig.Prezra~i omare in osvobodi stanovan-je vsega nepotrebnega. Zberi vsa od-ve~na, lepo ohranjena obla~ila, upo-rabne {olske potreb{~ine in knjige. Prinesi jih v {olo in se nam pridruì v menjalnici.

Izmenjava poteka po na~elu »Pri-nesi – odnesi − podari«!

Akcija bo potekala v torek, 22. aprila 2014, od 17. do 19. ure v jedilnici O[ Duplek, Korenska c. 31, Sp. Duplek.Zbirali bomo:- ohranjena mo{ka, ènska in otro{ka

obla~ila (za starost od 0–15 let),- ohranjeno mo{ko, ènsko in otro{ko

obutev (za starost od 0–15 let),- otro{ke igra~e,- {olske potreb{~ine (zvezke, pisala,

peresnice, ravnila …),- modne dodatke ({ale, rute, pasove,

nakit …),- otro{ko in mladinsko literaturo.ê ne èlite izmenjave, pa bi radi osvobodili stanovanje nepotrebnega, vas vabimo, da nam prinesete in po-darite obla~ila, {olske potreb{~ine in knjige. Razdelili jih bomo tistim, ki jih

potrebujejo.Veselimo se skupne akcije. Pridruìte se nam, morda najdete tudi zase kaj uporabnega!


STRA[ILA MOTOVILA

»Smo stra{ila Motovila, na vrhu hriba je na{ dom,

z goricami obdan, kjer odganjamo pti~e no~ in dan.«

Tako je odmevalo po ptujskih ulicah, kjer smo se udeleìli otro{ke povorke »Veselih ma{kar«. Polni pri~akovanj smo se v ponedeljek, 3. marca 2014, z avtobusom odpeljali proti Ptuju. Zbrali so se otroci iz slovenskih pa tudi hrva{kih vrtcev, skupaj 1720 ma-lih ma{kar. Kuharji, grozdi, astronavti, dimnikarji, olimpijci, stra{ila in {e bi

lahko na{tevali, smo se sprehodili med gledalci, ki so z velikim zanimanjem spremljali povorko. Sledilo je rajan-je v prireditvenem {otoru. Posladkali smo se s slastnimi krofi in zaplesali s kurenti. Nekaj plesnih korakov smo se nau~ili s pomo~jo pevca Sebastjana in se zavrteli {e z drugimi ma{karami. Od miganja smo bili è la~ni, na kar

[portno dru{tvo Jablancevas vabi

30. aprila 2014, ob 19. uri,

na tradicionalne smu~arske skoke.

Po tekmi bo kresovanje.

Vljudno vabljeni!

[portno dru{tvo Jablance

Utrinki s povorke Foto: Joìca [tefanec

Nina Kekec, Vrtec Korena, skupina Bibe


so nas pogostili s kosilom. Malo smo si odpo~ili, se {e nekajkrat zavrteli ter se zahvalili na{i spremljevalki, vzgo-jiteljici iz ptujskega vrtca. S polnimi èlod~ki in z novimi vtisi smo se vrnili v vrtec. Bili smo presene~eni in zado-voljni z organizacijo ter z veliko ude-le`bo ma{kar. Lepo je bilo videti toliko maskiranih in nasmejanih obrazov, ki se veselijo pusta.

Vzgojiteljica Metka Kolar inskupina Muce iz vrtca Korena

RADIJSKO-NOVINARSKI KRO@EK NA O[ KORENAV za~etku leto{njega {olskega leta je na O[ Korena pri~el de-lovati radijsko-novinarski kro-èk, ki ga vodi mentorica Mi-haela Vidovi~. Kroèk obiskujemo u~enci 5. razreda, in sicer Nika [tefanec, Julija Jelatancev in @ak Petri~ Grajfoner, poteka pa vsak teden, in sicer eno {olsko uro, ki je zelo zanimiva in zabavna. Najprej se z mentorico pogovorimo, izberemo temo in se kasneje o dolo~eni temi malo bolj podrobno pogovorimo, pri-pravimo prispevke ter se na koncu tudi posnamemo. Priprave za dolo~en prispevek v~asih niso tako preproste in enostavne, saj moramo v to vloìti veliko izvirnosti, natan~nosti in »pametnih vpra{anj«. Verjemite nam, da so te naloge v~asih zelo zahtevne, ~e èlimo narediti do-ber prispevek. Snemanje oddaj pa je zelo poseben dan, saj zahteva od nas veliko zbranosti in natan~nosti. Na snemanju prve oddaje smo vsi ime-li tremo, ki pa sedaj po~asi izginja in vsi skupaj zelo uìvamo ter ~akamo na snemalni dan. Trud se nam je do sedaj zelo obrestoval, saj so bile na{e odda-je zelo zanimive in enkratne. Do sedaj smo posneli tri radijske oddaje, in si-cer dve za Radio Slovenske gorice − Iz osnovno{olskih klopi, eno oddajo pa smo posneli tudi za Radio Maribor, in si-cer za oddajo Osnovno{olski megaherci.Pri kro`ku smo spoznali {e delo novi-narja in radijskega moderatorja, obi-

skali pa smo tudi radijsko hi{o Radia Slovenske gorice v Lenartu. Direktor radia Maks Kurbos in odgovorna ure-dnica Romana Drumli~ sta nam po-drobneje predstavila potek dela na Ra-diu Slovenske gorice. Pokazali so nam tudi vse studie in redakcijo. Z obiska smo se vra~ali domov polni novih in prijetnih vtisov.Delo v radijsko-novinarskem kro`ku je zelo zanimivo, radi ga obiskujemo in vsi se zelo zabavamo.

Nika [tefanec, Julija Jelatancev in @ak Petri~ Grajfoner

O[ Korena

JAZ IN JUDO Sem [pela Savec in obiskujem ~etrti razred O[ Duplek. Do lani sem obiskovala O[ Rada Robi~a v Limbu{u. Stara sem 9 let. Moj hobi je judo. Rada imam ta {port. Treniram è leto in pol. Na treningu moramo imeti oble~en kimono. Treni-ram v Baraki v Sp. Dupleku. Moja tre-nerka je Kristina Vr{i~, ki ima ~rni pas. Predlani je bila evropska prvakinja, lani pa evropska podprvakinja. Je pa tudi dràvna prvakinja v svoji katego-riji. Treniram z Laro, Katjo, Ga{perjem, Anejem, Matijo, Andraèm, Klemnom, Filipom,Timonom in Jernejem.Moja najte`ja tekma je bila na Ptuju,

saj sem izvedela, da se borim z Ais-ho in Niki. Planila sem v jok, saj tre-nirata dve leti dlje kot jaz. Jokala sem ves ~as, tudi takrat, ko sem se borila z njima. Bilo je grozno in zame zelo stresno. Seveda sem vse borbe izgubi-la. Tolaìle so me vse starej{e kolegice iz kluba, a to ni ni~ pomagalo, saj je bil strah ve~ji. Najla`ja in najuspe{nej{a tekma pa je bila v Mariboru, v dvora-ni Nika Vrablja. Prvi~ v zgodovini juda je bilo dràvno prvenstvo za mlade. êprav sem se borila z Aisho, me ni bilo strah, kljub temu da ima trikrat vi{ji pas od mene. Skoraj me je vrgla, a sem na sre~o padla na trebuh. Na kon-cu sem zdruìla toliko mo~i, da sem jo vrgla jaz, na kar sem {e posebej po-nosna. Osvojila sem drugo mesto na dràvnem prvenstvu in s tem naslov dràvne podprvakinje. Bravo jaz!Nisem mogla verjeti, bila sem vesela, moja trenerka pa tudi. Predstavljajte si moje star{e, kako sta ponosna name. [e enkrat, bravo jaz!Moji cilji so, da pridobim ~rni pas in veliko dose`kov v judu, pa seveda tudi v {oli.

Najve~ji uspeh pa je biti zadovoljen in sre~en ter postati po{ten in odgovoren na vseh podro~jih v ìvljenju. Pridite nas obiskat na kak{no tekmo in navijajte za Judo klub Duplek.

[pela Savec, 4. a O[ Duplek

Vesela stra{ila Motovila Foto: Joìca [tefanec


HOLOKAVSTV mesecu januarju smo na na{i {oli v Dupleku posvetili veliko ur temi o holokavstu. Holokavst je sistemati~no pobijanje Ju-dov, ki ga je izvajala nacisti~na Nem~ija med drugo svetovno vojno. Za~el se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945. Glav-ni cilj holokavsta je bilo iztrebl-jenje evropskih Judov. Mu~enje in pobijanje zapornikov se je izvajalo v koncentracijskih in uni~evalnih tabori{~ih, poseja-nih po vsej Evropi.Med drugim smo si pri uri sloven{~ine ogledali film Pianist, ki je bil posnet po resni~ni zgodbi. Film govori o ìvlje-nju Vladyslava Szpilmana, rojenega na Poljskem, ki je preìvel vojno in iz-trebljanje Judov. Bil je odli~en in zelo znan pianist. Ko pa se je za~ela vojna, je njegov cilj postal samo {e preìvetje. Sprva se je z redkimi preìvelimi Judi skrival v samem srcu geta ter z njimi delil trpljenje, poniànja in lakoto. Z vsakim mesecem bliè koncu krvave vojne je bil bolj sam. Ko je bilo v zra-ku è ~utiti bliàjo~o se odre{itev in na ulicah opaziti mrzli~no umikanje zde-setkane nem{ke vojske, je bil komaj {e ìv. Z zadnjimi mo~mi se je re{il v do tal poru{eni del Var{ave in si na{el zato~i{~e v edini {e kolikor toliko celi stavbi, v kateri je pomenljivo in kot spomin na nekdanje ~ase stal koncer-tni klavir. Ko je mrzli~no iskal hrano, je pred seboj zagledal nem{kega ~astni-ka, ki ga je vpra{al, kdo je in s ~im se preìvlja. Ko mu je povedal, da je pi-anist, mu je moral nekaj zaigrati. Bilo ga je strah, da ga prsti ne bi ubogali. S svojim igranjem se je tako re{il smrti, saj ga ~astnik ni izdal, dal mu je celo svoj pla{~ in mu prinesel nekaj hrane. Tako je do~akal konec vojne.

Film je bil zelo naporen in teàk, saj je v njem zelo kruto predstavljeno ìvlje-nje Judov v takratnem ~asu.

Film bi priporo~ila vsem, ki èlijo ime-ti pregled nad tem, kako te`ko je bilo ìvljenje takrat.

Po filmu smo poustvarjali. Pisali smo obnovo filma, opisovali glavnega juna-ka, pisali oceno filma in izdelali plakat.

Nina Kokol, 9. a O[ Duplek

PRIJATELJSTVOVsak si èli prijatelja. Tistega pravega. Vendar ga ni lahko najti. Nekateri ga i{~ejo vse ìvljenje, pa ga ne najdejo. Zame je pravi prijatelj tisti, ki mu lah-ko zaupam vse skrivnosti, pa vem, da jih ne bo izdal. Tisti, ki mi bo stal ob strani tudi, ko bom àlostna, saj pra-vi prijatelj ve vse o tebi, pa se vseeno druì s teboj. Prijateljstvo je sveto, pra-vijo. ê izda{ prijatelja, je lahko zelo hudo, kajti izdaja skrivnosti ~loveka, ki ti veliko pomeni, lahko za vselej uni~i vajin odnos. Takrat bi bilo lepo, da se mu opravi~i{ in prevzame{ krivdo (~e je tvoja). Kljub vsem mo`nim zapletom pa je prijateljstvo lepo in zabavno. Kajti potovati skozi ìvljenje brez nekoga, s katerim se lahko smeji{, je osamljeno.

Ana Turk 7. a O[ Duplek

LJUBEZEN

Zaljubljen sem do vesolja,zaljubljen sem do u{es.

Samo eno dekle ljubim,a ta zavra~a ves svetin po vrh ves planet.

Drugi teden v petek na zabavivpra{al jo bom za kak{en ples

in {e kak{nega ~ez.

Naredil sem velik vodomet inbarven ognjemet,

a ona se briga samo za nogomet.

Nino Kukovec, 6. b O[ Duplek


ÊSTITKE NA[I NAGRAJENKI DOMINIKI VRBNJAK

Dominika Vrbnjak, u~enka 7. razreda O[ Korena je bila nagrajena na literar-nem nate~aju Kralj Matja`, ki ga je raz-pisala ob~ina ̂ rna na Koro{kem v okvi-ru prireditev Gradovi kralja Matjaà.Nagrado je prejela za svojo domi{ljijsko pripoved O kralju Matjaù.Iskrene ~estitke, Dominika.

U~iteljica Darinka Mulaosmanovi}

Nagrajena pripoved:

O KRALJU MATJA@U

Neko~ je ìvel reven de~ek po imenu Matja`. Bil je brez mame in o~eta, ~e pa je imel brate ali sestre, za njih ni vedel. Klatil se je po Koro{kem in si nadvse èlel druìno.Nekega dne pa je tudi mene pot pripel-jala do tistih krajev. Kar naenkrat pa je pred mano stal mlad de~ek. Brez moje-ga vpra{anja je za~el govoriti, kdo je, da nima druìne in da je reven kot cerkvena mi{. Takrat sem si mislila, da otrok pa~ rabi nekoga, ki mu lahko zaupa svoje teàve. Rekla sem, ~e se mu lahko pri-druìm. Seveda je bil takoj za to. Tako sva nadaljevala pot. Hodila in hodila sva, kar se pred nama pojavi skala. [e pred hipom je ni bilo, zdaj sva se pa skoraj zaletela vanjo. Prvi hip sva bila zelo za~udena, a takoj sva se odlo~ila, da bova pa~ morala iti okoli. Potem sem zasli{ala glas: »Avbe, avbe, rad bi {el domov.« Prisluhnila sva. Glas

ni ponehal. Kar naprej je ponavljal eno in isto. Potem pa je dodal: »Pri tvoji nogi sem.« Oba sva pogledala dol. Matja` je zagledal ob svoji nogi majhnega pal~ka. Pokleknila sva k njemu, pa {e vedno sva bila prevelika. Matja` ga je vzel na roko. Pal~ek je spet spregovoril: »Izgubil sem se. Ali mi lahko kako pomagata?«Rekla sem, da se bova potrudila. »Am-pak midva ne veva, kje si doma, pal~ek,« je rekel moj mali spremljevalec. Pal~ek pa mu je odgovoril: »Dvesto pal~kovih korakov naprej, sto v levo. Tam je jasa. Na sredi jase raste drevo. Drevo ima v notranjosti vklesane stopnice. Po teh stopnicah se moramo spustiti in è smo v mojem kraljestvu. ê ta pot ni prena-porna za vaju, me lahko, prosim, odne-seta tja? Bogato vaju bom nagradil.« Sama sem bila takoj za to, le Matjaèk je malo premi{ljeval, na koncu pa sem ga le uspela pregovoriti, da malemu pal~ku pomagava. Tako smo se odpravili na pot. Naj-prej dvesto korakov naprej, seveda pal~kovih korakov. Potem sto pal~kovih korakov levo in po pal~kovi napovedi smo se zna{li na jasi, kjer je raslo eno samcato drevo. Napotili smo se do tega drevesa. Kar na-enkrat pa je najin mali prijatelj zaklical: »Stop!« Na ukaz sva se ustavila. Potem pa se je zgodilo nekaj zelo ~udnega. Pal~ek je za~el mahati z rokami in go-voriti ~udne besede, ki jih po njegovem naro~ilu ne smem izdati. Pa tako ali tako si jih nisem zapomnila. No, ko je najin mali prijatelj delal te ~udne re~i, se je drevo po~asi za~elo odpirati in pokazale so se stopnice. Dolge, dolge stopnice. Za~ele so se visoko v kro{nji drevesa in kon~ale globoko pod zemljo. Pal~ek nama je ukazal, da greva naprej in sva {la. Ko smo pri{li do drevesa, sem {ele videla, kako globoko segajo drevesne stopnice. Ko smo se spustili po stopnicah, smo {li mimo sto in sto vrat. Stopnice so se polàsto vile v pod-zemlje. Tu in tam se je izza vrat pokaza-la majhna glavica, prav tak{na kot jo je imel najin prijatelj~ek. Kar naenkrat pa je najin prijatelj spet za-vpil: »Stop!« Ustavila sva se. Ko je pal~ek zavpil, so se kar naenkrat pred nami pokazala vrata, ki jih prej ni bilo. Pravzaprav so se pokazala iz ni~. Tako kot skala nad zemljo preden smo se spoznali.Vstopili smo skozi ta vrata. Pred nami se je pokazal pre~udovit svet z visoki-

mi hribi, dolgimi rekami … in na sredi-ni tega prelepega sveta je stala visoka gra{~ina. Bila je tako visoka kot najvi{ji neboti~nik na Zemlji in {e malo ~ez. Napotili smo se v gra{~ino. Majhni pal~ki so prihajali od vsepovsod. Poz-dravljali so najinega prijatelja, naju pa grdo gledali. Ko jim je pal~ek, ki ga je nosil Matja`, povedal, da sva ga re{ila, so bili prijaznej{i do naju. Pal~ek nama je povedal, da je kralj te deèle in da ima celo jamo zlata in to zlato nama podarja, ker sva ga re{ila. Dobiva ga, ~e pometeva vso pot okoli njegovega gradu. Matja` se je takoj lotil dela. Najprej je pometal on in potem jaz in tako dalje. Vso pot, ki sva jo imela za pomesti, sva opravila v treh dneh in treh no~eh.Pal~ek je opravljeno delo pregledal. Bil je zadovoljen in nama dejal, naj si nabe-reva zlata, kolikor ga lahko neseva.Vzela sva vre~e, jih napolnila do roba, pa {e je v jami ostalo nekaj zlata. Ma-tja` je hotel zlato pravi~no razdeliti, a jaz sem mu rekla: » Matja`, reven si in brez druìne, zasluì{ si to zlato. Pa {e ve~ino dela si opravil ti, tako da ni druge re{itve. Zlato je tvoje!«»Ampak tudi ti si pometala in nosila pal~ka, tudi ti bi morala dobiti del zlata!« se je upiral Matja`. »Tudi ~e sem poma-gala priti do zlata, ga ti bolj potrebuje{. Jaz imam druìno in nisem revna.« To je Matjaà prepri~alo in ni ve~ ugovarjal. Poslovila sva se od gostiteljev in se po polàstih drevesnih stopnicah odpravila na zemeljsko povr{je.Ko sva prispela, so se nama o~i morale privaditi na mo~no svetlobo, ki je pod zemljo ni bilo. Poslovila sva se in od{la vsak svojo pot. Matjaèk, ki je imel opr-tane kar tri vre~e zlata, je malce te`je napredoval, a je. Takrat sem ga zadnji~ videla. Zanj sem sli{ala le {e dvakrat. To je bilo takrat, ko je zavladal slovenskemu ljudstvu. Bil je zelo pravi~en in prijazen vladar − tudi do reveèv. Kar je tudi razumljivo, saj je tudi on bil neko~ reve`. Njegovo kral-jestvo je bilo zelo bogato in v njem je vladalo blagostanje.Drugi~ pa sem zanj sli{ala, ko so se kral-ji sosednjih kraljestev zdruìli in napadli njegovo kraljestvo. Pobili so mu vso voj-sko, le on je preìvel. Re{ila ga je gora Peca, ki ga je zaradi njegove dobrosr~-nosti spustila vase. Ven mu bo dovolila {ele, ko se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize, za katero sedaj spi.


VALENTINOVOPri{el je Valentin,

velikega srca in sladkih ust.Pri{el je malo prej kot pust,

da pregnal bi àlostin pri~aral nasmeh.

Pisemca po{iljamo,poljub~ke si delimo

in ~akamo,da se nam sanje uresni~ijo.

Vsak se veseli,ko pisemce dobi.Kupid ga zadene,

vsaj ga ne prizadene.

Amanda @ièk, 7. razred O[ Korena

PUSTPust la~nih ust,

è pri vratih je hrust.Pustne ma{kare povsod,prina{ajo en sam krohot.

Peki è vsi mastni, krofi pa so slastni.

Otroci se jih veselijo,saj jih v roke dobijo.

Ma{kare se veselijo in od vrat do vrat norijo,

saj pomladi nasproti hitijo.

Pust, pust odprtih ust,krofe golta kot za {alo,

pustne nor~ije pa so za zabavo.

Doroteja êh, 7. a O[ Duplek

UÊNCI O[ DUPLEK POPESTRILI BO@I^NO-

NOVOLETNI ÂS

V mesecu decembru so u~enci Osnov-ne {ole Duplek pri~arali nekaj lepih trenutkov z glasbo in plesom starej{im ob~anom (nad 75 let) Dupleka na nji-hovi predboì~ni prireditvi, ki je bila v ponedeljek, 16. decembra 2013.

Bli{~a decembrskih praznikov prepros-to ni mogo~e prezreti. Prazni~ni dnevi so bili polni svetlih in lesketajo~ih se lu~k, ki jih je slavnostno pri`gal ùpan ob~ine Duplek, gospod Mitja Horvat, v petek, 20. decembra 2013, in s tem odprl boì~ni sejem. Za kulturni program pa so poskrbeli u~enci Osnovne {ole Duplek. Ve~er je bil poln glasbe in plesa, na koncu pa se nam je pridruìl {e dedek Mraz.

Darinka Mulaosmanovi}

Nastop u~encev podru`nice Zg. DuplekNastop u~encev 5. a razredaGa{per Fradl, Vrtec Korena, skupina Pikapolonice


SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIKV petek, 7. februarja 2014, smo v Kul-turnem domu Korena proslavili sloven-ski kulturni praznik s prireditvijo, ki

ZIMSKE POÎTNICE Po napornih {estih mesecih, ki so se è iztekli od poletnih po~itnic, smo le do~akali tako te`ko pri~akovane tretje po~it-nice v tem {olskem letu. To so zimske po~itnice. Res je, da sta-rej{i pravijo, da jih imamo pre-ve~, a nam se prav prileèjo. Med po~itnicami se zabava{, odmisli{ vse skrbi in bolj ali manj ne misli{ na {olo. Vsaj tako po~itnice preìvljam jaz. Letos sem imela bolj ali manj ak-tivne zimske po~itnice.Med temi po~itnicami se je skoraj vsak dan nekaj dogajalo. V za~etku smo se za {tiri dni odpravili v Ankaran, natan~neje na Debeli rti~. Vsak dan smo {li v drugo bli`nje me-sto ali kraj. Tako smo v nedeljo {li v Piran in Fieso, v ponedeljek pa smo si {li ogledat bli`nji Ankaran. V torek, ko smo se odpravljali domov, pa nismo imeli ~asa, da bi dopoldan {li na sprehod, tako smo se kopali v hotelskem bazenu, potem pa smo {li na pot. @e prej{nji dan je mama pre-dlagala ogled kobilarne Lipica in tako je tudi bilo.Ker smo imeli vklopljeno na{o − v~asih zmedeno − navigacijo, nas je do Lipi-ce peljala skozi Trst. Pri{li smo do za-dnjih vrat kobilarne. Ko smo kon~no

so jo pripravili u~enci O[ Duplek in O[ Korena. Sodelovalo je tudi Gledali{ko dru{tvo Vurberk in Tambura{ki orke-ster Duplek. Slavnostni govornik je bil ̀ upan ob~ine Duplek, gospod Mitja Horvat. Prireditev nas je popeljala v Pre{ernov

~as, kjer smo skozi glasbo in recitacije ob pripovedovanju Pre{erna spoznava-li njegovo ìvljenje in poloàj pesnika v takratni dru`bi.

Darinka Mulaosmanovi}

Pevski zbor O[ Duplek in Korena Aljo{a Kramberger v vlogi Pre{erna in Vesna Polanec.

pri{li do glavnega vhoda, se nas je uslu`benka »usmilila« in nas eno uro in pol sprehajala po kobilarni. Izvedela sem, kak{en je bil konj na za~etku, da je kopito v resnici konjev druga~e oblikovan noht, da je kobila breja enajst mesecev, da je novorojeni mladi~ ~rne barve, da se konji za~nejo {olati s ~etrtim letom, da imajo konji to~no dolo~en poletni in zimski ~as izhodov na travnike, da je parcela kobilarne velika tristo hektarjev, od tega je dvesto hektarjev namenjenih pa{nikom. V Kobilarni Lipica organizi-rajo tudi tekmovanja in maratone.Lipica je pre~udovita prav zaradi lipi-cancev. Do obiska kobilarne nisem ve-dela, da so tudi nekateri odrasli konji lahko ~rni ali rjavi kot njihovi predniki. V kobilarni imajo enega vranca in dve rjavi kobili lipicanki.Obisk kobilarne je bil ~udovit in upam, da bom bele lipicance {e kdaj videla tako od blizu.Preostanek po~itnic sem preìvela za {tirimi stenami in se u~ila.

Prav zaradi neprestanega u~enja se mi ~as med po~itnicami zdi takooooooo dolg, po~itnice pa zelo kratke.

Komaj è ~akam na naslednje po~itnice, ki bodo maja.

Dominika Vrbnjak, 7. razred O[ Korena

MOJE POÎTNICE

Med po~itnicami se je zgodilo veliko stvari in ne vem, katero bi opisala. Po tehtnem razmis-leku sem se odlo~ila, da bom opisala pustno soboto.Zjutraj sem se zbudila polna pri~akovanj, kaj bo prinesel dan. Po-zajtrkovala sem pravi zajtrk za pustno soboto − krof. Ko sem pojedla odli~en krof, sem se oblekla v svojo pustno obleko (bila sem tiger) in se s Patri-kom, ki je bil oble~en v nindò, od-pravila od hi{e do hi{e. Presenetila sva vsakega, ki sva ga obiskala. Nekateri so nama dali krofe, s katerimi sva se lahko posladkala, drugi pa denar.Popoldan smo obiskali {e babico in tudi pri njej jedli − kaj le drugega kot krofe. Zve~er oziroma pozno popoldan sva zbrani denar dala skupaj in si ga pravi~no razdelila. Vsak je dobil 27 EURDan je bil zanimiv, poln krofov, a je vseeno prehitro minil. Po~itnice sem preìvela enkratno in komaj ~akam na naslednje, ki so lahko {e bolj{e.

Amanda @ièk, 7. razred O[ Korena


ZIMSKE POÎTNICEPo~itnice sem preìvel v Avstri-ji. Tam sem smu~al od srede, 26. februarja 2014, pa do ne-delje, 2. marca 2014. Nisem bil sam, saj so bili z menoj {e ata, mama, teta, stric in dve moji sestri~ni. Najeli smo apartma v kraju St. Michael, smu~ali pa smo na gori Katschberghöhe. Visoka je 2220 m.Zjutraj smo vstajali okrog osme ure. Skupaj smo zajtrkovali, se oblekli, pripravili smu~arsko opremo in se odpeljali proti smu~i{~em. Z gondolo smo se povzpeli na vrh gore. Od tam je bil pre~udovit razgled na okoli{ka smu~i{~a. Smu~ali smo do 12. ure, nato smo imeli malico v planinski ko~i. Fantje smo smu~ali po vseh progah, medtem ko sta mama in teta u~ili ses-tri~ni smu~ati na polo`nih progah. Ses-tri~ni sta stari 5 in 3 leta in sta è od-li~ni smu~arki. Na snegu smo bili vse do 16. ure, pa {e takrat sta se sestri~ni pritoèvali, da gremo prezgodaj do-mov. Ve~ere smo preìveli ob druàb-nih igrah in kartanju, vse dokler nas ni premagal spanec.Na snegu zelo uìvam in upam, da bomo {e kdaj ponovili tak{ne po~itnice.

Jakob Nem{ak, 7. razred O[ Korena

NE[I] MAJDA @ikarce 1a,

2242 Zg. Korena

Potrebujete prevoz in spremstvo zaradi bolezni, invalidnosti, staro-sti ali zaradi oddaljenosti?Nudimo Vam:• prevoz in spremstvo k zdrav-

niku,• prevoz in spremstvo v lekar-

no (ali pa Vam zdravila dosta-vimo na dom),

• spremstvo pri opravkih v tr-govini, na po{ti in podobno,

• pomo~ pri ohranjanju social-nih stikov (obisk prijateljev in sorodnikov),

• prevoz in spremstvo k ma{i ali na pokopali{~e,

• drugo, odvisno od Va{ih po-treb in èlja.

Za podrobne informacije smo dosegljivi na telefonski {tevilki

040/ 648 665.

PUSTNA POVORKANa povorki je bilo zelo lepo. Najprej smo se zbrali in se vklju~ili v povor-ko. Zmagale so »Opice« iz duple{kega teritorija.

Toma` Pernek, 1. A O[ Duplek

PRIJATELJISem v 1. A razredu. Imam dobre so{olce. To so Miha, Gal, Jan in Luka. Skupaj se igramo in pogovarjamo o nogometu in ko{arki.

Toma` Pernek, 1. A O[ Duplek

MIRNO MORJE 2013 Tudi lani se je na{a {ola udeleì-la mednarodnega projekta Mirno morje.

Projekt je potekal v Ka{telu pri Splitu in njegovi okolici v ~asu med 14. in 21. septembrom 2013.

Bistvo projekta je, da zdruùje otroke razli~nih narodnosti, otroke, ki imajo razli~ne primanjkljaje (npr. motnje v ra-zvoju, specifi~ne u~ne teàve... ), ki se skozi razli~ne aktivnosti u~ijo strpno-sti, odgovornosti, krepijo samopodobo in pozitiven odnos do ìvljenja. Letos se je tega projekta udeleìlo okoli 700 otrok in 400 spremljevalcev iz Velike Britanije, Avstrije, Nem~ije, Slova{ke, Bosne in Hercegovine, Italije, Hrva{ke, Srbije in tudi Slovenije. Vsi udeleènci so bili nastanjeni na nekaj ve~ kot sto barkah (jadrnicah, katamaranih, jah-tah). Udeleènci iz Slovenije, smo bili name{~eni na dvanajstih jadrnicah.

Tako kot è vsako leto smo tudi tokrat delili jadrnico z osnovno {olo Vojnik. To pomeni, da nas je bilo na barki de-set. Trije u~enci na{e {ole: Mihela Bau-man, Eva Hvalec in Laura Hojnik trije u~enci O[ Vojnik, ostali pa kot skiperji in vzgojitelji. Na barki smo preìveli skupaj 8 dni kot ena velika druìna, kar pa je v bistvu cilj tega projekta. ê nek-do preìvi skupaj na malem prostoru toliko ~asa, je nujno potrebno, da so-deluje z ostalimi. V bistvu se mora delo enakomerno porazdeliti: kuhanje, po-mivanje, pospravljanje, nakupovanje in podobno. Tukaj moram poudariti, da je bilo vzdu{je na na{i jadrnici odli~no, saj smo dokaj hitro vsi dojeli, da se brez sodelovanja ne bomo imeli lepo.

Projekt je financiran izklju~no s pomo~jo donacij. Do sedaj nam je vsa-ko leto pomagalo ve~ donatorjev. Na {tevilne poslane pro{nje se jih je od-zvalo kar nekaj, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Projekt Mirno morje je izredna prilo`nost za na{e otroke, da si sko-zi lastno aktivnost naberejo bogate izku{nje in doìvijo marsikaj novega, koristnega. Na{a velika èlja je, da bi {e naprej sodelovali pri tem velikem mednarodnem dogodku.


Ve~ informacij o projektu in mo`nostih donatorstva lahko najdete na spletni strani: www.mirnomorje.org

Vse zainteresirane prosimo, da po svo-jih mo~eh prispevate. Kakr{nakoli sred-stva (tudi petih, desetih evrov bomo veseli) lahko nakaète na transakcij-ski ra~un: TRR: 04515-0001464723 sklic:00-003-2014 za Mirno morje - O[ Duplek.

Dnevnik:

14. 9. 2013 (SOBOTA) Zjutraj ob 8.40 smo odpotovali iz Mari-bora. Med potjo smo se dobro spoznali in ujeli. Vozili smo se dolgih 10 ur. Na koncu poti smo bili è zelo utrujeni. Ko smo prispeli, je bil na{ cilj marina v Trogirju, kjer smo si najprej ogledali ja-drnico, ki bo naslednji teden na{ dom. To je bila velika Bavaria 50 (skoraj 16 m) z imenom BABO. Nato je sledilo tovorjenje prtljage. Najbolj naporno je bilo dobiti brezhiben vozi~ek. Po nekaj neuspelih lovih na prazen in brezhiben vozi~ek, nam je kon~no uspelo. Ko smo se vselili in namestili, smo pojedli zgodnjo ve~erjo (za normalno kosilo ni bilo ~asa). Ve~er smo preìveli v dobri dru`bi.

15. 9. 2013 (NEDELJA) Zjutraj smo se zbudili v prelep son~en dan. Po zajtrku nam je skiper razloìl osnovna pravila, ki veljajo na jadrnici (gibanje, varnost, red in ~isto~a, upo-raba WC-ja , ...). Potem smo se odpe-ljali proti marini v Rogoznico. Morje je bilo valovito, zato se je jadrnica kar precej zibala. Posledica tega je bila sla-bost nekaterih izmed nas. Pot je bila

zelo zanimiva. Nekateri smo tudi prvi~ vozili jadrnico. Med potjo smo poma-licali pi{kote in ogromno sadja (bilo je preve~ valovito, da bi lahko kuha-li med plovbo). Po prihodu v marino smo se od{li kopat. Ker pa vreme ni bilo najbolj prijetno, smo s kopanjem hitro zaklju~ili in od{li na malo dalj{i sprehod. Za pozno kosilo so nam u~itelji skuhali juho, ri`, solato in pa ocvrtega pi{~anca. Po kosilu smo umi-li posodo in se za~eli pripravljati za ve~erno prireditev. Tukaj smo se zbrali vsi udeleènci Mirnega morja, ki smo bili trenutno v tej marini (pribli`no po-lovica). Po uvodnih govorih in kratke-mu glasbenemu programu so nam raz-delili sve~ke. Iz teh sve~k smo potem vsi skupaj sestavili znak miru in jih pri`gali. Na koncu smo pobrali sve~ke na slepo. Sve~ke so bile ozna~ene s {tevilkami jadrnic. [tevilka, ki si jo

imel na sve~ki, ti je potem omogo~ala obisk te jadrnice do konca na{ega druènja. Po kon~ani prireditvi smo se odpravili proti jadrnici, kjer smo, ~e smo bili la~ni, {e nekaj pojedli, odigrali nekaj partij kart in od{li spat.

16. 9. 2013 (PONEDELJEK) Kmalu po zajtrku smo odpluli. Vmes smo se zasidrali v nekem zalivu. V tem zalivu smo se kopali, skuhali kosi-lo in se najedli. V marino Maslenice na otoku [olta smo prispeli dokaj pozno. Na hitro smo se pripravili za mornar-ski krst, sprejeti smo bili namre~ med mornarje. Po uspe{nem sprejemu med mornarje smo imeli {e modno revijo. Bile smo {tiri nune in pape`, zadaj pa se je skrivala na{a maskota »plus tri to~ke (eden izmed nas je dobil tak vzdevek). Po kon~ani modni reviji smo imeli {e skupinsko peko pala~ink.


U~itelji in ostali spremljevalci so kar na pomolu pekli ogromne koli~ine pala~ink. @e v dokaj poznih urah smo zapisali {e ta dnevnik, malo pokramlja-li, se pripravili za spanje in od{li spat.

17. 9. 2013 (TOREK) Naslednje jutro smo zgodaj zapusti-li marino in se odpravili v marino v Ka{telah pri Splitu. Potovali smo dokaj hitro iz dveh razlogov. Prvi je bil napo-ved slabega vremena (res se je kmalu po na{em prihodu razdivjala kratko-trajna nevihta), drugi razlog pa je bil, da dobimo lepo mesto v marini, saj se bo v tej marini sedaj odvijal tridnevni program. Pred kosilom smo nekoliko o~edili na{o jadrnico, napolnili rezer-voarje z vodo, nekateri so lovili ribe in podobno. Po kosilu smo se {li kopat. Pozno popoldan smo imeli razne igre v marini. Izdelali smo lastno zastavo. Razdelili so nam bro{ke za iskanje no-vih poznanstev. To je igra, pri kateri so razdelili vsakemu ~lanu tega projekta (skiperjem, spremljevalcem in otro-kom) bro{ko. Vsak je potem iskal neko-ga, ki je imel isto bro{ko. Ko je na{el svoj par, je z njim od{el do INFO-to~ke, kjer sta se prijavila za zaklju~no `reba-nje. Imeli smo dosti dela, saj je bilo v ta projekt vklju~eno ve~ kot tiso~ ljudi in vsakega je bilo potrebno pregleda-ti. Nekateri smo na{li ve~ parov drugi manj. Ve~erjo smo imeli ob 19.00, saj je kmalu sledila priprava na disko. V disku nismo bili dolgo, saj smo bili pre-ve~ utrujeni. Zaspali smo kot mucike. 18. 9. 2013 (SREDA) Po obilnem zajtrku smo se odpravili na olimpijado. Najbolj smo se vese-lili tatujev. Ker je bila na izdelovalni-ci tatujev velika gne~a, izdelovalci

pa zelo po~asni, smo se med ~aka-njem udeleìli vseh iger. Igrali smo na afri{ke bobne, oìvljali lutko, izde-lovali bro{ke, tekmovali v dirkanju z vozi~ki … Po olimpijadi smo se odpra-vili na na{o jadrnico. Eni smo pripra-vljali kosilo, drugi pa so leno lovili ribe. Po kosilo smo se {li kopat na plaò. Malenkost smo bili razo~arani, ker je bila voda umazana. Ve~erjo smo imeli bolj zgodaj , saj se je hitro priblièvala ve~erna zaklju~na prireditev (bilo se je potrebno urediti). Na zaklju~ni priredi-tvi so najprej imeli govore in `rebanja, potem pa je sledilo tisto glavno – dis-co. Tokrat smo se naplesali vsi po vr-sti. Ob 24.00 smo zaspali kot klade.

19. 9. 2013 (ÊTRTEK) [e preden smo vsi uspeli obiskati strani{~a, je skiper Toma` è podajal navodila za odhod: »Ti na levo stran, ti na desno, primi to vrv, pazi na tisto … « Ob 8.00 smo è sledili vsem jadrnicam (okoli 120) na skupno regato. Cilj je bil narediti formacijo iz vseh teh jadrnic. Nekomu, ki je to gledal iz razdalje, se je moralo to zdeti nekaj izrednega. Po-tem smo vsi malo pred deseto razvili jadra in ob 10.00 izpustili balone, ki smo jih imeli è prej pripravljene. To je bil tudi uraden konec druènja s sodelujo~imi iz drugih dràv. Po izplu-tju smo si na hitro med plutjem pripra-vili zajtrk.Ko je bilo uradnega dela konec, smo Slovenci odpluli proti Splitu. Vmes smo se èleli zasidrati, ampak vreme tega ni dopu{~alo. Bili so veliki valo-vi in zelo je deèvalo, tako da je bila vo`nja zelo vznemirljiva. V Splitu smo zasidrali ob znani splitski rivi. Zaradi valov so se nam trdna tla kar malo ma-jala. Ker zaradi vremena nismo mogli

skuhati kosila, so prav pri{li prigrizki in pa seveda sladoled na splitski rivi. Po kratkem ogledu rive in Splita, smo se odpravili v na{o izhodi{~no marino - v Trogir. Zve~er smo pojedli dve veliki druìnski pici. Pred spanjem smo zai-grali {e partijo kart.

23. 9. 2013 (PETEK) Zjutraj smo takoj po zajtrku odpluli proti otoku Drvenik Veli. Tam smo se zasidrali v nekem zalivu. Bile so skoraj vse slovenske jadrnice. ûdovit dan je bil. Ves dan smo se kopali, lovili ribe, se druìli. Spremljevalci so spekli ribe in hrenovke na àru, skratka ~udovit dan. Proti ve~eru smo se odpravili na-zaj v Trogir. Pred ve~erjo smo spaki-rali na{e stvari, o~istili barko, naredili zaklju~ne fotografije in se pripravili na odhod domov. Po ve~erji smo si nare-dili tudi sendvi~e za naslednji dan.

24. 9. 2013 (SOBOTA) Zjutraj smo vstali dokaj zgodaj, saj je bil odhod napovedan za 9. uro dopol-dan. Po zajtrku smo znosili na{e stvari na pomol, si priskrbeli vozi~ke za od-voz prtljage, po~istili na barki {e tisto, kar je ostalo, in se odpravili na avto-bus. Pribli`no ob {esti uri popoldan smo sre~no prispeli v Maribor.

Ekipa Mirnega morja - Duplek


PUSTNa pustno soboto in pustni torek sem se na{emila v medicinsko sestro. Ime-la sem se zelo lepo. Na{o psi~ko Luno smo na{emili v re{evalnega psa. Moj brat Toma` pa se je na{emil v gusarja, ki je imel veliko rekvizitov. Moj ati je bil tudi zelo odli~en gusar, saj je imel me~. Moja mami je bila tudi medi-cinska sestra, ki je imela zelo veliko brizgalko za pridnost. Tudi povorke v Spodnjem Dupleku smo se z vesel-jem udeleìli. Tam smo bili u~enci sku-paj s star{i in u~iteljicami zelo dobre karte. Vsi smo bili pravi asi. Karolina Pernek, 3. a O[ Duplek

MOJA SOBAMoja soba je velika,in na steni visi slika.

Ima okna, vrata in igra~e,v omari visijo hla~e.

Je vijoli~ne barvein ima bele kare.

V njej je ra~unalnik in en kup barbik.Zraven je kitara,

ki z mojimi prsti glasbo pri~ara.

Ajda Rojko, 3. a O[ Duplek

Gospod Ivanu{a z u~enci O[ Duplek

SREÂNJE Z USTVARJALCEM ANDREJEM IVANU[UV sredo, 26. marca 2014, smo u~enci 6., 7., 8. in 9. razredov O[ Duplek imeli literarni ve~er s pisateljem Andrejem Ivanu{o.Ob 18. uri smo se zbrali v knji`nici Du-plek , kjer sta nas pri~akala knji`ni~ar-ka Tatjana Jamnik in pisatelj Andrej Ivanu{a, ki je tudi novinar, urednik, filatelist, oblikovalec spletnih strani in zalo`nik. Rodil se je v Mariboru, kjer tudi ìvi in ustvarja.

Gospod Ivanu{a je najprej odgovar-jal na vpra{anja gospe Jamnik. Nato nam je povedal, da so pred kratkim v okviru projekta Odprta knjiga, zbirali knjige za slovenske izseljence v ZDA, kamor so po kon~ani akciji poslali pre-ko 12.000 knjig (pol oddelka knji`ni-

ce Duplek). Knjige pa so poslali tudi v Nem~ijo in Italijo. Akcija je bila zelo uspe{na, kar je zelo pohvalno.

Gospod Ivanu{a nam je nato povedal, kako je dobil ideje za pisanje knjig in nam predstavil nekaj svojih knjig, kot so: ûdovita potovanja zajca Rona (ki jih je napisal predvsem za svojega sina, {tiri knjige), Rheia (znanstveno fantasti~ni roman),Vilindar (pripoved-ka v verzih, pesnitev iz davnih dni), Svetodrev, ki je zadnja napisana knjiga in fantazijski roman.

Nato nam je predaval o slovenski mitologiji, ki je slab{e raziskana in o na{ih navadah oziroma vraèverju.Kon~ali smo ob 19. uri. Bilo je zelo za-bavno, saj je bil tudi g. Ivanu{a zelo spro{~en in prijazen . Ob koncu pa je odgovoril {e na nekaj na{ih vpra{anj, kajti bili smo zelo vedoèljni.

Doroteja êh, 7. a O[ Duplek

Jure Loren~i~, Vrtec Sp. Duplek, skupina Je`kiKatarina Boàc, Vrtec Korena,skupina Pikapolonice


Na podlagi 216. in 217. ~lena Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una RS (Ur. l. RS {t. 50/07) in 5. ~lena Pra-vilnika o sofinanciranju programov in projektov drugih dru{tev iz prora~una ob~ine Duplek (MUV, {t. 13/07, Uradno glasilo slovenskih ob~in {t. 26/09) in Odloka o prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih ob~in {t. 5/14) objavlja Ob~ina Duplek

J A V N I R A Z P I SZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV DRUGIH DRU[TEV V OBÎNI DUPLEK ZA LETO 2014

I. Predmet javnega razpisaPredmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov dru{tev, ki ne sodijo na podro~je turizma, kulture, {porta, humanitarnih dejavnosti in kmetijstva za leto 2014, ki ga upravi~encem zagotavlja Ob~ina Duplek na podlagi prora~una Ob~ine Duplek za leto 2014.

II. Pogoji za udele`bo na javnem razpisu in merila za izbor programovNa javnem razpisu lahko sodelujejo dru{tva, ki ne spadajo na podro~je turizma, kulture, {porta, humanitarnih dejavno-sti in kmetijstva in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:• imajo sede` v ob~ini Duplek ali na obmo~ju ob~ine Duplek kontinuirano izvajajo svojo dejavnost,• so registrirana v skladu z Zakonom o dru{tvih,• imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske mo`nosti za uresni~evanje na~rtovanih

programov,• imajo urejeno evidenco o ~lanstvu,• izvajajo redno dejavnost, za katero so registrirani.

Ob~ina iz ob~inskega prora~una sofinancira redno dejavnost dru{tev: izvedbo letnih programov in projektov, ki so po-membni za populacijo, ki jo dru{tvo v svoji dejavnosti zastopa, projekte, ki so vsebinsko u~inkoviti in koristni za ob~ino Duplek in projekte, ki predstavljajo aktivnosti dru{tva in ob~ino Duplek navzven.Programi bodo ovrednoteni po kriterijih, dolo~enih v Pravilniku o sofinanciranju programov in projektov drugih dru{tev iz prora~una Ob~ine Duplek (MUV, {t. 13/07 in Uradno glasilo slovenskih ob~in {t. 26/09).

III. Obseg sredstev, ki jih za delovanje drugih dru{tev zagotavlja Ob~ina Duplek iz prora~una za leto 2014

Za izvajanje dejavnosti drugih dru{tev se izvajalcem v prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2014 zagotavlja 2.500,00 EUR.

IV. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstvaDodeljena sredstva za sofinanciranje programov drugih dru{tev v letu 2014 morajo njihovi prejemniki porabiti najka-sneje do 31. 12. 2014.

V. Kraj, ~as in oseba, pri kateri lahko zainteresirani izvajalci dvignejo razpisno dokumentacijo in dobijo dodatne informacijeRazpisna dokumentacija je na voljo v Ob~inskem uradu Ob~ine Duplek v ~asu uradnih ur, in sicer v ponedeljek od 8.00 do 16.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00, v petek od 8.00 do 12.00 ter na spletni strani Ob~ine Duplek.

Zainteresirani vlagatelji lahko dobijo dodatne informacije osebno na Ob~ini Duplek oziroma po telefonu na {t. 684 09 11 v ~asu uradnih ur − v ponedeljek od 8.00 do 16.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ter v petek od 8.00 do 12.00.

VI. Zahtevana dokumentacija za popolnost vlogPredlagatelj mora ob prijavi na razpis predloìti:• izpolnjen, podpisan in oìgosan prijavni obrazec,• letni delovni program z navedbo terminov, lokacije in vsebine aktivnosti, ki jih bo dru{tvo organiziralo oz. izvajalo,• letni finan~ni na~rt, ki mora bit uravnoteèn,• poro~ilo o porabi sredstev, ki jih je dru{tvo v preteklem letu prejelo od Ob~ine Duplek,• seznam aktivnih ~lanov s podatki o prebivali{~u,• izjavo, da ima dru{tvo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresni~evanje

na~rtovanje dejavnosti.


VII. Rok za predloìtev vlogZainteresirani vlagatelji lahko vloìjo vlogo osebno na Ob~ini Duplek ali jo po{ljejo po po{ti na naslov Ob~ine Duplek najkasneje do 19. 5. 2014.

Za prepozno se {teje vloga, ki ni bila oddana priporo~eno na po{to do vklju~no 19. 5. 2014 oz. do tega dne ni bila predloèna v vloì{~u Ob~inskega urada Ob~ine Duplek.

Vloga mora biti v zaprti kuverti z oznako »Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti drugih dru{tev za leto 2014 – NE ODPIRAJ«, na hrbtni strani mora biti napisan naslov vlagatelja.

VIII. Datum odpiranja vlog in rok, v katerem bodo vlagatelji obve{~eni o izidu javnega razpisa:

O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obve{~eni pisno najkasneje v 45 dneh po izteku razpisnega roka.


Na podlagi 216 in 217. ~lena Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una RS (Ur. l. RS {t. 50/07), 4. in 6. ~lena Pravilnika o sofinanciranju neprofitnih programov na podro~ju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva (MUV, {t 7/07, Uradno glasilo slovenskih ob~in {t. 13/09, 26/13) in Odloka o prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih ob~in {t. 5/14) objavlja Ob~ina Duplek

J A V N I R A Z P I SZA SOFINANCIRANJE NEPROFITNIH PROGRAMOV NA PODRO^JU

SOCIALNO HUMANITARNIH DEJAVNOSTI IN ZDRAVSTVA V OBÎNI DUPLEK ZA LETO 2014

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje neprofitnih programov dru{tev na podro~ju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva za leto 2014, ki ga upravi~encem zagotavlja Ob~ina Duplek na podlagi prora~una Ob~ine Duplek za leto 2014.

II. POGOJI ZA UDELE@BO NA JAVNEM RAZPISU IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOV

Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki delujejo na podro~ju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva in izpolnjujejo naslednje pogoje:

• imajo sede` v ob~ini Duplek ali na obmo~ju ob~ine Duplek kontinuirano izvajajo svojo dejavnost,• so registrirani v skladu z Zakonom o dru{tvih oz. kot neprofitna organizacija,• imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske mo`nosti za uresni~evanje na~rtovanih

programov, • imajo urejeno evidenco o ~lanstvu, • organizirajo redno dejavnost, za katero so registrirani.

Ob~ina Duplek iz ob~inskega prora~una sofinancira neprofitno dejavnost naslednjih izvajalcev humanitarnih in zdra-vstvenih dejavnosti:• dru{tva, ki izvajajo programe na podro~ju sociale, varstva otrok in mladine, starej{ih ob~anov ter druge humani-

tarne neprofitne programe,• dru{tva, ki izvajajo programe na podro~ju ohranjanja zdravja in pomo~i pri laj{anju zdravstvenih teàv,• organizacije za samopomo~ kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo po-

samezniki z namenom, da bi v njih skupno re{evali socialne potrebe ob~anov Ob~ine Duplek,• dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi re{evale socialne sti-

ske in teàve ob~ine Duplek, ustanovijo ob~ani ob~ine Duplek.Izjemoma lahko pridobijo sredstva sofinanciranja za dejavnosti po tem pravilniku tudi javni zavodi s sedeèm na obmo~ju ob~ine Duplek, ki izven svoje redne dejavnosti izvajajo programe iz 2. ~lena tega pravilnika, dru{tva, ki nima-


jo sedeà v ob~ini Duplek, vendar lahko izkaèjo, da je ve~ kot 5 % registriranih ~lanov dru{tva ob~anov ob~ine Duplek, ter drugi izvajalci neprofitnih humanitarnih in zdravstvenih projektov.

Programi bodo ovrednoteni po kriterijih, dolo~enih v Pravilniku o sofinanciranju neprofitnih programov na podro~ju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva (MUV, {t 7/07, 13/09, 26/13).

III. OBSEG SREDSTEV, KI JIH ZA NEPROFITNE PROGRAME NA PODRO^JU HUMANITARNIH DEJAVNOSTI IN ZDRAVSTVA ZAGOTAVLJA OBÎNA DUPLEK IZ PRORAÛNA ZA LETO 2014

Za izvajanje dejavnosti neprofitnih programov na podro~ju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva se izvajalcem v prora~unu ob~ine Duplek za leto 2014 zagotavlja 8.000,00 EUR.

IV. OBDOBJE, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA DODELJENA SREDSTVA

Dodeljena sredstva za sofinanciranje neprofitnih programov na podro~ju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva v letu 2014 morajo njihovi prejemniki porabiti najkasneje do 31. 12. 2014.

V. KRAJ, ÂS IN OSEBA, PRI KATERI LAHKO ZAINTERESIRANI IZVAJALCI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTA-CIJO IN DOBIJO DODATNE INFORMACIJE

Razpisna dokumentacija je na voljo v Ob~inskem uradu Ob~ine Duplek v ~asu uradnih ur, in sicer v ponedeljek od 8.00 do 16.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00, v petek od 8.00 do 12.00 ter na spletni strani Ob~ine Duplek.

Zainteresirani vlagatelji lahko dobijo dodatne informacije osebno na Ob~ini Duplek oz. po telefonu na {t. 684 09 11 v ~asu uradnih ur, in sicer v ponedeljek od 8.00 do 16.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 in v petek od 8.00 do 12.00.

VI. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA ZA POPOLNOST VLOG

Predlagatelj mora ob prijavi na razpis predloìti naslednjo dokumentacijo:

• izpolnjen, podpisan in oìgosan prijavni obrazec,• letni delovni program z navedbo terminov, lokacije in vsebine aktivnosti, ki jih bo dru{tvo organiziralo oz. izvajalo,• letni finan~ni na~rt, ki mora biti uravnoteèn,• poro~ilo o porabi sredstev, ki jih je v preteklem letu prejel od Ob~ine Duplek, ter vsebinsko poro~ilo o izvedenih

aktivnostih,• seznam aktivnih ~lanov s podatki o prebivali{~u,• izjavo, da ima dru{tvo oz. neprofitna organizacija zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacij-

ske pogoje za uresni~evanje na~rtovane dejavnosti.

VII. ROK ZA PREDLO@ITEV VLOG

Zainteresirani vlagatelji lahko predloìjo vlogo osebno na Ob~ini Duplek ali jo po{ljejo po po{ti na naslov Ob~ine Duplek najkasneje do 19. 5. 2014.Za prepozno se {teje vloga, ki ni bila oddana priporo~eno na po{to do vklju~no 19. 5. 2014 oz. do tega dne ni bila predloèna v vloì{~u Ob~inskega urada Ob~ine Duplek.

Vloga mora biti v zaprti kuverti z oznakami:- na sprednji desni strani spodaj: OBÎNA DUPLEK, CESTA 4. JULIJA 106, 2241 SP. DUPLEK;- na sprednji levi strani spodaj: Javni razpis za sofinanciranje socialno humanitarnih dejavnosti in zdrav-

stva za leto 2014 – NE ODPIRAJ;- na hrbtni strani: naslov vlagatelja.

VIII. DATUM ODPIRANJA VLOG IN ROK, V KATEREM BODO VLAGATELJI OBVE[ÊNI O IZIDU JAVNEGA RAZPISA




Na podlagi Zakona o uresni~evanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS {t. 77/07-UPB1, 56/08 in 4/2010), Pravilnika o sofinanciranju programov dru{tev na podro~ju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v ob~ini Duplek (MUV {t. 3/07, Uradno glasilo slovenskih ob~in {t. 35/09, 14/13) in Odloka o prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2014 (Uradno glasilo sloven-skih ob~in {t. 5/14) Ob~ina Duplek objavlja

JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PROGRAMOV DRU[TEV NA PODRO^JU

LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI, KI BODO SOFINANCIRANI IZPRORAÛNA OBÎNE DUPLEK V LETU 2014

I. Predmet razpisa, razpisna podro~ja in cilji razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje programov dru{tev na podro~ju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v letu 2014.Sofinancirali se bodo programi dru{tev na podro~ju zborovskega petja, instrumentalne glasbe, gledali{ke dejavnosti, lutkovne dejavnosti, literarne dejavnosti, likovne, fotografske in filmske dejavnosti in plesne dejavnosti.Cilj razpisa je podpiranje kakovostnih, prepoznavnih in prodornih projektov na podro~ju ljubiteljske kulture, {irjenje ljubiteljske kulture in dvigovanje kakovosti ljubiteljske kulture.

V prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2014 je za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti zagotovljenih 12.000,00 EUR.

II. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpis se lahko prijavijo dru{tva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

- imajo sede` v ob~ini Duplek ali na obmo~ju ob~ine Duplek kontinuirano izvajajo svojo dejavnost, - so registrirana v skladu z Zakonom o dru{tvih, - imajo materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresni~evanje na~rtovane dejavnosti, - imajo urejeno evidenco o ~lanstvu, - organizirajo redno dejavnost, za katero so registrirani, - enkrat letno v ob~ini Duplek izvedejo samostojno kulturno prireditev, - sodelujejo na zaklju~ni prireditvi ob Duple{kem tednu (sprevod), - prijavljajo programe, ki bodo v celoti realizirani v letu 2014, - so v primeru, da so v letu 2013 sklenili z Ob~ino Duplek pogodbo o sofinanciranju kulturnih programov, izpolnili vse

pogodbene obveznosti.

Na razpis se lahko prijavijo tudi dru{tva, ki nimajo sedeà v ob~ini Duplek, ~e izvedejo v ob~ini Duplek kulturni dogo-dek, kulturna dru{tva, ki nimajo sedeà v ob~ini Duplek, ~e v njih aktivno sodelujejo ob~ani ob~ine Duplek, ter javni zavodi s sedeèm na obmo~ju ob~ine Duplek, ~e na podro~ju kulture izvajajo javne prireditve oz. sodelujejo pri javnih kulturnih prireditvah, ki jih prirejajo ob~ina ali dru{tva in so namenjene ob~anom in promociji ob~ine.

III. Razpisni kriteriji Kriteriji za vrednotenje programov so:

- {tevilo aktivnih ~lanov dru{tva, - {tevilo vaj na sezono, - {tevilo samostojno pripravljenih prireditev, - {tevilo sodelovanj na javnih prireditvah v ob~ini v izvedbi ob~inskega urada oz. drugega dru{tva v ob~ini, - {tevilo sodelovanj na prireditvah v tujini.

IV. Uporaba kriterijev Izbrani bodo tisti programi, ki bodo v postopku izbire ocenjeni oz. ovrednoteni najvi{je. Povzetek na~ina ocenjevanja: kriteriji ocenjevanja so ovrednoteni s to~kami. Vi{ina odobrenih sredstev za posamezni program je odvisna od skupne vi{ine prejetih to~k.

V. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v prora~unskem letu 2014.


VI. Razpisni rok in dopolnjevanje vlog Zainteresirani vlagatelji lahko predloìjo vlogo osebno na Ob~ini Duplek ali jo po{ljejo po po{ti na naslov Ob~ine Du-plek najkasneje do 19. 5. 2014.

Vlagatelji lahko vloge dopolnjujejo in spreminjajo do poteka razpisnega roka.

VII. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega:

- besedilo razpisa, - kriterije za ocenjevanje programov, - prijavni obrazec, - izjave.

Predlagatelj mora ob prijavi na razpis predloìti naslednjo dokumentacijo:

- izpolnjen, podpisan in oìgosan prijavni obrazec, - letni delovni program z navedbo terminov, lokacije in vsebine prireditev, ki jih bo dru{tvo organiziralo ali na njih

sodelovalo, - letni finan~ni na~rt, ki mora biti uravnoteèn, - poro~ilo o porabi sredstev, ki jih je v preteklem letu prejel od Ob~ine Duplek,- poro~ilo o izvedenih aktivnostih v letu 2013 z datumi in lokacijami izvedenih prireditev oz. sodelovanja na priredi-

tvah,- seznam aktivnih ~lanov s podatki o prebivali{~u,- izjavo, da ima dru{tvo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresni~evanje

na~rtovane dejavnosti.

Razpisna dokumentacija je na voljo v Ob~inskem uradu Ob~ine Duplek v ~asu uradnih ur, in sicer v ponedeljek od 8.00 do 16.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00, v petek od 8.00 do 12.00 ter na spletni strani Ob~ine Duplek.

VIII. Oddaja vlog Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obveznepriloge in podatke, dolo~ene v razpisu in razpisni dokumentaciji.

Vloga mora biti predloèna na naslov:Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek najkasneje do 29. 5. 2014. Oddana mora biti v zape~atenem ovitku z izpisom na prednji strani: ne odpiraj – prijava na javni razpis za kulturne programe 2014. Na hrbtni strani mora biti navedba vlagatelja: naziv in sede`.

Za nepopolno se {teje vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa inrazpisne dokumentacije.

Oddaja vloge pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa.

Po odpiranju vlog bo Komisija za strokovno presojo in ocenjevanje predlogov kulturnih projektov iz nadaljnjega po-stopka izlo~ila vse vloge: - ki jih ni vloìla upravi~ena oseba, - prepozne vloge in prepozne dopolnitve vloge.

IX. Informacije o razpisu in razpisni dokumentaciji Zainteresirani vlagatelji lahko dobijo dodatne informacije osebno na Ob~ini Duplek oz. po telefonu na {t. 684 09 11. Uradne ure so v ponedeljek od 8.00 do 16.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 in v petek od 8.00 do 12.00.

X. Odpiranje vlog in obve{~anje o izboru O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obve{~eni pisno najkasneje v 45 dneh po izteku razpisnega roka.



Na podlagi 10. ~lena zakona o {portu (Ur. list RS, {t. 22/98, 27/02), 216. in 217. ~lena Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una RS (Ur. l. RS {t. 50/07), 29. ~lena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa {porta (Uradno glasilo slovenskih ob~in, {t. 14/13) in Odloka o prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih ob~in {t. 5/14) objavlja Ob~ina Duplek

JAVNI RAZPIS

ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV [PORTA V OBÎNI DUPLEK ZA LETO 2014

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISAPredmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov {porta v ob~ini Duplek za leto 2014, ki jih upravi~encem zagotavlja Ob~ina Duplek na podlagi Letnega programa {porta za leto 2014 ter prora~una Ob~ine Duplek za leto 2014.

II. POGOJI ZA UDELE@BO NA JAVNEM RAZPISU IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOVNa javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci programov {porta, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

- imajo sede` v ob~ini Duplek,- so registrirani in organizirani v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti {porta,- imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske mo`nosti za uresni~evanje na~rtovanih programov {porta, - Ob~ini Duplek redno posredujejo podatke o registriranem ~lanstvu, poro~ila o realizaciji programa {porta za preteklo leto, na~rt programa {porta za teko~e leto ter druge podatke, ki se nana{ajo na izvajanje dejavnosti {porta.

Sofinancirani bodo naslednji programi:• interesna {portna vzgoja pred{olskih otrok, {oloobveznih otrok in mladine,• {portna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski {port,• {portna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami,• {olska {portna tekmovanja,• {portna rekreacija odraslih,• kakovostni {port,• vrhunski {port,• {port invalidov,• {portne prireditve.

Programi bodo ovrednoteni po kriterijih, dolo~enih v Pravilniku o sofinanciranju letnega programa {porta v ob~ini Duplek (Uradno glasilo slovenskih ob~in, {t. 14/13).

III. OBSEG SREDSTEV, KI JIH ZAGOTAVLJA OBÎNA DUPLEK IZ PRORAÛNA ZA LETO 2014Za izvajanje letnega programa {porta se izvajalcem v prora~unu ob~ine Duplek za leto 2014 zagotavlja 19.200,00 EUR.

IV. OBDOBJE, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA DODELJENA SREDSTVADodeljena sredstva za sofinanciranje letnega programa {porta v letu 2014 morajo njihovi prejemniki porabiti najkasne-je do 31. 12. 2014.

V. KRAJ, ÂS IN OSEBA, PRI KATERI LAHKO ZAINTERESIRANI IZVAJALCI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTA-CIJO IN DOBIJO DODATNE INFORMACIJERazpisna dokumentacija je na voljo v Ob~inskem uradu Ob~ine Duplek v ~asu uradnih ur, in sicer v ponedeljek od 8.00 do 16.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00, v petek od 8.00 do 12.00 ter na spletni strani Ob~ine Duplek.

Zainteresirani vlagatelji lahko dobijo dodatne informacije osebno na Ob~ini Duplek oz. po telefonu na {t. 684 09 11 v ~asu uradnih ur, in sicer v ponedeljek od 8.00 do 16.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 in v petek od 8.00 do 12.00.

VI. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA ZA POPOLNOST VLOGPredlagatelj mora ob prijavi na razpis predloìti naslednjo dokumentacijo:


• izpolnjen, podpisan in oìgosan prijavni obrazec,• letni delovni program z navedbo terminov, lokacije in vsebine aktivnosti, ki jih bo dru{tvo organiziralo oz. izvajalo,• letni finan~ni na~rt, ki mora biti uravnoteèn,• poro~ilo o porabi sredstev, ki jih je v preteklem letu prejel od Ob~ine Duplek, ter poro~ilo o izvedenih aktivnostih

v letu 2013,• seznam aktivnih ~lanov s podatki o prebivali{~u,• izjavo, da ima dru{tvo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresni~evanje


VII. ROK ZA PREDLO@ITEV VLOGZainteresirani vlagatelji lahko predloìjo vlogo osebno na Ob~ini Duplek ali jo po{ljejo po po{ti na naslov Ob~ine Duplek najkasneje do 19. 5. 2014.

Vloga mora biti v zaprti kuverti z oznakami:

- na sprednji desni strani spodaj: OBÎNA DUPLEK, CESTA 4. JULIJA 106, 2241 SP. DUPLEK;- na sprednji levi strani spodaj: Javni razpis za sofinanciranje letnega programa {porta za leto 2014 – NE ODPIRAJ in- na hrbtni strani: naslov vlagatelja.

VIII. ROK, V KATEREM BODO VLAGATELJI OBVE[ÊNI O IZIDU JAVNEGA RAZPISA



Na podlagi 216. in 217. ~lena Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una RS (Ur. l. RS {t. 50/07), 4. in 6. ~lena Pravilnika o sofinanciranju programov dru{tev na podro~ju turizma (MUV, {t. 7/07, Uradno glasilo slovenskih ob~in {t. 13/09, 26/13) in Odloka o prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih ob~in {t. 5/14) objavlja Ob~ina Duplek

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRU[TEV NA PODRO^JU TURIZMA

V OBÎNI DUPLEK ZA LETO 2014

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISAPredmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov dru{tev na podro~ju turizma v ob~ini Du-plek za leto 2014, ki ga upravi~encem zagotavlja Ob~ina Duplek na podlagi prora~una Ob~ine Duplek za leto 2014.

II. POGOJI ZA UDELE@BO NA JAVNEM RAZPISU IN MERILA ZA IZBOR PROGRAMOVNa javnem razpisu lahko sodelujejo dru{tva, ki delujejo na podro~ju turizma in izpolnjujejo naslednje pogoje:

• imajo sede` v ob~ini Duplek ali na obmo~ju ob~ine Duplek kontinuirano izvajajo svojo dejavnost,• so registrirani v skladu z Zakonom o dru{tvih,• imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske mo`nosti za uresni~evanje na~rtovanih

programov, • imajo urejeno evidenco o ~lanstvu, • organizirajo redno dejavnost, za katero so registrirani.

Izjemoma lahko pridobijo sredstva sofinanciranja za dejavnosti na podro~ju turizma tudi javni zavodi s sedeèm na obmo~ju ob~ine Duplek, ki izven svoje redne dejavnosti izvajajo v ob~ini Duplek programe na podro~ju turizma.Ob~ina Duplek iz ob~inskega prora~una sofinancira redno dejavnost turisti~nih dru{tev: aktivnosti za ohranjanje kultur-ne in naravne dedi{~ine, sodelovanje pri ~istilnih akcijah, organizacijo ocenjevanja urejenosti doma~ij, kmetij, zavodov,


izvajanje samostojnih prireditev, sodelovanje pri organizaciji prireditev, izvajanje promocijske in informativne dejavno-sti, akcije za ozave{~anje prebivalstva na podro~ju turizma.Programi bodo ovrednoteni po kriterijih, dolo~enih v Pravilniku o sofinanciranju programov dru{tev na podro~ju turiz-ma (MUV {t. 7/07, Uradno glasilo slovenskih ob~in {t. 13/09, 26/13).

III. OBSEG SREDSTEV, KI JIH ZA DELOVANJE DRU[TEV NA PODRO^JU TURIZMA ZAGOTAVLJA OBÎNA DU-PLEK IZ PRORAÛNA ZA LETO 2014 Za izvajanje dejavnosti turisti~nih dru{tev je izvajalcem v prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2014 zagotovljenih 5.000,00 EUR.

IV. OBDOBJE, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA DODELJENA SREDSTVADodeljena sredstva za sofinanciranje programov dru{tev na podro~ju turizma v letu 2014 morajo njihovi prejemniki porabiti najkasneje do 31. 12. 2014.

V. KRAJ, ÂS IN OSEBA, PRI KATERI LAHKO ZAINTERESIRANI IZVAJALCI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTA-CIJO IN DOBIJO DODATNE INFORMACIJERazpisna dokumentacija je na voljo v Ob~inskem uradu Ob~ine Duplek v ~asu uradnih ur, in sicer v ponedeljek od 8.00 do 16.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00, v petek od 8.00 do 12.00 ter na spletni strani Ob~ine Duplek.

Zainteresirani vlagatelji lahko dobijo dodatne informacije osebno na Ob~ini Duplek oz. po telefonu na {t. 684 09 11 v ~asu uradnih ur, in sicer v ponedeljek od 8.00 do 16.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ter v petek od 8.00 do 12.00.

VI. ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA ZA POPOLNOST VLOGPredlagatelj mora ob prijavi na razpis predloìti naslednjo dokumentacijo:

• izpolnjen, podpisan in oìgosan prijavni obrazec,• letni delovni program z navedbo terminov, lokacije in vsebine aktivnosti, ki jih bo dru{tvo organiziralo oz. izvajalo,• letni finan~ni na~rt, ki mora biti uravnoteèn,• poro~ilo o porabi sredstev, ki jih je v preteklem letu prejel od Ob~ine Duplek, ter o izvedenih aktivnostih v prete-

klem letu,• seznam aktivnih ~lanov s podatki o prebivali{~u,• izjavo, da ima dru{tvo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresni~evanje


VII. ROK ZA PREDLO@ITEV VLOGZainteresirani vlagatelji lahko vloìjo vlogo osebno na Ob~ini Duplek ali jo po{ljejo po po{ti na naslov Ob~ine Duplek najkasneje do 19. 5. 2014.Za prepozno se {teje vloga, ki ni bila oddana priporo~eno na po{to do vklju~no 19. 5. 2014 oz. do tega dne ni bila predloèna na vloì{~u Ob~inskega urada Ob~ine Duplek.

Vloga mora biti v zaprti kuverti z oznakami:

- na sprednji desni strani spodaj: OBÎNA DUPLEK, CESTA 4. JULIJA 106, 2241 SP. DUPLEK,- na sprednji levi strani spodaj: Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti turisti~nih dru{tev za leto 2014 – NE ODPIRAJ in- na hrbtni strani: naslov vlagatelja.

VIII. DATUM ODPIRANJA VLOG IN ROK, V KATEREM BODO VLAGATELJI OBVE[ÊNI O IZIDU JAVNEGA RAZ-PISA




SREDNJEVE[KI DAN NA GRADU VURBERKVLJUDNO VABLJENI, 14. JUNIJA 2014, DA SKUPAJ ZAVRTIMO ^AS NAZAJ.

OBETAJO SE [TEVILNI VITE[KI PODVIGI, DRU@ABNE IGRE, OTRO[KA PREDSTAVA, ROKODELSKA TR@NICA, SREDNJEVE[KE DELAVNICE, OGNJENI NASTOP

IN [E VELIKO ZANIMIVEGA DOGAJANJA.

letnik 19 [tevilka 1 april 2014...novice ob^ine duplek, letnik 19, {tevilka 1, javno glasilo izdaja:...

Documents