Stran 2 / 50

1. Klju~ni podatki o poslovanju GEA d.d. v letu 2003

Tovarna olja GEA d.d. je v letu 2003 poslovala pozitivno. Leto je bilo v znamenju usmeritev, ki so se nana{ale na iskanje novih poslovnih mo`nosti (ustanovitev podjetja v Bosni), na stro{kovno u~inkovitost in obvladovanje celovite kakovosti poslovanja.

1999 2000 2001 2002 2003 03/02

Skupna proizvodnja (v ton) 23.215 19.407 28.723 30.135 27.045 90

Prihodki iz prodaje (v 000 SIT) 3.952.199 3.396.782 4.002.922 4.452.962 4.216.999 95

Proizvajalni stro{ki in nabavna vrednost (v 000 SIT) 3.193.163 2.814.036 3.432.510 3.719.902 3.566.145 96^isti poslovni izid (v 000 SIT) 169.485 -159.693 -613.929 66.049 22.816 35

Sredstva (v 000 SIT) 3.262.303 3.408.774 3.774.378 3.754.165 3.785.760 101

Kapital (v 000 SIT) 2.719.129 2.772.284 2.352.415 2.413.602 2.403.634 100

Knjigovodska vrednost delnice (v SIT) 3.212 3.275 2.779 2.851 2.839 100

Nalo`be (v mio SIT) 160,0 628,9 233 101,1 203,4 201

Dodana vrednost na zaposlenega (v 000 SIT) 6.255 5.192 4.220 6.390 7.721 121

Dodana vrednost (v 000 SIT) 663.037 529.623 438.856 687.593 817.701 119

Donosnost kapitala (%) 6,5 -5,4 -26,1 2,8 1,0 ---

Donosnost sredstev (%) 5,2 -4,7 -16,3 1,8 0,6 ---

Stran 3 / 50

Osnovne zna~ilnosti poslovanja v letu 2003 so:

• pozitivno poslovanje • pove~anje prodaje na doma~em

trgu • snovanje dolgoro~ne strategije

tr`nega koncepta • uvedba nove celostne podobe • pove~anje dodane vrednosti na

zaposlenega • pridobitev Certifikata sistema

ravnanja z okoljem - ISO 14001 • izvajanje vodenja po principu

ISO 9001:2000 in HACCP sistema • pove~anje inovativne dejavnosti

in spremljanje poslovanja po Balanced Scorecard

Na~rti za leto 2004:

• 16% rast prihodkov iz prodaje • {iritev poslovanja na nove trge • ob izdelani strategiji nastopa na

tujih trgih pove~at tr`ni dele` • poslovati po smernicah ISO

9001:2000, ISO14001, HACCP • usklajevanje delovanja podjetij v

skupini • nadaljevati celostno prenovo

GEE s poudarkom na 100 letni tradiciji

• ponuditi trgu nove izdelke z za{~ito geografske ozna~be

Stran 4 / 50

2. Poro~ilo uprave

Leto 2003 je bilo za Tovarno olje GEA leto prilagajanja novim zahtevam pred vstopom v EU. Ustvarili smo 4,2 milijarde SIT prihodkov od prodaje in kljub zaostrenim razmeram poslovanja realizirali 22,8 mio SIT ~istega dobi~ka. Tovarna olja GEA d.d. je v zadnjem obdobju realizirala zelo pomembne projekte v smeri prestrukturiranja podjetja: • izvedli smo vlaganja v posodobitev tehnolo{ke opreme in s tem dosegli kakovost

proizvodnje na ravni visoke kakovosti evropske proizvodnje; • poslujemo po principu standarda ISO 9001: 2000, ISO14001 in HACCP; • poudarek pri tr`enju je v izvozno usmerjenost, to je v iskanje novih trgov; • v Bosni in Hercegovini smo ustanovili skupno podjetje za proizvodnjo in prodajo

na{ih proizvodov. • za specialna olja smo odprli prodajo na nem{ko tr`i{~e; • skupen izvoz leta 2003 zna{a v strukturi prihodka 10,5%; • nadaljevali smo z na~inom inovacijskega vodenja s cilji na osnovi sistema

uravnote`enih kazalnikov (Balanced Scorecard) skupaj s sistemom individualnega nagrajevanja. Konkreten rezultat uvedbe omenjenega sistema je pove~anje inovacijske dejavnosti;

• delno je bila izvedena celovita prenova blagovne znamke in podjetja; • na osnovi dolgoro~nega tr`nega koncepta, ki sloni na dveh uveljavljenih blagovnih

znamkah, utrjujemo na{ vodilni polo`aj na doma~em trgu in pove~ujemo tr`ne dele`e na ciljnih tujih trgih.

Skupna aktivnost se je odra`ala na pozitivnih premikih v poslovanju podjetja kot celote. Te~aj dolarja je kljub mo~nemu padcu v drugi polovici leta negativno vplival na poslovanje zaradi sistema za{~ite valutnih tveganj takoj ob zaklju~ku nabave surovin. Na{a povpre~na obra~unska cena dolarja je bila 217,30 SIT in EUR 233,40 SIT, kar je nekoliko ve~ od povpre~nih te~ajev BS. Na doma~em trgu se je konkurenca proizvajalcev jedilnih olj iz sosednjih dr`av nekoliko umirila. Dele` tujih olj v {iroki potro{nji zna{a od 22% - 24%. Ve~ji problem ustvarjajo trgovske blagovne znamke, ki predvsem zaradi cenovne in ugodnej{e mar`ne politike do lastnih blagovnih znamk napram na{im, {e vedno pove~ujejo svoj dele` v {iroki potro{nji,. Zaradi vzpostavitve tr`nega re`ima pri prodaji elektrike in zemeljskega plina v letu 2003 ne bele`imo pove~anja cen, kar je umirjeno vplivalo na stro{ke poslovanja podjetja. Zadr`anje vodilne pozicije v oskrbi trga Slovenije z rafiniranimi in nerafiniranimi olji je najpomembnej{a naloga, katero bomo izpeljali le z u~inkovitim obvladovanjem trga. Mo`nosti za pove~anje tr`nega dele`a vidimo v pove~anju asortimana, v specialnih oljih, z uslu`nostnimi polnitvami pod na{o blagovno znamko in {e intenzivnej{im obvladovanjem trga. S specialnimi olji bomo {e v ve~ji meri kot sedaj iskali tr`ne ni{e na

Stran 5 / 50

tujih trgih. Z dobrim spletom marketin{kih aktivnosti nameravamo te naloge uresni~iti v zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in delni~arjev. Strategijo razvoja proizvodnje bomo usmerili v posodobitev tehnolo{kih procesov, razvoja novih vrst olj za specialne potrebe v `ivilski industriji, prehrani in farmaciji. Razvoj pa bo usmerjen v diverzifikacijo `e obstoje~ih proizvodov, razvoj novih proizvodov, ki se uporabljajo v {ir{i prehrani. Celotna strategija razvoja bo temeljila na zahtevah visoke kakovosti, pripravi zdrave hrane ter ekolo{ko neopore~ni proizvodnji. Pove~anje konkuren~nosti in optimalnega poslovanja vidimo v nadaljevanju povezav oljarske industrije v Sloveniji v smeri poslovnih, organizacijskih ter kapitalskih povezav. To je na{ izziv tudi za nadaljnjo usmeritev. S celotno optimalizacijo poslovanja na vseh podro~jih delovanja bomo zagotovili pove~anje ekonomske u~inkovitosti in pove~anje konkuren~nosti na{ih proizvodov na trgu. Z obvladovanjem celovitega procesa poslovanja bo zagotovljen pozitiven rezultat. V odnosu do kupcev, zaposlenih in delni~arjev bomo razvijali kulturo skupnih vrednot. Do vseh navedenih `elimo postati prijazno, u~inkovito in k odli~nosti usmerjeno podjetje. Celotna notranja in zunanja preobrazba podjetja, ki poteka na vseh podro~jih, mora potrjevati na{ `eljen nadaljnji razvoj in uspe{en tr`ni polo`aj. Makroekonomska gibanja, tr`no okolje in notranji procesi, v katerih smo delovali so vplivali na realizacijo poslovne politike v letu 2003. Ob zaostrenih konkuren~nih tr`nih pogojih tako v nabavnem kot prodajnem trgu, mo~nem stro{kovnem pritisku, nismo v celoti realizirali finan~ne cilje zastavljene v poslovni politiki. Zagotovili smo pozitivne trende poslovanja in s tem potrdili pravilnost ukrepov, ki so bili izvedeni v prej{njem obdobju. Uprava Leopold Turn{ek, univ.dipl.in`.agr.

Stran 6 / 50

3. Poro~ilo nadzornega sveta

Nadzorni svet dru`be Tovarna olja GEA d.d. Slovenska Bistrica se je v letu 2003 sestal na {tirih rednih sejah. Skladno z dolo~ili ZGD, Statuta GEA d.d., Poslovnika o delu nadzornega sveta GEA d.d. ter glede na potrebe teko~ega poslovanja je poleg pregleda sklepov prej{njih sej, nadzorni svet na posameznih sejah bil seznanjen, obravnaval in potrdil oziroma dal upravi ustrezna priporo~ila po naslednjih temah, pomembnih za uspe{no in dolgoro~no stabilno poslovanje:

Nadzorni svet je na 15. seji dne 15. aprila 2003: - obravnaval Letno poro~ilo dru`be GEA d.d. za leto 2002 in Letno poro~ilo Skupine

GEA. Na poro~ili ni imel pripomb. Upravi se je zavezal posredovati {e pisno poro~ilo za skup{~ino, sklicano za 24.6.2003;

- seznanil se je z revizijskim poro~ilom revizijske hi{e ITEO-ABECEDA d.o.o., ki je revidirala ra~unovodske izkaze GEA d.d. in Skupine GEA ter njihovim pozitivnim mnenjem. K poro~ilu revizorja in njegovemu mnenju ni imel pripomb;

- potrdil je predlog uporabe bilan~nega dobi~ka za leto 2002, kot ga je uprava dru`be predlagala ob sestavi nerevidiranih nekonsolidiranih ra~unovodskih izkazov za GEA d.d., ki so bili objavljeni na spletnih straneh Ljubljanske borze dne 19.3. 2003;

- seznanil se je s teko~im poslovanjem dru`be januar - februar (finan~ni del), januar - marec (fizi~ni del) 2003;

- seznanil se je z dejstvom, da ~lanom nadzornega sveta v letu 2003 pote~e mandat. Nadzorni svet je na 16. seji dne 19. maja 2003: - obravnaval in potrdil predlog pisnega Poro~ila nadzornega sveta skup{~ini dru`be

GEA d.d. o preveritvi Letnega poro~ila dru`be GEA d.d. in skupine GEA za poslovno leto 2002 in predloga uporabe bilan~nega dobi~ka dru`be GEA d.d. za poslovno leto 2002. Poro~ilo, s katerim je Letno poro~ilo dru`be GEA d.d. in skupne GEA za poslovno leto 2002 potrjeno, je predlo`il skup{~ini;

- skupno z upravo je predlagal skup{~ini, da skup{~ina upravi in nadzornemu svetu Tovarne olja GEA d.d. podeli razre{nico za poslovno leto 2002;

- predlagal je skup{~ini Tovarne olja GEA d.d. Slovenska Bistrica, da imenuje za poobla{~enega revizorja za revidiranje poslovanja dru`be Tovarna olja GEA d.d. za poslovno leto 2003 revizijsko dru`bo ITEO-ABECEDA, Podjetje za revizijo in sorodne storitve d.o.o., Kotnikova 28, 1000 Ljubljana;

- predlagal je skup{~ini, da se za ~lana nadzornega sveta – zastopnika interesov delni~arjev za mandatno dobo {tiri leta z 20.09.2003 imenuje g. Franc Je{ovnik, univ. dipl.ekon. in g. Damijan Koro{ec univ.dipl.prav.;

- seznanil se je s predlaganim dnevnim redom 9. zasedanja skup{~ine delni{ke dru`be Tovarne olja GEA, d.d., sklicani za 24.6.2003 ob 11.00 uri na sede`u GEA d.d. in z dnevnim redom ter predlaganimi sklepi, ko nastopa nadzorni svet kot predlagatelj ali so-predlagatelj, sogla{al;

- seznanil se je s teko~im poslovanjem dru`be za obdobje januar - marec (finan~ni del) in januar - april (fizi~ni del) 2003.

Stran 7 / 50

Nadzorni svet dru`be GEA d.d., v sestavi g. Franc Je{ovnik, univ. dipl.ekon., g. Damijan Koro{ec univ.dipl.prav. in ga. Sonja Kremavc univ.dipl.ekon., je na 1. seji dne 08.10.2003: - izvolil za predsednika g. Franca Je{ovnik, za namestnico predsednika pa ga. Sonjo

Kremavc; - seznanil se je z poslovanjem dru`be v osmih mesecih leta 2003.

Nadzorni svet se je na 2. seji dne 23. decembra 2003: - seznanil s predlagano Poslovno politiko za leto 2004 in dal nanjo pozitivno mnenje; - seznanil s predlaganim Poslovnim na~rtom za leto 2004; - seznanil s teko~imi poslovnimi rezultati za obdobje januar – november (fizi~ni del)

in januar – oktober (finan~ni del) 2003. Uprava je nadzornemu svetu redno posredovala potrebna pisna gradiva in na samih sejah nadzornega sveta dodatno podala pisne obrazlo`itve ali odgovore na vpra{anja ~lanov nadzornega sveta. Informacije, poro~ila in druge podatke, ki so bili nadzornemu svetu posredovani ali pa jih je nadzorni svet zahteval, je le ta tudi prou~il, pregledal in preveril ter tako ugotavlja, da je uprava nadzorni svet korektno, sproti in temeljito obve{~ala o vseh pomembnej{ih dogodkih vezanih na poslovanje dru`be in odvisnih dru`b. Na vseh sejah nadzornega sveta so bili prisotni vsi ~lani nadzornega sveta, poleg njih pa {e direktor dru`be in po potrebi poro~evalci GEA d.d. Sklepi k posameznim to~kam dnevnega reda sej so bili sprejeti soglasno. Vsi sklepi, ki jih je sprejel nadzorni svet v poslovnem letu 2003, so bili realizirani. Delo nadzornega sveta pa za leto 2003 {e ni kon~ano, saj ga ~aka {e ena od pomembnej{ih nalog, to je obravnava in preveritev Letnega poro~ila in predloga za uporabo bilan~nega dobi~ka. Obravnaval bo tudi revidirane ra~unovodske izkaze dru`be in prou~il poro~ilo poobla{~enega revizorja. Po vsem tem bo nadzorni svet za skup{~ino pripravil svoje poro~ilo o preveritvi Letnega poro~ila in predloga uprave za uporabo bilan~nega dobi~ka.

Nadzorni svet

Stran 8 / 50

4. Predstavitev podjetja

4.1. Poslanstvo

Poslanstvo podjetja je pokrivati osnovne `ivljenjske potrebe prebivalstva po rastlinskih ma{~obah in dopolnilni prehrani s poudarkom na ~im bolj zdravih izdelkih. 4.2. Poslovna vizija Vizija TOVARNE OLJA GEA d.d. je postati priznan evropski proizvajalec rastlinskih ma{~ob z globalizacijo prodaje in nabave. To bomo izvajali na temelju osnovnih vrednot in sicer: - kakovosti in zanesljivosti, - prilagodljivosti in inovativnosti, - partnerskega odnosa s kupci, - kvalitete medsebojnih odnosov. 4.3. Uvodna predstavitev podjetja Naslov: Tovarna olja Gea d.d. Trg svobode 3, 2310 Slov.Bistrica, Slovenija Telefon: +386 2 843 26 10 Telefax: +386 2 843 26 13 E-po{ta: infoÐgea.si Internet: www.gea.si Mati~na {tevilka: 5048621 Dav~na {tevilka: 23485795 [ifra dejavnosti: 15.420 Proizvodnja rastlinskih olj in masti [tevilo zaposlenih (povpre~je leta 2003) 106 [tevilka vpisa v sodni register: 1/00108/00 Osnovni kapital dru`be: 846.600.000,00 SIT Osnovne dejavnosti: - proizvodnja `ivilskih proizvodov (predvsem olj),

- kmetijska prodaja (pridelovanje `it, vrtnin in drugih polj{~in), - posredovanje pri prodaji kmetijskih surovin, - trgovina, - storitve: - trgovinske, - poslovne, - komunalne, - s kmetijsko mehanizacijo.

Ime GEA nosi danes veliko izdelkov z lastnimi blagovnimi znamkami. Najpomembnej{i so olja, delikatese in za~imbe. Glede na dolgoletno prisotnost podjetja na trgu ~rpamo znanje, katerega zdru`ujemo z najsodobnej{imi tehnologijami. Kupcu in potro{niku s tem zagotavljamo visoko kakovost izdelkov. Kot dodatno prednost si {tejemo tudi skrb za okolje, ki je izjemnega pomena za delovno in {ir{e okolje.

Stran 9 / 50

4.4. Organiziranost skupine GEA

Skupino predstavlja: Obvladujo~e podjetje upravlja vsa podjetja in so vklju~ena v izkaze skupine GEA (konsolidirani ra~unovodski izkazi). 4.5. Organiziranost obvladujo~ega podjetja GEA d.d.

NADZORNI SVET

DIREKTOR (UPRAVA)

VODENJE PROJEKTOV VODJA PROJEKTA ISO9001,14001KONTROLING TAJNIŠTVO

KOMERCIALNI SEKTOR

FINANČNO RAČUNOVODSKI

SEKTOR

SEKTOR ZA RAZVOJ IN KAKOVOST

PROIZVODNO TEHNIČNI SEKTOR

KADROVSKI SEKTOR

SKUPŠČINA

OBVLADUJO^E PODJETJE TOVARNA OLJA GEA d.d.

ODVISNO PODJETJE GEA OLJARNA DOM@ALE d.o.o.

(87,5%)

PRIDRU@ENO PODJETJE ULJARA GEA&ABA d.o.o.

(49%)

Stran 10 / 50

4.6. ^lani nadzornega sveta

Nadzorni svet Tovarne olja GEA, d.d. je tri~lanski in ga sestavljajo: Franc JE[OVNIK, univ.dipl.ekon. predsednik Damijan KORO[EC, univ.dipl.ekon. ~lan Sonja KREMAVC, univ.dipl.ekon. ~lan (predstavnik sveta delavcev) 4.7. Uprava, vodje sektorjev in vodja projekta ISO 9001, ISO 14001

Uprava je individualna in jo predstavlja

direktor Leopold TURN[EK, univ.dipl.in`.agr. tel.: +386 2 843 26 11

e-mail: Leopold.TurnsekÐgea.si Vodje posameznih sektorjev in vodja Projekta ISO 9001:2000, ISO 14001 so naslednji: komercialni sektor: mag. Igor PODGRAJ[EK, univ.dipl.ekon.

tel.: +386 2 843 26 15 e-mail: : Igor.Podgraj{ekÐgea.si

finan~no ra~unovodski sektor: Milka LIKL, dipl.ekon.

tel.: +386 2 843 26 48e-mail: Milka.LiklÐgea.si

proizvodno tehni~ni sektor: Vito MARTIN^I^ univ.dipl. in`.kem.in`.

tel.: +386 2 843 26 31e-mail: : Vito.MartincicÐgea.si

kadrovski sektor: Nada DOBNIKAR, prav.

tel.: +386 2 843 26 53e-mail: Nada.DobnikarÐgea.si

vodja projekta ISO 9001 : 2000 : 2001, ISO 14001:Marija HOMAR, in`.kem.tehnol.

tel.: +386 2 843 26 32e-mail: Marija.HomarÐgea.si

Stran 11 / 50

5. Pregled razvoja

1904 Albert [tiger ustanovi podjetje in pri~ne s proizvodnjo bu~nega olja na

obrtni{ki na~in. 1956 Zgrajena ekstrakcija, kotlovnica, most ~ez potok in skladi{~e za osnovno

surovino. Za~ela se je proizvodnja rafiniranih olj. 1968 Zgrajena prva polnilnica olja. 1982 –1987 Zgrajena nova polnilnica olja v steklo s trikratno pove~ano zmogljivostjo

polnjenja steklenic. Podjetje se preusmeri na nov energetski vir – zemeljski plin.

1991 Zgrajena polnilnica PET embala`e. 1992 Podjetje se je v skladu z Zakonom o podjetjih preoblikovalo v delni{ko

dru`bo in soustanovilo podjetje v me{ani lastnini PARTY’S, d.o.o. Izdelke smo za~eli tr`iti pod blagovno znamko GEA in PARTY.

1995 Lastninsko preoblikovanje je bilo zaklju~eno z vpisom v sodni register in s

tem izveden prenos dru`benega kapitala na znane lastnike. Dokon~no je bila ukinjena predelava oljne ogr{~ice in s tem del zmogljivosti v predelavi oljnic v stiskanju in ekstrakciji.

1997 Sprejet statut GEA d.d. 1998 Izveden je bil nakup kapitalskega dele`a Oljarne Dom`ale. 2001 Dru`ba PARTY'S se pripoji h GEI. Zaklju~il se je ciklus posodobitve

rafinacijskih kapacitet in avtomatizacije proizvodnje. 2002 Konec leta smo registrirali podjetje ULJARA GEA&ABA d.o.o. v Bosni.

Za~ete aktivnosti pri oblikovanju nove celostne podobe podjetja. 2003 Izvr{ena je celostna podoba podjetja.Trgu smo ponudili olja GEA v povsem

novi embala`i in prenovljeno celostno podobo blagovne znamke.

Stran 12 / 50

6. Delnice in lastni{tvo

Promet z delnicami je v letu 2003 zna{al 16.666 delnic oz. 1,9% od vseh izdanih delnic. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2003 zna{a 2.839,16 SIT in se je v primerjavi s preteklim letom zni`ala za 1%. Tr`na cena delnic se je v letu 2003 gibala v razponu od 1.301 SIT/delnico na za~etku leta, do 1.450 SIT/delnico ob koncu leta, kar je bila tudi najvi{ja dose`ena cena. Gibanje te~aja delnic in promet z njimi v letu 2003: Osnovni kapital je razdeljen na 846.600 delnic. Ob koncu leta 2003 je zna{alo {tevilo delni~arjev 349. Struktura je naslednja:

Delni~ar Dele` ZVON ENA PID d.d. 36,09 ID KD d.d. 13,44 INFOND ID INVESTICIJSKA DRU@BA d.d. 11,62 SLOVENSKA OD[KODNINSKA DRU@BA d.d. 10,00 OLJARICA KRANJ d.d. 4,99 OSTALI DELNI^ARJI 23,86 SKUPAJ 100,00

Lastništvo GEA d.d. 31.12.2003

ZVON ENA PID

d.d.

36% OSTALI

DELNIČARJI

24%

SLOVENSKA

ODŠKODNINSKA

DRUŽBA d.d.

10%

OLJARICA KRANJ

d.d.

5%

INFOND ID

INVESTICIJSKA

DRUŽBA d.d.

12%

ID KD d.d.

13%

Promet z delnicami 2003

-

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

16.0

1.20

03

30.0

1.20

03

13.0

2.20

03

27.0

2.20

03

13.0

3.20

03

27.0

3.20

03

10.0

4.20

03

24.0

4.20

03

08.0

5.20

03

22.0

5.20

03

05.0

6.20

03

19.0

6.20

03

03.0

7.20

03

17.0

7.20

03

31.0

7.20

03

14.0

8.20

03

28.0

8.20

03

11.0

9.20

03

25.0

9.20

03

09.1

0.20

03

23.1

0.20

03

06.1

1.20

03

20.1

1.20

03

04.1

2.20

03

18.1

2.20

03

Prom

et v

lotih

-

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

Teča

j del

nice

Promet v lotihTečaj delnice

Stran 13 / 50

7. Razvojna strategija

7.1. Razvojni trendi v panogi

Slovenska oljarska industrija se zaradi spremenjenih razmer gospodarjenja na doma~em trgu sre~uje z vedno ve~jo tujo konkurenco. S pristopom Slovenije v EU integracije, WTO in CEFTO, se za{~ita zmanj{uje in s tem ve~a vpliv tuje konkurence. Pred vstopom v EU pa se za~nejo tudi procesi v smeri koncentracije. Zato so bili razvojni trendi v zadnjih letih v stagnaciji. Slovenski trg je sorazmerno majhen, z razmeroma nizkimi dohodki na prebivalca in velikim dele`em izdatkov za hrano. Ocenjujemo, da je sicer trg s preskrbo z rastlinskimi olji `e zrel in zato ne pri~akujemo pove~anja porabe. V zadnjem obdobju smo pri~a tudi intenzivnemu zdru`evanju doma~ih trgovskih podjetij in mo~nemu prodoru tujih trgovskih firm na podro~ju prodaje prehrambenih artiklov. Konkurenca postaja zaradi zasi~enosti trga vse bolj agresivna. Poleg agresivnega nastopa tujih blagovnih znamk povzro~ajo te`ave proizvajalcem trgovske blagovne znamke, ki zaradi ni`je cene privabljajo cenovno ob~utljive kupce. Vse ve~ji konkuren~ni pritiski vplivajo na zni`anje prodajnih cen na trgu in posredno na ekonomijo poslovanja. Oljarstvo je panoga, pri katerem se izrazito uveljavlja u~inek ekonomije obsega. Izvozna usmerjenost panoge je dokaj nizka, a se v zadnjih letih izbolj{uje, saj je nujno vi{ke kapacitet plasirat na tuja tr`i{~a. 7.2. Polo`aj Tovarne olja GEA d.d. v panogi

Med proizvajalci rafiniranega jedilnega olja je GEA d.d. v Sloveniji na vodilnem mestu po tehnolo{ki opremljenosti, obsegu proizvodnje, tr`nem dele`u in dohodkovni u~inkovitosti. Glede na dele` osnovne predelave oljnic – bu~nic, je tudi povezovalec s primarno kmetijsko proizvodnjo, nosilec za{~ite te proizvodnje z geografsko ozna~bo ter nosilec ECO in BIO proizvodnje. Poslujemo po smernicah ISO 9001:2000, ISO 14001 in HACCP. 7.3. Osnovna strategija do leta 2005

- celovita ponudba rastlinskih ma{~ob, - agresivna rast na doma~em trgu, na trgu EU in ju`nih trgih, - povezovanje v bran`i, - stro{kovna u~inkovitost vedno in povsod, - prilagodljivost, inovativnost, vedno biti prvi, - mo~no in jasno definirane blagovne znamke, - zadovoljstvo kupca in zaposlenega.

Osnova konkuren~nosti je celovita in inovativna ponudba s podporo mo~nih in jasno pozicioniranih blagovnih znamk.

Stran 14 / 50

Poslovno poro~ilo

1. Analiza poslovanja v letu 2003

1.1. Gospodarska gibanja

Gospodarska gibanja v Sloveniji, ki so vplivala na poslovanje GEA d.d. so:

- Gibanje te~ajev (srednji te~aj BS): - USD: v povpre~ju je USD leta 2003 dosegel srednjo vrednost 207,11 SIT, to je

14% manj kot leto prej. - EUR: vrednost je bila v povpre~ju za 3,3% vi{ja kot leto prej. V povpre~ju je bil

EUR lani vreden 233,70 SIT.

- Gibanje cen: rast `ivljenjskih potreb{~in za 5,6%, rast cen hrane in brezalkoholnih pija~ 4,6%, olja in ma{~obe 6,7%.

- Nizka carina na uvo`ena rafinirana jedilna olja oziroma pri sojinem olju `e brez

carinskih omejitev.

- Povpre~na mese~na bruto pla~a na zaposlenega je v GEA d.d. zna{ala 231.324 SIT.

Gospodarska gibanja v svetu, ki so vplivala na poslovanje GEA d.d. so:

- Na nabavnem trgu bele`imo v drugi polovici leta rahlo zni`anje nabavnih cen surovin. Ob koncu leta 2003 pa so se cene ob~utno povi{ale kljub sorazmerno dobri letini oljne repice in son~nice pri svetovnih proizvajalcih. Vzroke lahko i{~emo v ob~utnem padcu vrednosti dolarja in dokaj neurejeni svetovni politi~ni situaciji.

- Na trgih Bosne in Hercegovine smo se sre~evali z nizkimi cenami olja, ki so bila

kot humanitarna pomo~ in s pojavom novega proizvajalca.

- Na trgih EU smo pri specialnih oljih dosegli normalne prodajne pogoje. 1.2. Analiza uresni~evanja letnega na~rta za leto 2003

^isti prihodki iz prodaje so leta 2003 zna{ali 4,2 milijarde SIT, kar je 5% manj kot leta 2002. Uspelo nam je pove~ati prihodke na doma~em trgu, saj presegajo realizacijo leta 2002 za 4%. Zaradi zaostrovanja konkuren~nih razmerij na doma~em trgu se stopnje rabatov, superrabatov in ostalih kondicij iz leta v leto pove~ujejo. Raste pritisk na proizvodnjo trgovskih blagovnih znamk in odobravanje posebnih akcijskih prodaj, ki sicer dvigujejo

Stran 15 / 50

proizvodnjo, na drugi strani pa zmanj{ujejo ali odna{ajo dobi~ek posameznim skupinam proizvodov. Izpad bele`imo pri izvozu zaradi pove~anja konkurence in slab{anja kupne mo~i v BIH. Predvidevanja za proizvodnjo v letu 2003 so bila optimisti~na. Skupna proizvodnja je ni`ja od prej{njega leta za 10%. Vlaganja v investicije so zna{ala 203,4 mio SIT, kar predstavlja 70% planiranih nalo`b. Dobi~ek je v letu 2003 zna{al 22,8 mio SIT. Med pozitivne dejavnike velja omeniti 21% - no rast dodane vrednosti na zaposlenega. Dodana vrednost v letih 2003 in 2002: 000 SIT 2003 2002 2003/2002 Prihodki iz prodaje 4.225.195 4.458.382 95 Stro{ki blaga, materiala in storitev 3.394.456 3.730.679 91 Odpisi obratnih sredstev 13.038 40.110 33

Dodana vrednost 817.701 687.593 119

Dodana vrednost na zaposlenega 7.721 6.390 121 Finan~ni polo`aj podjetja:

000 SIT 2003 Struk.% 2002 Struk.% 2003/200

2 Stalna sredstva 1.732.241 46 1.737.728 46 100 Gibljiva sredstva 2.052.188 54 2.016.437 54 102 Aktiva 3.785.760 100 3.754.165 100 101

Kapital 2.403.634 63,5 2.413.602 64 100 Finan~ne in poslovne obveznosti 1.382.126 36,5 1.340.563 36 103 Pasiva 3.785.760 100 3.754.165 100 101 Dele` stalnih in gibljivih sredstev je v sestavi vseh sredstev ostal enak glede na preteklo leto. Obseg gibljivih sredstev se je pove~al za 2%, kot posledica pove~anja zalog in poslovnih terjatev. Obseg kapitala se je nekoliko zni`al kot posledica izpla~ila dividend v teku leta. Dele` v virih financiranja je 63,5%. 1.3. Spremljanje in obvladovanje finan~nih tveganj

Uprava dru`be skupaj s strokovnimi slu`bami spremlja finan~na tveganja, katerim je podjetje izpostavljeno pri svojem poslovanju. Pravo~asno zaznavanje tveganj, ki bi utegnili oslabiti sredstva ali poslab{ati finan~ni in tr`ni polo`aj dru`be, je zato klju~nega pomena. Spremljanje, ocenjevanje in ukrepanje potekajo v okviru naslednjih skupin:

Stran 16 / 50

Komercialno finan~na tveganja Ta skupina zajema tveganja, da terjatve do kupcev ne bodo popla~ane. Obvladujemo okoli 800 kupcev. Podjetje sprejema razli~ne aktivnosti in ukrepe :

- poslovne partnerje, predvsem pa nove stranke, preverja z bonitetnim sistemom, - z omejevanjem prodaje in opozarjanjem na zamude slabim pla~nikom in

ustavitvijo prodaje nepla~nikom, - z vodenjem in spremljanjem zavarovanj terjatev do kupcev v tujini pri SID in

opravljanje kompenzacijskih poslov. Te~ajna in obrestna tveganja To so tveganja zaradi sprememb deviznega te~aja in sprememb obrestne mere. Valutnemu tveganju smo ob dejstvu, da surova olja kot osnovno surovino nabavljamo na svetovnih trgih, zelo izpostavljeni. Varovanje USD je postavljeno kot bistven element za obvladovanje deviznega tveganja. V letu 2003 je bilo izvedeno varovanje valutnih tveganj v vi{ini 78% vseh obveznosti v USD. Obrestnemu tveganju smo manj izpostavljeni. Podjetje ima najeta kratkoro~na posojila pri bankah v dr`avi z obrestno mero, ki se ne spreminja. Tr`na tveganja Ob mo~ni koncentraciji trgovine v Sloveniji in prodoru tujih trgovskih firm se trg prehrambenih proizvodov monopolizira. Manj{e trgovske organizacije - na{i standardni kupci, propadajo ali pa se pridru`ujejo ve~jim trgovskim sistemom. Te verige pa prihajajo na trg s svojimi trgovskimi blagovnimi znamkami, kar predstavlja o`anje tr`nega prostora za na{e blagovne znamke. Tuje trgovske firme prina{ajo na trg tudi lastne blagovne znamke, proizvedene v tujini. Tr`na tveganja obvladujemo z razpr{enostjo prodaje, z ve~jimi vlaganji v lastne blagovne znamke, z direktnimi vlaganji v prodajni prostor in pripravo nove celostne podobe blagovne znamke GEA. 1.4. Nalo`be

Podjetje je v letu 2003 investiralo 203,4 mio SIT. Vlaganja so bila usmerjena delno v dokon~anje projektov iz prej{njega obdobja (zaklju~ek kotlovnice) in v nova vlaganja (rekonstrukcija ~istilne naprave, nove linije za polnjenje olja). Na~rti za leto 2004: V letu 2004 planiramo 249 mio SIT investicij. Ve~ino nalo`b bodo predstavljala vlaganja v polnilne linije in zamenjavi transportnih sredstev. Ve~ji dele` bo namenjen tudi razvoju informatike in nabavi opreme za normalno poslovanje podjetja.

Stran 17 / 50

2. Prodaja

^isti prihodki iz prodaje Tovarne olja GEA so leta 2003 zna{ali 4,2 milijarde SIT. Od prodanih izdelkov smo jih 89,5% prodali v Sloveniji, 10,5% pa na tujih trgih. Glavnino tujega trga predstavljajo trgi nekdanje Jugoslavije, uspe{no pa se podjetje pojavlja tudi na zahtevnih trgih EU in Kanade. 2.1. Poslovna podro~ja poslovanja:

• rastlinska olja in masti, • za~imbe,

• delikatesni izdelki, • krmila,

• kisi

Najpomembnej{e in nosilno poslovno podro~je so rastlinska olja in masti, katera smo tr`ili v glavnem pod lastnimi blagovnimi znamkami GEA, ZVEZDA in SON^NI CVET ter del pod trgovskimi blagovnimi znamkami. Rastlinska olja in masti Rastlinska olja so najpomembnej{e in nosilno poslovno podro~je. Jedilna rastlinska olja spadajo med ma{~obe, ki imajo v ~lovekovi prehrani pomembno hranilno, energijsko, gastronomsko in kulinari~no vrednost. Vendar ne samo koli~ina ampak zlasti kvaliteta ma{~ob z znakom varovalnega `ivila ima odlo~ilno zdravstveno in prehransko vrednost. Olja se polnijo v razli~ne vrste embala`e glede na potrebe kupcev. V ponudbi so rastlinska olja blagovnih znamk ZVEZDA, GEA in SON^NI CVET.

Struktura prihodkov 2003

Tuji trg11%

Domači trg89%

OLJA IN MASTI - V TON

0

5.000

10.000

15.000

20.000

2001 2002 2003

Stran 19 / 50

Blagovna znamka ZVEZDA

Z ZVEZDO, na{o najstarej{o blagovno znamko, se prodajajo visoko kvalitetna rafinirana olja za pokrivanje temeljnih potreb po rastlinskih ma{~obah ter kisi. Blagovna skupina obsegajo:

• olja: rastlinsko, son~ni~no, sojino, olje oljne ogr{~ice, olje za cvrtje, • kisi: jabol~ni kis, vinski kis, kis za vlaganje

Olja in kisi so namenjeni {iroki potro{nji, `ivilski industriji, gostinstvu in ve~jim odjemalcem. Blagovna znamka GEA

GEA olja Olja GEA sodijo v razred najbolj{ih rastlinskih olj. Od obi~ajnih olj se razlikujejo po ugodnej{i sestavi ma{~obnih kislin, ve~ji vsebnosti vitaminov, okusu, postopkih pridobivanja in namenu uporabe. V skladu s trendi zdravega na~ina prehranjevanja je bilo trgu ponujeno tudi bio bu~no olje s certifikatom o ekolo{ki pridelavi bu~nic. Olja delimo v dve skupini: - olja GEA Z ZNAKOM VARUJE ZDRAVJE: olj~no olje, ekstra son~ni~no olje, ekstra

hladno stiskano olj~no olje, hladno stiskano son~ni~no olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline;

- ostala olja GEA: ara{idovo olje, son~ni~no olje, olje koruznih kal~kov, hladno

stiskano sezamovo olje, bu~no olje, olje za solate, son~ni~no olje z zeli{~i, olj~no olje z zeli{~i, ognjeno olje, bio bu~no olje.

GEA margarina Margarina GEA je izdelana v skladu s trendi zdravega na~ina prehranjevanja, saj vsebuje manj ma{~ob od sorodnih margarin na tr`i{~u in se lahko uporablja kot namaz. Prodajni program obsega: GEA margarino z manj ma{~ob, GEA lahko margarino in margarino za peko. Blagovna znamka SON^NI CVET

Blagovna znamka SON^NI CVET se potro{niku predstavlja z rastlinskim in son~ni~nim oljem.

Stran 20 / 50

Za~imbe

Blagovna znamka KARAKTER je posebna skupina proizvodnega programa in obsega {iroko paleto izdelkov v okviru naslednjih skupin: - za~imbe, - zeli{~a, - suhi program (kokos, mak, le{niki, sezam,

koruza pokovka), - ocvrta ~ebula.

Prodaja je bila leta 2003 ni`ja, vendar se je v strukturi pove~al dele` ocvrte ~ebule, namenjene {iroki potro{nji. Delikatesni izdelki

Prodaja delikatesnega programa se je pove~ala za 2,5 krat. Program ima ve~ kot 20 izdelkov in se tr`i pod imenom GEA ter slovenskimi trgovskimi blagovnimi znamkami.. Izdel~ne skupine so: - majoneze in omake in - solate s povrtninami.

Krmila – hrana za `ivali

Krmila kot hrana za `ivali so stranski proizvodi procesa pridobivanja olja in so tr`no zanimiva. Krmila pokrivajo potrebe po naravnih, proteinskih komponentah v kmetijsko `ivinorejski proizvodnji, s poudarkom na zdravju prijazni proizvodnji. Program predstavljajo naslednje skupine: - son~ni~ne tropine, - repi~ne tropine, - sojine tropine, - oljne poga~e, - in luske.

ZAČIMBE - V TON

0

20

40

60

80

100

2001 2002 2003

KRMILA - V TON

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

2001 2002 2003

DELIKATESE - V TON

0

50

100

150

200

250

300

2001 2002 2003

Stran 21 / 50

2.2. Marketing

Na podro~ju marketinga so bile osnovne aktivnosti usmerjene v krepitev in upravljanje blagovnih znamk na osnovi tr`nih raziskav in analiz ter izvajanje aktivnosti za pove~anje zadovoljstva kupcev. Za marketin{ke dejavnosti je bilo namenjeno 1,4% prihodkov od prodaje. Podlaga za tr`ne dejavnosti so bili podatki in ugotovitve, ki smo jih dobili z rednim spremljanjem dejavnosti konkurentov in stanja na prodajnih mestih. Redno se tudi spremljajo izsledki tr`nih raziskav. Pri blagovnih znamkah smo ohranili tr`ni dele` na doma~em trgu in izvajali aktivnosti za pove~anje prodaje v tujini. Na visoko konkuren~nem trgu s {tevilnimi izdelki pod trgovskimi blagovnimi znamkami, so le mo~ne blagovne znamke tiste, ki zagotavljajo uspe{no rast prodaje. Za pove~anje prodaje olj GEA, smo posodobili celostno grafi~no podobo blagovne znamke. Pri delikatesah GEA (majoneze, solate, omake), smo pove~ali koli~inski tr`ni dele`. Pri blagovni znamki KARAKTER (za~imbe) in programu krmil, bele`imo padec koli~inskega tr`nega dele`a zaradi ve~je konkurence na trgu. V prvi polovici leta 2003 smo na osnovi opravljenih tr`nih analiz in raziskav spremenili celostno podobo blagovne znamke GEA. Olja so polnjena v {tirioglate steklenice in plastenke s spremenjenimi etiketami. Transportno pakiranje je prilagojeno potrebam kupcev. Na osnovi sodobnih spoznanj o vplivu ma{~ob na zdravje je bilo trgu ponujeno bio bu~no olje in hladno stiskano son~ni~no olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline . Za predstavitev sprememb so bile izvedene ogla{evalske in pospe{evalno - prodajne akcije s koordinacijo tr`nih aktivnosti. Zaradi sprememb celostne grafi~ne podobe blagovne znamke GEA in podobe podjetja je bila spremenjena oprema za prodajna mesta, namenjena degustacijam in drugim pospe{evalnim aktivnostim ter predstavitvam. Za pove~anje prodaje v tujino smo razstavljali na `ivilskem sejmu Anuga v Koelnu. Pri~eli smo s prodajo specialnih olj GEA na vzhodno evropske trge. Za ohranitev tr`nega dele`a olj ZVEZDA na slovenskem trgu smo izvajali ogla{evanje na radiu in v tiskanih medijih ter izvajali pospe{evalno prodajne aktivnosti na prodajnih mestih v ve~jih trgovinskih centrih. V Bosni in Hercegovini smo preko pridru`enega podjetja Uljara Gea&Aba in preko `e znanih kupcev, izvajali prodajo olja na tem trgu. Pri za~imbah KARAKTER je bil na doma~em trgu poudarek na ocvrti ~ebuli s poudarkom na promociji razli~nim tr`nim segmentom.

Stran 22 / 50

Na~rti za leto 2004 - utrjevanje tr`ne pozicije lastnih blagovnih znamk s pove~anjem tr`nih dele`ev, - pove~anje izvoza, - razvoj novih izdelkov, - obele`itev 100. obletnice ustanovitve Tovarne olja GEA.

Stran 23 / 50

3. Odnosi z javnostjo

Odnosi z javnostjo so bili usmerjeni v pove~anje ugleda dru`be ter obve{~anje javnosti o pomembnih poslovnih dogodkih in aktivnostih s sporo~ili za javnost, organizacijo letne skup{~ine delni~arjev ter internimi sporo~ili zaposlenim. Obve{~anje je potekalo preko objav na spletnih straneh Ljubljanske borze, preko tiskovnih konferenc in z objavami v drugih medijih. Sponzorstva in donatorstva S ciljem pove~anja ugleda dru`be in blagovnih znamk je bil del sredstev za promocijo namenjen tudi sponzoriranju in donatorstvu na podro~ju {porta, kulture in zdravstva.

Stran 24 / 50

4. Kadri in izobra`evanje

V GEA d.d. je bilo ob koncu leta 2003 zaposlenih 111 delavcev. Njihovo {tevilo se je v primerjavi z prej{njim letom zni`alo za enega izvajalca, predvsem iz naslednjih razlogov:

- fleksibilnosti obstoje~ega kadra, - cenej{e oblike obvladanja »konic« ter - manj{a proizvodnja, kjer je bilo planirano ve~je {tevilo izvajalcev.

Stopnja fluktuacije 3,5 ter povpre~no {tevilo zaposlenih v letu 2003 112 ka`e, da je med letom ve~krat prihajalo do sprememb v smislu sklenitev in odpovedi pogodb o zaposlitvi. Gibanje {tevila zaposlenih po strokovni izobrazbi je naslednje:

SSI 2001 2002 2003 I. 39 39 37 II. 1 2 2 III. 2 1 1 IV. 24 26 25 V. 20 20 22 VI. 12 12 12 VII. 11 11 11 VIII. 1 1 1

SKUPAJ 110 112 111 Izobra`evanje in usposabljanje zaposlenih V povpre~ju se je leta 2003 vsak zaposleni izobra`eval slaba dva dni. V aprilu 2003 smo za~eli realizirati plan izobra`evanja selektivno - po prioriteti. Izvajali smo predvsem:

- izobra`evanja posameznikov za obvladanje predpisov, povezanih z vklju~evanjem Slovenije v evropsko skupnost in na druga obmo~ja mednarodne prodajne mre`e,

- izobra`evanja, vezana na novo zakonodajo in vedenje o njenem izvajanju, - usposabljanja za pridobitev dodatnih znanj s podro~ja optimalne uporabe

ra~unalni{ke tehnologije, - kontinuirana interna izobra`evanja za poznavanje postopkov dela v posameznih

sektorjih skladno s ISO in HACCP sistemi, - zakonsko predvidena periodi~na usposabljanja.

Stro{ek izobra`evanja na zaposlenega je zna{al 28.605 SIT. Manj{i znesek in fizi~no manj{e {tevilo ur izobra`evanja je posledica prelo`itve nekaterih ve~jih skupinskih

Gibanje strukture zaposlenih po letih

38,2%

37,5%

35,1%

40,0%

41,1%

43,2%

21,8%

21,4%

21,7%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

2001

2002

2003

VI. - VIII. 21,8% 21,4% 21,7%

IV. - V. 40,0% 41,1% 43,2%

I. - III. 38,2% 37,5% 35,1%

2001 2002 2003

Stran 25 / 50

usposabljanj v leto 2004. Za izobra`evanje je bilo namenjeno nekaj manj kot 0,07% prihodka od prodaje, kar je pribli`no enako kot v letu 2003. Zadovoljstvo zaposlenih V letu 2003 smo nadaljevali z procesom uvajanja letnih ocenjevalnih pogovorov in izgradnjo podro~ja ocenjevanja in nagrajevanja oziroma mened`menta delovne uspe{nosti. Sistemati~ni pristop k vzpodbujanju in nagrajevanju inovativnosti zaposlenih je pripeljal do tega, da je v letu 2003 je v povpre~ju vsak tretji zaposleni predlagal inovacijo. S postavljanjem in doseganjem vi{jih standardov urejenosti delovnega okolja, uvajanjem novih, prijaznej{ih tehnologij, z izvajanjem Izjave o varnosti z oceno tveganja, izbolj{ujemo tudi delovne pogoje in na ta na~in vplivamo na zadovoljstvo zaposlenih. Zaposlenim omogo~amo letovanje v na{ih po~itni{kih kapacitetah. Otrokom zaposlenih delavcev omogo~amo opravljanje po~itni{kega dela, obvezne prakse ter ob~asnega dela. Na~rti za leto 2004: V letu 2004 planiramo 2% pove~anje {tevila zaposlenih, kar je v prete`ni meri posledica pove~anja prodaje in s tem proizvodnje delikatesnega programa. Nadaljevali bomo s celovitim razvijanjem podro~ja ocenjevanja in nagrajevanja - krmiljenje delovne uspe{nosti zaposlenih. Uskladili bomo Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za dosego naslednjih ciljev:

- prilagoditi organizacijsko in kadrovsko strukturo novim pogojem in zahtevam v naj{ir{em smislu – tudi rein`enerig;

- dose~i {e ve~jo fleksibilnosti pri zaposlovanju. Poseben poudarek na podro~ju izobra`evanja bo dan:

- usposabljanju vseh zaposlenih za vodenje oziroma sodelovanje pri letnih ocenjevalnih razgovorih;

- izobra`evanju za obvladanje tujih jezikov - predpisom, povezanih z vklju~itvijo Slovenije v EU in na druga podro~ja

mednarodne mre`e; - skupinskim usposabljanjem za svoje delo in - obveznemu izobra`evanju.

Izvajali bomo aktivnosti v postopku eventualnih statusnih sprememb, ki pa v na~rtih leta 2004 niso vklju~eni.

Stran 26 / 50

5. Kakovost

Leta 1995 smo v podjetju pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Z njim smo zagotovili transparentno organiziranost dela z urejenimi poslovnimi procesi in dokumentacijo. Zavest o pomembnosti tega procesa je bila motivacija za anga`iranje vseh zaposlenih. Uspe{nost in u~inkovitost delovanja vzpostavljenega sistema kakovosti preverjamo z rednimi letnimi notranjimi presojami in z zunanjo presojo. V letu 2003 smo se prilagodili novim zahtevam standarda 9001:2000. Cilje politike kakovosti delimo na zunanje in notranje:

Zunanji cilji: - pove~ati ugled Tovarne olja GEA,

d.d., ki temelji na kakovosti proizvodov in storitev blagovnih znamk, usklajenih z zahtevami kupca,

- s kupci tesno sodelovati pri ustvarjanju njihovih ciljev kakovosti,

- {iriti obstoje~ in nov trg ter stabilno poslovanje.

Notranji cilji: - uskladitev kakovosti proizvodov in

storitev z doma~imi in tujimi predpisi, pravilniki, navodili in zahtevami kupcev,

- vzpostaviti klimo za skupinski na~in dela na vseh ravneh s kakovostjo odnosov med sodelavci in

- dose~i nivo optimalne kakovosti glede na dolgoro~ne ekonomske u~inke.

Leta 2002 smo pri~eli z nadgradnjo sistema kakovosti z uvajanjem HACCP sistema. Pripravljen, sprejet in realiziran je bil sistem, ki vgrajuje osnovna na~ela HACCP v sisteme vodenja kakovosti na ravni dru`be. Kakovost proizvoda v `ivilsko predelovalni industriji je {e toliko bolj pomembna, ker se neposredno odra`a na na{em zdravju in kakovosti `ivljenja. Osnovni cilj sistema HACCP (analiza tveganja kriti~nih kontrolnih to~k) je zagotoviti proizvodnjo, ki zagotavlja za potro{nike zdrav in varen prehramben proizvod. Je preventiven, temeljit in sistemati~en pristop k zagotavljanju neopore~ne hrane. V letu 2003 smo sistem dopolnjevali in vzdr`evali. Na~rti za leto 2004: Za obvladovanje sprememb in napredka nameravamo v letu 2004 integriran sistem vodenja po zahtevah standarda ISO 9001:2000 in HACCP vzdr`evati.

Stran 27 / 50

6. Okoljevarstveno delovanje

V podjetju se zavedamo odgovornosti do okolja, zainteresiranih strank in na{ih odjemalcev, zato `elimo s to zavestjo delati vsak dan. Za nas je samo po sebi umevno, da sta zadovoljstvo zainteresiranih strank in odnos do okolja sestavni del vizije, strategije vodenja in poslovne politike podjetja. Z upo{tevanjem zahtev in nenehnim izbolj{evanjem stanja okolja na vseh organizacijskih nivojih podjetja `elimo tudi v prihodnje zagotavljati pri na{ih odjemalcih in zainteresiranih strankah zadovoljstvo, `ivljenja vredno okolje ter dolgoro~en obstoj podjetja. Zato so na{e osnovne usmeritve naslednje: - ohranjanje naravnih virov, - zmanj{evanje okoljskih obremenitev, - prepre~evanje motenj, ki bi lahko ogro`ale okolje in omejevanje njihovih

morebitnih nevarnosti. Leta 2002 smo pri~eli z uvajanjem sistema ravnanja z okoljem po zahtevah, ki so dolo~ene v mednarodnem standardu ISO 14001. V letu 2003 je bila izvedena certifikacija in pridobljen Certifikat sistema ravnanja z okoljem. Z uvedbo sistema ISO 14001 `elimo, kot je v na{i politiki za okolje opredeljeno, zmanj{ati onesna`enje okolja na najmanj{o mo`no mero, zmanj{ati koli~ino odpadkov, jih lo~eno zbirati, zmanj{ati rabo energije in s tem zni`at operativne stro{ke v podjetju. Sistem `e te~e, dokumentacija je narejena, jasno so opredeljene odgovornosti, postopki, procesi in sredstva s katerimi podjetje zagotavlja vzpostavitev u~inkovitega ravnanja z okoljem. Pri pregledu uspe{nosti se ugotavlja doseganje zastavljenih ciljev, zmanj{anje porabe energije (vode, plina) ter uspe{no lo~evanje odpadkov, ki gredo v regeneracijo. V letu 2003 smo iz okoljevarstvenega delovanja sodelovali v mednarodnem projektu treh de`el (Avstrija, Slovenija, Mad`arska) EKOPROFIT. V okviru tega smo zadostili vsem okoljevarstvenim zahtevam in projekt tudi ugodno zaklju~ili s pridobljenim Certifikatom EKOPROFIT. Na~rti za leto 2004: Za leto 2004 na~rtujemo nadaljevanje projekta EKOPROFIT in okoljevarstvenega standarda ISO 14001 ter {e pove~ano skrb za okolje, zmanj{anje porabe energije in koli~ine odpadkov.

Stran 28 / 50

7. Raziskave in razvoj

V letu 2003 je bila nabavljena nova linija za novo {tirioglato stekleno embala`o za program olj GEA. Raz{irjen je bil asortiman za {iroko potro{njo za znane kupce.

S strani razvoja je bil pripravljen seminar o ma{~obah v prehrani ter knjiga o oljarstvu. Razvojne aktivnosti so potekale tudi na pospe{evanju bu~nega programa ter aktivno sodelovanje z GIZ Golica. V tem projektu gre za geografsko za{~ito bu~nega olja. Nadaljevala se je izgradnja informacijskega sistema. Zelo pomembna naloga je bila zagotavljanje varnosti izdelkov, kar smo zagotovili z realizacijo sistema HACCP. Na~rti za leto 2004 V sodelovanju z Institutom za higieno Medicinske fakultete v Ljubljani se pripravlja nov proizvod rastlinskega olja na osnovi najnovej{ih tehnolo{kih in uporabnih vidikov. Poslovanje bo usmerjeno med drugim tudi v uskladitev in harmonizacijo standardov ISO 9001:2000, ISO 14001 in HACCP v celovit sistem. Ostale smernice razvoja v letu 2004 so:

- kon~ati vlaganja na podro~jih biv{e Jugoslavije, - zaklju~iti investicije za nadaljnjo posodobitev opreme v GEA d.d., - razvoj 2 – 3 novih izdelkov, - pospe{evanje proizvodnje bu~nega programa v smeri EKO in BIO proizvodnje

in - uvajanje novih standardov za spremljanje kakovosti proizvodov.

Stran 29 / 50

Ra~unovodsko

poro~ilo

1. Ra~unovodski izkazi Gea d.d.

1.1. Bilanca stanja GEA d.d.

v 000 SIT 2003 2002 03/02 SREDSTVA 3.785.760 3.754.165 101

A. STALNA SREDSTVA 1.732.241 1.737.728 100I. Neopredmetena dolgoro~na sredstva 40.905 22.760 1801. Dolgoro~ne premo`enjske pravice 27.691 11.469 241

2. Predujmi za neopredmetena dolgoro~na sredstva (tudi v pridobivanju) 6.318 515 1.227

3. Druga neopredmetena dolgoro~na sredstva 6.896 10.776 64II. Opredmetena osnovna sredstva 1.632.449 1.638.411 1001. Zemlji{~a in zgradbe 655.546 631.167 104 a) Zemlji{~a 158.601 138.064 115 b) Zgradbe 496.945 493.103 101

2. Proizvajalne naprave in stroji 855.751 888.167 963. Druge naprave in oprema 43.915 53.327 824. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 77.237 65.750 117

a) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 959 5.369 18

b) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 76.278 60.381 126

III. Dolgoro~ne finan~ne nalo`be 58.887 76.557 771. Dele`i v pridru`enih podjetjih 594 572 1042. Drugi dolgoro~ni dele`i 25.177 34.918 723. Druge dolgoro~ne finan~ne terjatve 6.669 14.620 464. Lastni dele`i 26.447 26.447 100B. GIBLJIVA SREDSTVA 2.052.188 2.015.573 102I. Zaloge 539.869 501.138 1081. Material 414.854 250.070 1662. Nedokon~ana proizvodnja 57.137 138.620 413. Proizvodi in trgovsko blago 67.878 112.448 60II. Poslovne terjatve 964.852 876.740 110a) Kratkoro~ne poslovne terjatve 964.852 876.740 110 1. Kratkoro~ne poslovne terjatve do kupcev 825.694 798.371 103

2. Kratkoro~ne poslovne terjatve do podj. v skupini 12.855 0 0

3. Kratkoro~ne poslovne terjatve do drugih 126.304 78.369 161III. Kratkoro~ne finan~ne nalo`be 540.992 578.773 93

1. Kratkoro~ni dele`i v podjetjih v skupini razen v pridru`enih podjetjih 516.920 499.633 102

Stran 30 / 50

2. Kratkoro~ne finan~ne nalo`be do drugih 24.072 79.140 32IV. Dobroimetje pri bankah, ~eki in gotovina 6.475 58.922 11C. AKTIVNE ^ASOVNE RAZMEJITVE 1.331 864 154 IZVENBILAN^NA EVIDENCA 774.577 860.798 90

v 000 SIT 2003 2002 03/02

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 3.785.760 3.754.165 101

A. KAPITAL 2.403.634 2.413.602 100I. Vpoklicani kapital 846.600 846.600 1001. Osnovni kapital 846.600 846.600 100II. Rezerve iz dobi~ka 244.604 244.604 1001. Zakonske rezerve 218.157 218.157 1002. Rezerve za lastne dele`e 26.447 26.447 100III. Preneseni ~isti poslovni izid 22.923 0 0

IV. ^isti poslovni izid poslovnega leta 22.816 55.707 41V. Prevrednotovalni popravki kapitala 1.266.691 1.266.691 1001. Splo{ni prevrednotovalni popravek kapitala 1.266.691 1.266.691 100

B. FINAN^NE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 1.382.126 1.340.563 103a) Dolgoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 169 339 50 1. Dolgoro~ne finan~ne obveznosti do bank 169 339 50

b) Kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti 1.381.957 1.340.224 103 1. Kratkoro~ne finan~ne obveznosti do bank 696.500 738.000 94

2. Kratkoro~ne poslovne obveznosti do dobaviteljev 643.556 561.175 115

3. Kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti do drugih 41.901 41.049 102

IZVENBILAN^NA EVIDENCA 774.577 860.798 90

Stran 31 / 50

1.2. Izkaz poslovnega izida GEA d.d.

v 000 SIT 2003 2002 03/02

1. ^isti prihodki od prodaje in usredstvenih lastnih u~inkov 4.216.999 4.452.962 95

a) ^isti prihodki od prodaje na doma~em trgu 3.774.181 3.625.764 104b) ^isti prihodki od prodaje na tujem trgu 442.818 827.198 54

2. Proizvajalni stro{ki prodanih proizvodov (z amortizacija) oziroma nabavna vrednost prodanega blaga (3.566.145) (3.719.902) 96

3. KOSMATI POSLOVNI IZID IZ PRODAJE 650.854 733.060 894. Stro{ki prodajanja (z amortizacijo) (348.687) (340.288) 1025. Stro{ki splo{nih dejavnosti (z amortizacijo) (229.044) (249.431) 92a) Normalni stro{ki splo{nih dejavnosti (215.568) (208.311) 103

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopremetenih dolgoro~nih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih (438) (1.010) 43

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (13.038) (40.110) 33

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 8.196 5.420 151

7. Finan~ni prihodki iz dele`ev 264 3.269 8a) Finan~ni prihodki iz dele`ev v pridru`enih podjetjih 1 0 0

b) Drugi finan~ni prihodki iz dele`ev (s prevrednotovalnimi finan~nimi prihodki) 263 3.269 8

8 Finan~ni prihodki iz dolgoro~nih terjatev 222 12.524 2

a) Finan~ni prihodki iz dolgoro~nih terjatev do pridru`enih podjetij 21 0 0

b) Drugi finan~ni prihodki iz dolgoro~nih terjatev (s prevrednotovalnimi finan~nimi prihodki) 201 12.524 2

9. Finan~ni prihodki iz kratkoro~nih terjatev 88.403 98.601 89

a) Finan~ni prihodki iz obresti in kratkoro~nih terjatev do podjetij v skupini razen do pridru`enih podjetij 12.858 30 0

b) Drugi finan~ni prihodki iz obresti in kratkoro~nih terjatev (s prevrednotovalnimi finan~nimi prihodki) 75.545 98.571 77

10. Finan~ni odhodki za odpise dolgoro~nih in kratkoro~nih finan~nih nalo`b (9.790) (13.002) 75

a) Prevrednotovalni finan~ni odhodki pri finan~nih nalo`bah v podjetja v skupini razen v pridru`ena podjetja 0 (13.000) -

b) Drugi prevrednotovalni finan~ni odhodki (9.790) (2) 011. Finan~ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti (164.465) (190.104) 87

a) Drugi finan~ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti (164.465) (190.104) 87

12. ^ISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA (4.047) 60.049 - 713. Izredni prihodki 27.185 12.485 21814. Izredni odhodki (322) (6.485) 5

a) Izredni odhodki brez prevrednotov. popravka kapitala (322) (6.485) 5

15. POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA 26.863 6.000 44816. Davek iz dobi~ka 0 0 017. ^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA 22.816 66.049 35

Stran 32 / 50

1.3. Izkaz finan~nega izida GEA d.d.

v 000 SIT 2003 2002 A. FINAN^NI TOKOVI PRI POSLOVANJU + a) Pritoki pri poslovanju 4.190.972 4.506.117 Poslovni prihodki 4.274.075 4.519.156 Izredni prihodki, ki se nana{ajo na poslovanje 0 12.485 Za~etne manj kon~ne poslovne terjatve (82.636) (25.106) Za~etne manj kon~ne aktivne kratkoro~ne ~asovne razmejitve (467) (418)- b) Odtoki pri poslovanju (3.973.677) (4.566.511) Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoro~nih rezervacij (4.017.508) (4.174.175) Izredni odhodki, ki se nana{ajo na poslovanje 0 (6.485) Kon~ne manj za~etne zaloge (40.038) (63.253) Za~etni manj kon~ni poslovni dolgovi 83.869 (322.598)= c) Prebitek pritokov (odtokov) pri poslovanju 217.295 (60.394) B. FINAN^NI TOKOVI PRI NALO@BENJU + a) Pritoki pri nalo`benju 104.681 68.845

Finan~ni prihodki, ki se nana{ajo na nalo`benje (razen za prevrednotenje) 22.796 49.597

Izredni prihodki, ki se nana{ajo na nalo`benje 27.185 0

Pobotano zmanj{anje dolgor. finan~nih nalo`b (razen za prevredn.) 16.919 19.248

Pobotano zmanj{anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b (razen za prevrednotenje) 37.781 0

- b) Odtoki pri nalo`benju (198.557) (155.642) Izredni odhodki, ki se nana{ajo na nalo`benje (322) 0

Pobotano pove~anje neopredmetenih dolgoro~nih sredstev (razen za prevrednotenje) (28.479) (10.303)

Pobotano pove~anje opredmetenih osnovnih sredstev (razen za prevrednotenje in stvarne vlo`ke kapitala) (169.756) (110.308)

Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih nalo`b (razen za prevrednotenje) 0 (35.031)

= c) Prebitek pritokov (odtokov) pri poslovanju in nalo`benju 123.419 (147.191) C. FINAN^NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU + a) Pritoki pri financiranju (631) 257.246

Finan~ni prihodki, ki se nana{ajo na financiranje (razen za prevrednotenje) (765) 1.546

Pove~anje kapitala (brez ~istega dobi~ka) 134 0

Pobotano pove~anje kratkoro~nih finan~nih dolgov (razen za prevrednotenje) 0 255.700

- b) Odtoki pri financiranju (175.235) (101.793)

Finan~ni odhodki, ki se nana{ajo na financiranje (razen za prevrednotenje) (100.781) (91.126)

Zmanj{anje kapitala (brez ~istega dobi~ka) 0 (10.342)

Pobotano zmanj{anje dolgoro~nih finan~nih dolgov (razen za prevrednotenje) (170) (171)

Pobotano zmanj{anje kratkoro~nih finan~nih dolgov (razen za prevrednotenje) (41.500) 0

Zmanj{anje obveznosti do lastnikov iz delitve dobi~ka (32.784) (154)= c) Celotni prebitek pritokov (odtokov) v obra~unskem obdobju (52.447) 8.262

+ ZA^ETNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 58.922 50.660

= ^. KON^NO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 6.475 58.922

Stran 33 / 50

1.4. Izkaz gibanja kapitala GEA d.d.

Leto 2003 (v 000 SIT) v 000 SIT

Vpoklicani kapital Rezerve iz dobi~ka Preneseni ~isti poslovni izid

^isti poslovni izid poslovnega leta

Prevrednotovalni popravki kapitala

Osnovni kapital

Nevpoklicani

kapital

Zakonske rezerve

Rezerve za lastne dele`e

Statutarne rezerve

Druge rezerve

iz dobi~ka

Preneseni ~isti

dobi~ek

Prenesena ~ista izguba

^isti dobi~ek

poslovnega leta

^ista izguba

poslovnega leta

Splo{ni prevre-

dnotovalni popravek kapitala

Posebni prevre-

dnotovalni

popravki kapitala

Skupaj

A. Stanje 01/01-2003 846.600 0 218.157 26.447 0 0 55.707 0 0 0 1.266.691 0 2.413.602

B. Premiki v kapital 0 0 0 0 0 0 0 0 22.816 0 0 0 22.816d) Vnos ~istega

poslovnega izida poslovnega leta 22.816 22.816

C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

^. Premiki iz kapitala 0 0 0 0 0 0 (32.784) 0 0 0 0 0 (32.784)

a) Izpla~ilo dividend (30.000) (30.000)

b Druge odprave sestavin kapitala (2.784) (2.784)

D. Stanje 31/12-2003 846.600 0 218.157 26.447 0 0 22.923 0 22.816 0 1.266.691 0 2.403.634

BILAN^NI DOBI^EK 22.923 22.816 45.739

Stran 34 / 50

Leto 2002 (v 000 SIT) v 000 SIT

Vpoklicani kapital Rezerve iz dobi~ka Preneseni ~isti poslovni izid

^isti poslovni izid poslovnega leta

Prevrednotovalni popravki kapitala

Osnovni kapital

Nevpoklicani

kapital

Zakonske rezerve

Rezerve za lastne dele`e

Statutarne rezerve

Druge rezerve

iz dobi~ka

Preneseni ~isti

dobi~ek

Prenesena ~ista izguba

^isti dobi~ek

poslovnega leta

^ista izguba

poslovne-ga leta

Splo{ni prevre-

dnotovalni popravek kapitala

Posebni prevre-

dnotovalni

popravki kapitala

Skupaj

A. Stanje 01/01-2002 846.600 0 218.157 20.967 0 0 0 0 0 0 1.266.691 0 2.352.415

B. Premiki v kapital 0 0 0 0 0 0 0 0 66.049 0 0 0 66.049 d) Vnos ~istega

poslovnega izida poslovnega leta 66.049 66.049

C. Premiki v kapitalu 0 0 0 10.342 0 0 0 0 (10.342) 0 0 0 0

aa)

Razporeditev ~istega dobi~ka kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta 10.342 (10.342) 0

^. Premiki iz kapitala 0 0 0 (4.862) 0 0 0 0 0 0 0 0 (4.862)d) Druge odprave

sestavin kapitala (4.862) (4.862)D.

Stanje 31/12-2002 846.600 0 218.157 26.447 0 0 0 0 55.707 0 1.266.691 0 2.413.602

BILAN^NI DOBI^EK 55.707 55.707

Stran 35 / 50

2. Temeljne ra~unovodske usmeritve in metode

vrednotenja postavk v ra~unovoskih izkazih Ra~unovodski izkazi so sestavljeni v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih dru`bah. Podatki v ra~unovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah vodenih v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi. Pri pripravi so upo{tevane temeljne ra~unovodske predpostavke: ~asovna neomejenost poslovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega dogodka. Pri ra~unovodskih usmeritvah so upo{tevana osnovna ra~unovodska na~ela: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Metode vrednotenja se v primerjavi s preteklim letom niso spremenile. Neopredmetena dolgoro~na sredstva

Neopredmetena dolgoro~na sredstva so v bilanci stanja izkazana po neodpisani vrednosti, ki je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti. Metode vrednotenja se v primerjavi s preteklim letom niso spremenile. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so v bilanci stanja izkazana po neodpisani vrednosti, ki predstavlja razliko med nabavno in odpisano vrednostjo. V dejansko nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva so zajeti njegova nakupna cena in vsi stro{ki, ki jih je mogo~e neposredno pripisati njihovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastali stro{ki, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, pove~ujejo njegovo nabavno vrednost, ~e pove~ujejo bodo~e koristi v primerjavi s prej ocenjenimi. Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se pojavi zaradi njihove oslabitve. Okrepitve opredmetenih osnovnih sredstev se ne izvaja. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotijo, ~e njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Samo ~e je nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega sredstva manj{a od njegove knjigovodske vrednosti, se knjigovodska vrednost zmanj{a. Tak{no zmanj{anje je izguba zaradi oslabitve in se {teje kot prevrednotovalni poslovni odhodek. Amortizacija

Amortizacija je obra~unana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev. Osnovna sredstva se amortizirajo posami~no. Uporablja se enakomerni ~asovni obra~un amortiziranja. Amortizacija je obra~unana po stopnjah, ki so dolo~ene za posamezno osnovno sredstvo in se med obra~unskim letom ne spreminjajo. Dolgoro~ne finan~ne nalo`be

Dolgoro~ne finan~ne nalo`be vseh vrst se v za~etku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo nalo`ena denarna sredstva ali druga~na sredstva.

Stran 36 / 50

Dolgoro~ne finan~ne nalo`be v kapital odvisnih podjetij se letno pove~ujejo za tisti del ~istega dobi~ka oz. izgube odvisnih podjetij, ki pripada obvladujo~emu podjetju. Kasneje prejeti dele`i v dobi~ku zmanj{ujejo prvotno pove~anje finan~ne nalo`be na podlagi udele`be v dobi~ku. Dolgoro~ne finan~ne nalo`be v vrednostne papirje se v primeru, ko je dokazana po{tena vrednost manj{a od njihove knjigovodske vrednosti prevrednoti zaradi oslabitve. Vrednost oslabitve dolgoro~ne finan~ne nalo`be je finan~ni odhodek. Okrepitve dolgoro~nih finan~nih nalo`b se ne izvaja. Dolgoro~ne finan~ne nalo`be, izra`ene v tuji valuti so prera~unane v doma~o valuto po te~aju Banke Slovenija na dan nastanka. Te~ajne razlike, ki se pojavijo do datuma bilance stanja, se {teje kot postavka finan~nih prihodkov v zvezi z dolgoro~nimi finan~nimi nalo`bami oziroma finan~nih odhodkov v zvezi z dolgoro~nimi finan~nimi nalo`bami. Zaloge

Koli~inska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stro{ki nabave. Kupna cena je zmanj{ana za dobljene popuste. Koli~inska enota proizvoda oz. nedokon~ane proizvodnje se izvirno vrednoti po proizvajalnih stro{kih. S proizvajalnimi stro{ki so mi{ljeni neposredni stro{ki materiala, neposredni stro{ki dela, neposredni stro{ki storitev, neposredni stro{ki amortizacije in splo{ni proizvajalni stro{ki. Zaloge polproizvodov, nedokon~ane proizvodnje in gotovih proizvodov so vrednotene po stalnih cenah, skupaj s pripadajo~imi odmiki, kar pomeni, da so v bilanci stanja izkazane po dejanskih stro{kih. Alokacija odmikov na stro{ke prodanih izdelkov se opravlja na osnovi formule, ki najbli`je odra`a povpre~ne cene. Zaloge se prevrednotijo zaradi oslabitve v primeru, ko knjigovodska vrednost presega njihovo tr`no vrednost. S tr`no vrednostjo je mi{ljena nadomestitvena vrednost, razen ~e je ta ve~ja od ~iste iztr`ljive vrednosti. Neido~e zaloge ugotavljamo po naslednjem kriteriju:

- za zaloge, ki so starej{e od dveh let, se opravi popravek v vi{ini 20%, - za zaloge, ki so starej{e od treh let, se opravi popravek v vi{ini 50%, - za zaloge, ki so starej{e od {tirih let, se opravi popravek v vi{ini 100%.

Terjatve

Terjatve se v za~etku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi pla~ane. Terjatve za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, so izkazane izkazati kot sporne in dvomljive terjatve. Za terjatve do kupcev v dr`avi, ki niso pla~ane v 90 dneh po zapadlosti, se oblikuje popravek v vi{ini 100%, za terjatve do kupcev v tujini, ki niso pla~ane v enem letu po zapadlosti, se oblikuje popravek v vi{ini 100%, za terjatve za zamudne obresti se oblikuje popravek v vi{ini 85% in za sporne terjatve v vi{ini 50%.

Stran 37 / 50

Za terjatve za obresti do povezanega podjetja se oblikujejo popravki glede na predvideno kupnino za prodajo premo`enja v odvisnem podjetju. Za obresti obra~unane v preteklih letih je oblikovan popravek v vi{ini 100% in za obresti obra~unane v teko~em letu v vi{ini 65%. Terjatve do pravnih in fizi~nih oseb v tujini se prera~unajo v doma~o valuto na dan nastanka po srednjem te~aju Banke Slovenija. Te~ajne razlike, ki se pojavijo do dneva poravnave tak{nih terjatev ali do dneva bilance stanja, se {teje kot postavka finan~nih prihodkov oziroma finan~nih odhodkov. Kratkoro~ne finan~ne nalo`be

Kratkoro~ne finan~ne nalo`be se ob za~etku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo nalo`ena denarna ali druga~na sredstva. Podjetje ne ugotavlja in izkazuje okrepitve kratkoro~nih finan~nih nalo`b. Kratkoro~ne finan~ne se prevrednotijo zaradi oslabitve v primeru ko je dokazana po{tena vrednost kratkoro~nih finan~nih nalo`b manj{a od njihove knjigovodske vrednosti. Razlika je prevrednotovalni finan~ni odhodek. Kratkoro~ne finan~ne nalo`be izra`ene v tuji valuti, se na dan bilance stanja prera~unajo po srednjem te~aju Banke Slovenija. Njihovo pove~anje iz tega naslova pove~uje finan~ne prihodke, njihovo zmanj{anje pa pove~uje finan~ne odhodke v zvezi s kratkoro~nimi finan~nimi nalo`bami. Kapital

Celotni kapital podjetja se raz~lenjuje na osnovni kapital, vpla~ani prese`ek kapitala, rezerve, preneseni dobi~ek preteklih let, revalorizacijski popravek kapitala in nerazdeljeni ~isti dobi~ek teko~ega leta. Prevrednotenje kapitala v letu je sprememba njegove knjigovodske vrednosti. Pojavi se kot splo{no prevrednotenje kapitala ali kot posebno prevrednotenje kapitala. Splo{no prevrednotenje kapitala se v letu 2003 ni opravilo zaradi spremembe kupne mo~i doma~e denarne enote z namenom ohraniti realno vrednot, ker se v prej{njem koledarskem letu te~aj evra do tolarja ni pove~al za ve~ kot 5,5%. Obveznosti

Dolgoro~ne obveznosti se izkazujejo kot dolgoro~ne finan~ne obveznosti in dolgoro~ne poslovne obveznosti. Pove~ujejo se za pripisane obresti ali zmanj{ujejo za odpla~ane zneske in morebitne druga~ne poravnave, ~e o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoro~nih obveznosti je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanj{ani za odpla~ilo glavnice in prenose med kratkoro~ne obveznosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju. Obresti dolgoro~nih obveznosti so finan~ni odhodki. Pri kratkoro~nih obveznostih se lo~eno izkazujejo kratkoro~ne finan~ne obveznosti in kratkoro~ne poslovne obveznost. Kratkoro~ne finan~ne obveznosti so dobljena posojila. Kratkoro~ne poslovne obveznosti so dobljeni predujmi in var{~ine od

Stran 38 / 50

kupcev, obveznosti do dobaviteljev doma in v tujini, obveznosti za nezara~unano blago in storitve, obveznosti do delavcev, obveznosti do dr`avnih institucij in druge obveznosti. Prihodki in odhodki

Prihodki

a) Poslovni prihodki Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obra~unskem obdobju. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi u~inki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoro~nih sredstev. Davek na dodano vrednost se {teje kot odtegnjena obveznost. Prihodki se priznavajo na osnovi izdanih faktur na podlagi prodajnih cen, zmanj{anih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje. b) Finan~ni prihodki Finan~ni prihodki so prihodki od nalo`benja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoro~nimi in kratkoro~nimi finan~nimi nalo`bami in tudi v zvezi s terjatvami v obliki obra~unanih obresti, dele`ev v dobi~ku in kot prevrednotovalni finan~ni prihodki. Finan~ni prihodki se priznavajo samo, kadar ne obstaja dvom glede njihove velikosti in popla~ljivosti. Za obresti se prihodki priznavajo v zneskih, ki se nana{ajo na prete~eno obdobje. Odhodki

a) Poslovni odhodki Poslovne odhodke predstavljajo vsi stro{ki nastali v poslovnem letu, evidentirani po naravnih vrstah kot so stro{ki materiala, stro{ki storitev, popravek obratnih sredstev, amortizacija... Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenimi dolgoro~nimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. b) Finan~ni odhodki Finan~ni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za nalo`benje. Med odhodki za financiranje so zajete vse obra~unane realne obresti med tem ko imajo odhodki za nalo`benje predvsem naravo prevrednotovalnih finan~nih odhodkov, ki se pojavljajo v zvezi z dolgoro~nimi in kratkoro~nimi finan~nimi nalo`bami zaradi njihove oslabitve.

Stran 39 / 50

3. Pojasnila k ra~unovodskim izkazom Gea d.d.

3.1. Pojasnila postavk v bilanci stanja GEA d.d.

Dru`ba za namene poro~anja sestavlja izkaz stanja po 1. razli~ici SRS 24. Sredstva in obveznosti izra`ena v tuji valuti, so prera~unana v doma~o valuto po srednjem te~aju Banke Slovenija na dan nastanka poslovnega dogodka in na dan bilanciranja. 3.1.1. Neopredmetena osnovna sredstva Preglednica gibanja neopredmetenih dolgoro~nih sredstev (v 000 SIT):

Dolgoro~ne premo`enjske

pravice

Druga neopredmetena

dolgoro~na sredstva

Neopredmetena dolgoro~na

sredstva v gradnji oziroma izdelavi

Skupaj

NABAVNA VREDNOST Stanje 01/01-2003 39.920 25.757 515 66.192 Pridobitve 22.002 1.474 28.363 51.839 Odtujitve (11.500) (22.560) (34.060)Prevrednotevanje 0 Stanje 31/12-2003 50.422 27.231 6.318 83.971

POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 01/01-2003 28.451 14.981 43.432 Pridobitve 0 Odtujitve (11.500) (11.500)Amortizacija 5.780 5.354 11.134 Prevrednotevanje 0

Stanje 31/12-2003 22.731 20.335 43.066

Neodpisana vrednost 01/01-2003 11.469 10.776 515 22.760

Neodpisana vrednost 31/12-2003 27.691 6.896 6.318 40.905 V neopredmetena osnovna sredstva so bila v letu 2003 vlo`ena sredstva v vi{ini 28,3 mio SIT. Pomembnej{a vlaganja pri neopredmetenih osnovnih sredstvih so vlaganja v celostno podobo GEA v vi{ini 22,0 mio SIT in vlaganja v za{~ito blagovnih znamk v vi{ini 6,3 mio SIT. Uporabljena amortizacijska stopnja za neopredmetena osnovna sredstva je 20% letno.

Stran 40 / 50

3.1.2. Opredmetena osnovna sredstva Preglednica gibanja opredmetenih osnovnih sredstev (v 000 SIT):

Zemlji{~a ZgradbeOprema in

nadomestni deli

Drobni inventar

Druga

opredmetena osnovna

sredstva

Kratkoro~ni predujmi

Opredmetena osnovna

sredstva v izdelavi

Skupaj

NABAVNA VREDNOST Stanje 01/01-2003 138.064 1.691.666 2.153.247 20 10.601 5.369 60.381 4.059.348 Pridobitve 20.537 36.921 100.811 37.217 175.082 370.568 Odtujitve (51.708) (202) (41.627) (159.185) (252.722)Prevrednotenje 0 Stanje 31/12-2003 158.601 1.728.587 2.202.350 20 10.399 959 76.278 4.177.194 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 01/01-2003 1.198.563 1.213.308 19 9.047 2.420.937 Pridobitve 0 Odtujitve (51.327) (146) (51.473)Amortizacija 33.079 141.853 349 175.281 Prevrednotenje 0

Stanje 31/12-2003 1.231.642 1.303.834 19 9.250 2.544.745 Neodpisana vrednost 01/01-2003 138.064 493.103 939.939 1 1.554 5.369 60.381 1.638.411 Neodpisana vrednost 31/12-2003 158.601 496.945 898.516 1 1.149 959 76.278 1.632.449

V opredmetena osnovna sredstva so vlo`ena sredstva v vi{ini 175 mio SIT. Pomembnej{a vlaganja v opredmetena osnovna sredstva so naslednja: - nakup zemlji{~ v vi{ini 36,9 mio SIT, - nakup in sanacija gradbenih objekotov v vi{ini 44,3 mio SIT, - nakup opreme 93,8 mio SIT. Na dan bilanciranja je stanje obveznosti do dobaviteljev za opredmetena osnovna sredstva 58,1 mio SIT Metoda obra~unavanja amortizacije je bila enaka kot v preteklem letu. Amortizacija je bila obra~unana po naslednjih stopnjah: · gradbeni objekti 2,5% - 5% · proizvajalna oprema 9,5% · transportna sredstva 12% - 25% · ra~unalni{ka oprema 30% · druga oprema 7% - 14%. Zgradbe in zemlji{~a so zastavljena kot jamstvo za kratkoro~ni kredit v vi{ini 640 mio SIT.

Stran 41 / 50

3.1.3. Dolgoro~ne finan~ne nalo`be Preglednica gibanja dolgoro~nih finan~nih nalo`b (v 000 SIT):

Nalo`be v delnice in

dele`e podjetij v skupini razen

pridru`enih podjetij

Nalo`be v delnice in

dele`e pridru`enih

podjetij

Druge nalo`be v delnice in

dele`e

Odkupljene lastne

delnice in odkupljeni

lastni dele`i

Skupaj

NABAVNA VREDNOST Stanje 01/01-2003 200.915 572 46.527 31.309 279.323Pridobitve Zmanj{anja (11.609) (11.609) Prevrednotenje 22 49 71Stanje 31/12-2003 200.915 594 34.967 31.309 267.785 POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 01/01-2003 200.915 11.609 4.862 217.386

Pove~anje Zmanj{anje (11.609) (11.609) Prevrednotenje 9.790 9.790

Stanje 31/12-2003 200.915 9.790 4.862 215.537

Neodpisana vrednost 01/01-2003 - 572 34.918 26.447 61.937

Neodpisana vrednost 31/12-2003 - 594 25.177 26.447 52.218 Dolgoro~na finan~na nalo`ba v podjetje v skupini se nana{a na podjetje GEA Oljarna Dom`ale d.o.o., Dom`ale. Dele` GEA d.d. v kapitalu odvisnega podjetja je 87,5%. Odvisno podjetje je poslovno leto 2003 zaklju~ilo z izgubo v vi{ini 61,2 mio SIT. Nalo`ba v pridru`eno podjetje se nana{a na podjetje Uljara GEA&ABA d.o.o., Sarajevo. Dele` GEA d.d. v kapitalu pridru`enega podjetja je 49%. Podjetje je v letu 2003 poslovalo z dobi~kom v vi{ini 2 tiso~ SIT. Druge nalo`be v delnice in dele`e so nalo`be v kapital drugih podjetij, bank in zavarovalnic v dr`avi z namenom pridobivanja finan~nih prihodkov. Pri nalo`bi v Krekovo zavarovalnico je bila opravljena oslabitev nalo`be v vi{ini 9,0 mio SIT. Skupni nominalni znesek lastnih delnic na dan bilance stanja je 26.447.176,00 SIT in se v letu 2003 ni spremenil. Odkupljene lastne delnice predstavljajo v kapitalu dru`be 2,31%.

Stran 42 / 50

3.1.4. Zaloge v 000 SIT

2003 2002

Zaloge surovin in materiala 371.502 240.143 Surovine in material v skladi{~u 371.502 240.143

Nedokon~ana proizvodnja in storitve 57.137 138.620

Polizdelki 58.243 143.479 Odmiki od cen proizvodnje in storitev (1.106) (4.859)

Proizvodi 52.057 81.717

Proizvodi v lastnem skladi{~u 52.003 85.334 Proizvodi v lastni prodajalni 2.311 1.869 Vra~unani DDV od proizvodov v prodajalni (181) (146)

Odmiki od cen proizvodov (2.076 (5.340)

Skupaj zaloge 480.696 460.480 Iztr`ljiva vrednost zalog surovin in materiala je 382,2 mio SIT. Iztr`ljiva vrednost zalog nedokon~ane proizvodnje je 68,7 mio SIT in zalog proizvodov 72,6 mio SIT. V teku leta so bile pri surovinah in materialu ugotovljene popisne razlike v vi{ini 4,4 mio SIT prese`ka in 2,4 mio SIT primanjkljaja; pri proizvodih je prese`ek 0,4 mio SIT in primanjkljaj 0,1 mio SIT. Vrednost neido~ih zalog surovin in materiala je odpisana v vi{ini 1,3 mio SIT. 3.1.5. Kratkoro~ne poslovne terjatve

v 000 SIT 2003 2002

Kratkoro~ne terjatve do kupcev 820.328 791.913 Kratkoro~ne terjatve do kupcev v dr`avi 655.648 661.155 Kratkoro~ne terjatve do kupcev v tujini 241.801 209.621 Popravek vrednosti kratkoro~nih terjatev do kupcev zaradi oslabitve (77.121) (78.863)Kratkoro~ne terjatve, povezane s finan~nimi prihodki 20.322 9.812 Kratkoro~ne terjatve za obresti 162.132 139.738 Popravek vrednosti kratkoro~nih terjatev zaradi oslabitve (141.810) (129.926)Druge kratkoro~ne terjatve 118.836 68.557 Terjatve za vstopni DDV 45.213 60.605 Druge kratkoro~ne terjatve do dr`avnih in drugih institucij 1.100 0 Ostale kratkoro~ne terjatve 72.523 7.952 Skupaj 959.486 870.282

Stran 43 / 50

Zapadlost terjatev do kupcev v dr`avi - po rokih zapadlosti: v 000 SIT 2003Zapadle terjatve nad 90 dni 17.379Zapadle terjatve nad 60 dni 11.469Zapadle terjatve nad 30 dni 35.498Zapadle terjatve do 30 dni 93783Terjatve v to`bi 62.421Nezapadle terjatve 435.098Skupaj 655.648 V terjatvah do kupcev v dr`avi, je terjatev do podjetja v skupini 4,2 mio SIT. Za terjatve do kupcev v dr`avi so oblikovani popravki v vi{ini 48,6 mio SIT. Za terjatve za zamudne obresti so oblikovani popravki v vi{ini 38,8 mio SIT in za terjatve za obresti do odvisnega podjetja v vi{ini 102,9 mio SIT. Terjatve do kupcev v dr`avi niso zavarovane. Zapadlost terjatev do kupcev v tujini – po rokih zapadlosti: v 000 SIT

2003

Zapadle terjatve nad 90 dni 113.646 Zapadle terjatve nad 60 dni 75.442 Zapadle terjatve do 60 dni 21.037 Nezapadle terjatve – zapadle v 60 dneh 31.675 Skupaj 241.800 Za terjatve do kupcev v tujini so oblikovani popravki v vi{ini v vi{ini 28,5 mio SIT. Terjatve do kupcev v tujini so zavarovane pri Slovenski izvozni dru`bi. V terjatvah do kupcev v tujini, je terjatev do pridru`enega podjetja 56,9 mio SIT. Ta terjatev ni zavarovana. 3.1.6. Kratkoro~ne finan~ne nalo`be v 000 SIT

2003 2002Kratkoro~na dana posojila 612.266 605.833 Kratkoro~ni depoziti pri bankah in drugih finan~nih institucijah 10.000 54.214 Popravek vrednosti kratkoro~nih finan~nih nalo`b zaradi oslabitve (81.274) (81.274)Skupaj 540.992 578.773 Kratkoro~na dana posojila se v vi{ini 98,1% nana{ajo na posojilo dano odvisnemu podjetju GEA Oljarna Dom`ale d.o.o. Vrednost kratkoro~nih finan~nih nalo`b je izkazana po izvirni vrednosti na osnovi posojilnih pogodb. Oslabitev kratkoro~nih finan~nih nalo`b v vi{ini 81,2 mio SIT se nana{a na posojilo odvisnemu podjetju. Oslabitev kratkoro~nih finan~nih nalo`b je narejena zaradi predvidene ni`je vrednosti popla~ila danega posojila.

Stran 44 / 50

3.1.7. Kapital v 000 SIT

2003 2002Vpoklicani kapital 846.600 846.600 Osnovni delni{ki kapital - navadne delnice 846.600 846.600

Rezerve iz dobi~ka 244.604 244.604 Zakonske rezerve 218.157 218.157 Rezerve za lastne delnice oziroma dele`e 26.447 26.447

^isti dobi~ek 45.739 55.707 Preneseni ~isti dobi~ek iz prej{njih let 22.923 0 Ostanek ~istega dobi~ka poslovnega leta 22.819 55.707

Splo{ni prevrednotovalni popravek kapitala 1.266.691 1.266.691 Splo{ni prevrednotovalni popravek vpoklicanega kapitala 1.266.691 1.266.691

Skupaj 2.403.634 2.413.602 Osnovni kapital je razdeljen na 846.600 navadnih delnic; nominalna vrednost delnice je 1.000 SIT. Rezerve iz dobi~ka predstavljajo zakonske rezerve in rezerve za lastne delnice. Podjetje ima odobreni kapital v vi{ini 423.300.000,00 SIT. V letu 2003 iz naslova odobrenega kapitala niso bile izdane delnice. Na osnovi sklepa skup{~ine je bil bilan~ni dobi~ek razporejen za dividende v vi{ini 30,0 mio SIT in za nagrado upravi in ~lanom nadzornega sveta v vi{ini 2,8 mio SIT. Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2003 je 2.839,16 SIT. Bilan~ni dobi~ek V 000 SIT

2003 2002a) ^isti poslovni izid poslovnega leta 22.816 66.049 b) + Preneseni ~isti dobi~ek iz prej{njih let 22.923 0

c) - Pove~anje rezerv iz dobi~ka po sklepu uprave rezerv za lastne delnice 0 10.342

d) = Bilan~ni dobi~ek 45.739 55.707 ^isti dobi~ek poslovnega leta je 22,8 mio SIT, preneseni ~isti dobi~ek iz leta 2002 je 22,9 mio SIT in bilan~ni dobi~ek 45,7 mio SIT.

Stran 45 / 50

3.1.8. Kratkoro~ne finan~ne in poslovne obveznosti v 000 SIT

2003 2002Kratkoro~ne obveznosti iz financiranja 696.500 738.000 Kratkoro~na posojila, dobljena pri bankah v dr`avi 696.500 738.000

Kratkoro~ne obveznosti do dobaviteljev 643.556 561.175 Kratkoro~ne obveznosti do dobaviteljev v dr`avi 241.355 178.110 Kratkoro~ne obveznosti do dobaviteljev v tujini 159.991 37.768 Kratkoro~ne obveznosti za nezara~unano blago in storitve 242.210 345.297

Skupaj 1.340.056 1.299.175 Podjetje izkazuje obveznosti iz financiranja v vi{ini 696,5 mio SIT iz naslova kratkoro~nih posojil, dobljenih pri bankah v dr`avi. Posojila so v celoti zavarovana z nepremi~ninami. Krediti, najeti pri bankah, so kratkoro~ni in zapadejo v pla~ilo v teku leta 2004. Obrestna mera za najete kredite je med 8,4% - 9,7% na leto. Krediti so najeti pri bankah v dr`avi. Obrestna mera je dolo~ena v odstotku od odobrenega kredita in izra`ena v SIT. Po{tena vrednost kratkoro~nih finan~nih nalo`b in poslovnih obveznosti je enaka knjigovodski vrednosti. Skupni znesek obveznosti, ki jih podjetje izkazuje do ~lanov uprave je 1.867.706,88 SIT, do ~lanov nadzornega sveta 197.008,82 SIT in notranjih lastnikov 9.520.995,50 SIT. 3.2. Pojasnila postavk k izkazu poslovnega izida GEA d.d.

Dru`ba za namene poro~anja sestavlja izkaz poslovnega izida po 2. razli~ici SRS 25. 6. Prihodki in odhodki v tuji valuti so v izkazu poslovnega izida prera~unani v doma~o valuto po srednjem te~aju Banke Slovenija na dan nastanka poslovnega dogodka. Kot podro~ni in obmo~ni odsek podjetja se smatra Republika Slovenija. Pogoji prodaje se glede na prodajo na doma~em in tujem trgu bistveno ne razlikujejo. 3.2.1. ^isti prihodki od prodaje

v 000 SIT 2003 2002

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na doma~em trgu 3.396.105 3.201.348 Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu 440.528 682.221 Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na doma~em trgu 378.076 424.416 Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem trgu 2.290 144.977 Skupaj 4.216.999 4.452.962

Stran 46 / 50

Podjetje je na doma~em trgu doseglo prihodke v vi{ini 3.774,1 mio SIT in na tujih trgih v vi{ini 442,8 mio SIT. 3.2.2. Stro{ki po naravnih vrstah v 000 SIT 2003 2002Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 357.917 514.881 Stro{ki materiala 2.721.973 2.896.666 Stro{ki storitev 314.566 319.086 Stro{ki dela 417.631 407.161 Amortizacija 185.614 193.306 Prevrednotovalni poslovni odhodki 13.476 41.120 Dolgoro~ne rezervacije 0 0 Stro{ki obresti 0 0 Drugi stro{ki 21.556 16.082 Skupaj 4.032.733 4.388.303 3.2.3. Stro{ki dela v 000 SIT

2003 2002Pla~e zaposlencev 284.924 287.109 Nadomestila pla~ zaposlencev 8.716 4.859 Regres za letni dopust, povra~ila in drugi prejemki zaposlencev 57.924 50.397

Delodajal~evi prispevki od pla~, nadomestil pla~, bonitet, povra~il in drugih prejemkov zaposlencev 47.825 47.259

Druge delodajal~eve dajatve od pla~, nadomestil pla~, bonitet, povra~il in drugih prejemkov zaposlencev 18.242 17.537 Skupaj 417.631 407.161 Skupni znesek prejemkov, ki jih je za opravljanje nalog v podjetju v poslovnem letu 2003 prejela uprava je 22.264.456,32 SIT, skupni znesek prejemkov ~lanov nadzornega sveta je 1.709.211,17 SIT in prejemki zaposlenih na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, je 46.144.998,09 SIT. 3.2.4. Odpisi vrednosti v 000 SIT

2003 2002Amortizacija 185.614 193.306 Amortizacija neopredmetenih dolgoro~nih sredstev 10.334 7.867 Amortizacija zgradb 33.079 36.625 Amortizacija opreme in nadomestnih delov 142.201 148.439 Amortizacija drugih opredmetenih osnovnih sredstev 375 Prevrednotovalni poslovni odhodki 13.476 41.120

Prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih dolgoro~nih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev 438 1.010 Prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev 13.038 40.110 Skupaj 199.090 234.426

Stran 47 / 50

Amortizacija je v teku leta 2003 vi{ja pri neopredmetenih dolgoro~nih sredstvih zaradi pove~anih vlaganj v ta sredstva v letu 2003. Pri zgradbah in opremi je amortizacija nekoliko ni`ja, ker je bilo v ta osnovna sredstva vlaganj nekoliko manj kot je zna{ala letna amortizacija. Prevrednotovalni poslovni odhodki, v vi{ini 0,4 mio SIT, so posledica odpisa neuporabnih opredmetenih osnovnih sredstev. Prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev so posledica oblikovanja popravka terjatev do kupcev v tujini in terjatev za zamudne obresti v skupni vi{ini 13,0 mio SIT. 3.2.5. Finan~ni prihodki iz kratkoro~nih terjatev v 000 SIT 2003 2002Prihodki od obresti 32.566 34.590

Prihodki od prevrednotenja (kratkoro~nih) terjatev in dolgov zaradi ohranitve vrednosti 55.582 63.630 Drugi finan~ni prihodki 255 381 Skupaj 88.403 98.601 Iz naslova obresti za finan~ne nalo`be in zamudne obresti so dose`eni prihodki v vi{ini 32,5 mio SIT. Pozitivne te~ajne razlike iz naslova prevrednotenja terjatev in dolgov zna{ajo 55,5 mio SIT. 3.2.6. Finan~ni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti v 000 SIT

2003 2002Odhodki za obresti 91.743 90.908

Odhodki od prevrednotenja dolgov in terjatev zaradi ohranitve vrednosti 72.722 98.980 Drugi finan~ni odhodki 0 216 Skupaj 164.465 190.104 Odhodki za obresti se nana{ajo na obresti v zvezi z najetimi posojili v vi{ini 82,9 mio SIT, na obresti iz naslova zamude pla~il 0,7 mio SIT in iz naslova popustov danih pri izterjavi zamudnih obresti 8,0 mio SIT. Iz naslova prevrednotenja dolgov in terjatev so nastale negativne te~ajne razlike v vi{ini 72,7 mio SIT. 3.2.7. ^isti izid obra~unskega obdobja v 000 SITVrsta dobi~ka / izgube 2003 2002Dobi~ek iz poslovanja 81.319 148.761 Izguba iz financiranja (85.366) (88.712)Izredni dobi~ek 26.863 6.000 ^isti poslovni izid obra~unskega obdobja 22.816 66.049

Stran 48 / 50

Poslovanje je pozitivno; dobi~ek poslovnega leta je dose`en v vi{ini 22,8 mio SIT. V primeru, da bi se v letu 2003 izvedlo splo{no prevrednotenje kapitala z rastjo te~aja EUR, bi bil poslovni izid manj{i za 67,1 mio SIT in v primeru prevrednotenja z rastjo cen `ivljenjskih potreb{~in za 110,7 mio SIT. 3.2.8. Predlog uporabe bilan~nega dobi~ka v 000 SIT 2003

Bilan~ni dobi~ek 45.739

Del dobi~ka za prenos v naslednje leto 45.739 Bilan~ni dobi~ek za leto 2003 je 45,7 mio SIT. Uprava predlaga, da se bilan~ni dobi~ek ne razporedi in se prenese v naslednje leto. 3.3. Pojasnila postavk k izkazu finan~nega izida GEA d.d.

Izkaz finan~nega izida je sestavljen v obliki stopenjskega izkaza po posredni metodi, torej po drugi razli~ici SRS 26. Pritoki in odtoki se obravnavajo kot finan~ni tokovi pri poslovanju, pri nalo`benju in pri financiranju. Podatki za postavke v izkazu finan~nega izida izhajajo iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in drugih evidenc (npr. analiti~na bruto bilanca). 3.4. Kazalniki

2003 2002 Kazalniki stanja financiranja

a) Stopnja lastni{kosti financiranja (Kapital / Obveznosti do virov sredstev)

0,63 0,64

b) Stopnja dol`ni{kosti financiranja (Dolgovi / Obveznosti do virov sredstev)

0,37 0,36

c) Stopnja dolgoro~nosti financiranja (Kapital + dolgoro~ni dolgovi / Obveznosti do virov sredstev

0,63 0,64

d) Koeficient dolgovno – kapitalskega razmerja (Dolgovi / Kapital)

0,58 0,56

Kazalniki stanja investiranja a) Stopnja osnovnosti investiranja (Osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / Sredstva)

0,44 0,44

b) Stopnja dolgoro~nosti investiranja (Osnovna sredstva+dolgoro~ne finan~ne nalo`be +dolgoro~ne poslovne terjatve / Sredstva)

0,46 0,46

c) Stopnja odpisanosti opredmetenih osnovnih sredstev (Popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev / Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev)

0,61 0,60

Kazalniki vodoravnega finan~nega ustroja a) Kapitalska pokritost osnovnih sredstev (Kapital / Osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)

1,44 1,45

Stran 49 / 50

b) Kapitalska pokritost dolgoro~nih sredstev (Kapital / Dolgoro~na sredstva)

1,39 1,39

c) Neposredna pokritost kratkoro~nih obveznosti (Likvidna sredstva / Kratkoro~ne obveznosti)

0,005 0,04

d) Pospe{ena pokritost kratkoro~nih obveznosti (Likvidna sredstva + kratkoro~ne terjatve / Kratkoro~ne obveznosti)

0,70 0,70

2003 2002

e) Kratkoro~na pokritost kratkoro~nih obveznosti (Kratkoro~na sredstva / Kratkoro~ne obveznosti)

1,49 1,50

Kazalniki gospodarnosti a) Gospodarnost poslovanja (Poslovni prihodki / Poslovni odhodki)

1,02 1,03

b) Stopnja proizvajalne stro{kovnosti poslovnih prihodkov (Stro{ki proizvajanja v prodanih koli~inah / Poslovni prihodki)

0,76 0,72

c) Stopnja delovne stro{kovnosti poslovnih prihodkov (Stro{ki dela / Poslovni prihodki)

0,10 0,09

d) Stopnja materialne stro{kovnosti poslovnih prihodkov (Stro{ki materiala / Poslovni prihodki)

0,64 0,65

e) Stopnja dobi~kovnosti poslovnih prihodkov (Poslovni dobi~ek / Poslovni prihodki)

0,02 0,03

f) Stopnja ~iste dobi~kovnosti prihodkov (^isti dobi~ek / Prihodki)

0,005 0,01

Kazalniki dobi~konosnosti a) ^ista dobi~konosnost kapitala (^isti dobi~ek v poslovnem obdobju / Povpre~na vrednost kapitala (brez ~istega dobi~ka poslovnega obdobja)

0,01 0,03

b) ^ista dobi~konosnost osnovnega kapitala (^isti dobi~ek v poslovnem obdobju / Povpre~na vrednost osnovnega kapitala)

0,03 0,08

c) Dividendnost osnovnega kapitala (Vsota dividend za poslovno obdobje / Povpre~na vrednost osnovnega kapitala)

0,00 0,035

DOGODKI PO DNEVU RA^UNOVODSKIH IZKAZOV

V ~asu od dneva ra~unovodskih izkazov do dneva poro~ila niso nastopili dogodki, ki bi bistveno vplivali na ra~unovodske izkaze.

Stran 50 / 50