letno poro^ilo 2013 - sng maribor · baleta romeo in julija sergeja prokofjeva, ki je v...

$: LETNO PORO^ILO 2013 - SNG Maribor · baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ki je v koreografiji Valentine Turcu po‘el navdu{enje na Dubrovni{kem poletnem festivalu; gostovanje,$
MARIBOR, FEBRUAR 2014

LETNO PORO^ILO

2013»Ustvarjeno v Drami, Operi, Baletu

Slovenskega narodnega gledali{~a Mariborin na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje«

Created in Drama, Opera, Ballet of the Slovene National Theatre Maribor

and at Maribor Theatre Festival

3

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Ime zavoda: Slovensko narodno gledali{~e Maribor, javni zavodSkraj{ano ime: SNG Maribor

Slovenska 27, 2000 MariborMati~na {tevilka: 5053315000Dav~na {tevilka: SI19801491Dejavnost: 90.030TRR: 01100-6000012730, odprt pri UJP Slovenska BistricaTelefonska {tevilka: 02/ 250 61 00Telefaks: 02/ 250 61 08Elektronski naslov: [email protected]: Vlada R Slovenije (Ur. l. 46/2003, 68/2003, 98/2008, 59/2010 – Sklep Vlade

Republike Slovenije o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodnogledali{~e Maribor)

Javni zavod je vpisan v sodni register pravnih oseb pri Okro‘nem sodi{~u v Mariboru pod registrsko{tevilko 397-00.

Organi zavoda: direktor, Svet SNG Maribor in Strokovni svet SNG Maribor.

Svet SNG Maribordr. Gregor Pivec, predsednikJaki Jurgec, namestnik predsednikaLidija Divjak MirnikVlasta DrozgEva Kra{mag. Zdravko Luketi~Marija Ribi~

Ustanovitelj javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor

Vlada Republike Slovenije

Strokovni svet SNG MariborDarko Brlek, predsednikJaki Jurgec, namestnik predsednikaToma‘ HabeEva Kra{Ana PerneAlenka Ribi~Toma‘ RodeMatija Varldr. Jernej Weiss

Direktor SNG MariborDanilo Ro{ker

Umetni{ki direktor DrameDiego de Brea

Umetni{ki direktor OpereSimon Kre~i~

Umetni{ki direktor BaletaEdward Clug

Umetni{ka direktoricaFestivala Bor{tnikovo sre~anje

Alja Predan

Pomo~nik direktorjaza podro~je tehnike

Drago Prosnik

Pomo~nica direktorjaza finan~ne zadeve

Aleksandra Hojnik

5

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Gledali{~e v kriznih razmerah: s pripadnostjo vseh zaposlenihdo uspe{nih koprodukcij in izstopajo~e prezence namednarodnem kulturnem prizori{~u

Ne glede na {tevilne izzive in preizku{nje, ki smo jih v Slovenskem narodnem gledali{~u Mariborizkusili v letu 2013 – ali nemara prav zato –, za~en{i z var~evalnimi ukrepi in racionalizacijostro{kov na tako reko~ vseh podro~jih, lahko brez pomislekov trdimo, da je za nami {e eno zelouspe{no leto. K temu so bistveno pripomogle ozave{~enost in samozavest glede umetni{keidentitete na{ega gledali{~a, ki je ‘e po svojem na~inu delovanja izredno kompleksen kulturno-umetni{ki organizem, in zavezanost k uresni~evanju zastavljenih ciljev, med katerimi treba posebejpoudariti predvsem visoko stopnjo dostopnosti na{ih predstav in dogodkov. Prav slednji prina{ajododano vrednost v {ir{em kontekstu sodobnih estetik in praks, umetni{ke refleksije {tevilnih‘ivljenjskih resnic ter odzivnosti na aktualno dru‘beno stanje. Kljub poglabljanju ekonomskekrize in socialnih razlik, kar se opazno odra‘a tudi v upadanju obiska (ljudje se zaradi nezaposlenostiin zvi{evanja ‘ivljenjskih stro{kov v ve~ini primerov ‘al najprej odpovedujejo kulturnim dobrinam),nam je z mo~no marketin{ko strategijo ter uporabniku prijaznimi in zanimivimi programi uspeloobdr‘ati interes publike in posledi~no obiskanost na{ih dramskih, opernih in baletnih predstavter koncertov.

Za~etek mojega novega mandata v mesecu septembru zaznamuje predvsem samopremislek odosedanjem delu, ki sem ga vselej opravljal s pripadnostjo, odgovornostjo in s posluhom za ljudi,dedi{~ino slovenske kulture, sodobno umetnost, programske usmeritve umetni{kih direktorjevin ne nazadnje tudi specifi~nost okolja, v katerem deluje na{e gledali{~e. Ponovno potrditevmandata dojemam kot novo prilo‘nost, da bi nekatere uspehe iz preteklosti lahko spet uresni~iliin jih kljub recesiji v nekaterih segmentih celo presegli – v mislih imam predvsem intenzivnej{eplasiranje na{ih produkcij v mednarodni prostor in sodelovanje z drugimi kulturnimi zavodi.Podobno refleksijo je zahteval tudi prihod obeh umetni{kih direktorjev Drame in Opere, ki bi ssve‘im in ~asu primernim konceptom lahko konkurirala sodobnim umetni{kim imperativom innajvi{jim uprizoritvenim standardom: ve~ kot le uspe{no in stabilno obdobje mariborske Dramepod vodstvom Vilija Ravnjaka se zato nadaljuje in v marsi~em nadgrajuje z inovativnimiprogramskimi vizijami prodornega slovenskega re‘iserja Diega de Bree, kozmopolitski operniorientir Benjamina Pionnierja pa se je z nastopom novega umetni{kega direktorja Opere,perspektivnega mladega pianista in dirigenta Simona Kre~i~a, v za~etku novembra preusmeril vintenzivnej{i naslon na slovenske operne kapacitete in v odprto sodelovanje s podobnimi kulturnimizavodi doma in v tujini, obenem pa {e naprej dajemo prilo‘nost najrazli~nej{im profilom slovenskihopernih solistov in drugih svobodnih umetnikov.K ve~ji prepoznavnosti slovenskega gledali{~a zadnja leta prispeva Festival Bor{tnikovo sre~anjepod vodstvom Alje Predan, ki je od Ministrstva za kulturo v septembru dobila petletni mandat.Festival je pod njenim vodstvom do‘ivel preporod. Doma in v tujini pa je postal prepoznavenkot blagovna znamka iz Slovenije. S svojim bogatim uprizoritvenim programom ter odprtokomunikativnostjo med profesionalnimi gledali{~niki, {tudenti in ljubitelji predstavlja svojevrstenslovenski fenomen oplajanja idej v sferi sodobnega gledali{~a in nadvse uspe{nega sobivanjarazli~nih umetni{kih estetik.

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

6

Ve~plastno poslanstvo na{ega gledali{~a, ki zdru‘uje {tiri samostojne entitete – Dramo, Opero,Balet in Festival Bor{tnikovo sre~anje –, smo kljub zmanj{anemu {tevilu zaposlenih, ki kljub te‘kigospodarski situaciji ~utijo nezmanj{ano pripadnost gledali{~u, uresni~ili v celoti, zaradi izjemnegauspeha na{ih koprodukcij pa smo bili dele‘ni vse ve~jega ugleda in prezence na mednarodnemprizori{~u. Na tem mestu velja izpostaviti sodelovanje s finskim opernim festivalom Savonlinnapri uprizoritvi Mozartove opere Don Giovanni, v koprodukciji s francoskima opernima hi{ama izMetza in Toursa pa smo v Mariboru in prvi~ na slovenskih tleh do‘iveli celotno inscenacijoPuccinijevega Triptiha.Med najve~jimi uspehi preteklega leta velja izpostaviti mednarodno gostovanje neoklasi~negabaleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ki je v koreografiji Valentine Turcu po‘el navdu{enje naDubrovni{kem poletnem festivalu; gostovanje, ki se je izkazalo kot najuspe{nej{a predstavafestivala, je bistveno prispevalo k dogovoru na{e nove koprodukcije z Dubrovni{kim poletnimfestivalom in Festivalom Ljubljana. Tudi nova uprizoritev Bizeteve Carmen je do‘ivela dobersprejem in posledi~no tudi velik interes s strani mednarodne javnosti, saj se s predstavoodpravljamo na enomese~no gostovanje na Japonsko junija letos. Izjemen uspeh na doma~emodru smo dosegli z uprizoritvijo Verdijeve velike opere Aida (ob 200-letnici skladateljevega rojstva)v koprodukciji s Cankarjevim domom iz Ljubljane. Predstava je umetni{ko rast pokazala ‘e vzelo kratkem ~asu, v mesecu januarju 2014 pa je na ve~ ponovitvah slovensko ob~instvo navdu{ilatudi v Gallusovi dvorani. Daljnose‘ni u~inek uspeha te koprodukcije se ka‘e ‘e v sedanjosti, saj sedogovarjamo za vzajemno gostovanje s predstavo Aida ter z gledali{ko produkcijo na{e Drame vmesecu oktobru v Slova{kem narodnem gledali{~u v Bratislavi.Izstopajo~e dose‘ke je v preteklem letu zabele‘ila tudi mariborska Drama, in sicer s predstavoDo tu sega gozd, ki je osvojila grand prix na festivalu Zlati lev v hrva{kem Umagu, predstava JohnGabriel Borkman pa je na osrednjem slovenskem gledali{kem dogodku, tj. na Festivalu Bor{tnikovosre~anje, osvojila kar tri nagrade, in sicer dve nagradi za igro (Nata{a Matja{ec Ro{ker, IgorSamobor) ter za najbolj{o re‘ijo (Mateja Kole‘nik). Na omenjenem festivalu pa smo prejeli tudinagrado za najbolj{o scenografijo v uprizoritvi Mojster in Margareta (Numen in Ivana Radenovi}).V mariborski Drami pa smo lahko upravi~eno ponosni na {e en dose‘ek, ki je ob splo{nem upaduobiskanosti kulturnih dogodkov {e toliko bolj pomemben in celo presenetljiv: po na{ih podatkihv zadnjih letih bele‘imo konstantno porast obiska, ki je v preteklem letu zna{al ve~ kot 46.000obiskovalcev.Visoka obiskanost in bogata ponudba raznovrstnih prireditev, tako v na{i produkciji kakor tudigostujo~ih dogodkov, ki se zvrstijo v na{em gledali{~u, zgovorno dokazujejo, da je na{a ustanovadru‘beno, kulturno in umetni{ko sredi{~e {ir{ega severovzhodnega dela Slovenije ([tajerske,Pomurja, razli~nih predelov v zamejstvu idr.), konstanten obisk tujcev iz sosednje Avstrije, Hrva{ke,Mad‘arske in drugod pa jasno ka‘e na kvaliteto, ki jo je zaznala tudi mednarodna kulturna javnostin ljubitelji uprizoritvenih umetnosti. K {e ve~ji mednarodni prepoznavnosti in vpetosti na{egagledali{~a v evropski gledali{ki prostor daje specifi~no noto tudi ~lanstvo v ETC (European TheatreConvention) – umetni{ki direktor mariborske Drame Diego de Brea je med drugim postal ~lanodbora omenjene institucije.Izredno pozitivne izku{nje imamo {e z eno evropsko institucijo, in sicer z Evropskim socialnimskladom, s katerim sodelujemo pri projektu Nove karierne perspektive. V okviru omenjenegaprojekta smo anga‘irali skupno devet deficitarnih in obenem tudi te‘je zaposljivih umetni{kihkadrov, ki pomenijo neposredno pomladitev na{ih umetni{kih ansamblov, kar bi bilo zaradiomejenosti pri zaposlovanju sicer nemogo~e. Zaskrbljujo~e je sicer dejstvo, da smo v odlo~bi

7

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Ministrstva za kulturo prejeli za deset odstotkov manj sredstev za maso pla~ v naslednjem letu,kljub temu da ostaja na{ obseg dela nezmanj{an – {e ve~, na nekaterih programskih segmentihbele‘imo celo porast realizacije, kar vpliva tudi na preobremenjenost in ponekod celo izgorelostna{ih zaposlenih, za~en{i s tehni~nimi slu‘bami pa vse do umetni{kih ansamblov. Kljubpomanjkanju finan~nih sredstev smo v preteklem letu priskrbeli dva nova instrumenta (za ~lanasimfoni~nega orkestra).

V teh ~asih, ko finan~na in gospodarska kriza {e ni popustila, iskreno upamo in si ‘elimonekoliko ve~ posluha tudi s strani dr‘ave, ki bi se morala zavedati pomena vrednotslovenske kulture, umetnosti, {e posebej gledali{ke in glasbene poustvarjalnosti, ki ni lesve‘a oaza humanosti in inspiracije v najturobnej{ih trenutkih na{e dru‘be, ampaktudi neusahljiv vrelec klju~nih spoznanj o nas samih ter o prostoru in ~asu, ki ga ‘ivimo –kajti le z negovanjem umetnosti, ki spodbuja novosti in kreativnost, komunikacijo in~ut za so~loveka, se lahko s skupnimi mo~mi pribli‘amo idealom in dose‘emo resni~nostbolj{ega jutri.

Danilo Ro{kerdirektor SNG Maribor

9

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

VSEBINA

I. POSLOVNO PORO^ILOSplo{ni delPoro~ilo o dose`enih ciljih in rezultatih

1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro~je javnega uporabnika2 Dolgoro~ni cilji SNG Maribor

2.1 Temeljni cilji2.2 Klju~ni elementi vizije in dolgoro~nega razvoja, ki ga pri svoji dejavnosti zasleduje

SNG Maribor3 Vsebinsko poro~ilo javnega zavoda SNG Maribor – Drama, Opera, Balet, Festival Bor{tnikovo

sre~anje – za leto 20133.1 Zastavljeni cilji za leto 20133.2. Dose‘eni cilji v letu 2013

4 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev za leto 2013 in primerjava z dose‘enimi rezultativ letu 20134.1 Dose‘eni rezultati v letu 20134.2 Analiza dose‘enih rezultatov poslovanja

4.2.1 Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov4.2.2 Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov

4.3 Splo{ne ugotovitve5 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepri~akovanih posledic pri izvajanju programa6 Ocena uspeha pri doseganju ciljev v primerjavi z dose‘enimi cilji iz poro~ila preteklega leta7 Ocena gospodarnosti in u~inkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila8 Ocena delovanja sistema notranjega finan~nega nadzora9 Pojasnila za podro~ja, na katerih zastavljeni cilji niso bili dose‘eni, zakaj niso bili dose‘eni10 Ocena u~inkov poslovanja posrednega uporabnika na druga podro~ja11 Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in investicijskih vlaganj

11.1 Poro~ilo o uporabi sredstev za investicijsko vzdr‘evanje in nakup opreme11.2 Analiza kadrovanja in kadrovske politike

11.2.1 Sestava zaposlenih v SNG Maribor na dan 31. 12. 201311.2.1.1 [tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah11.2.1.2 Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve11.2.1.3 Sestava zaposlenih po delovni dobi11.2.1.4 Sestava zaposlenih po starosti11.2.1.5 Sestava zaposlenih po spolu11.2.1.6 Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo11.2.2 Napredovanja zaposlenih11.2.3 Fluktuacija11.2.3.1 Prenehanje delovnega razmerja po razlogih11.2.4 Bolni{ke odsotnosti zaposlenih11.2.4.1 Nadomestila bolni{kih odsotnosti11.2.5 Evropski socialni sklad

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

10

I POSLOVNO PORO^ILO ZA LETO 2013

Glede na namen, zaradi katerega je bil zavod ustanovljen, kot javno slu‘bo opravlja naslednjenaloge:

• izvaja gledali{ke, operne in plesne predstave;• izvaja koncerte, plesne in druge prireditve sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami;• organizira in izvaja gledali{ke, plesne in glasbene delavnice;• nudi prireditve mlaj{emu ob~instvu in te‘je prilagodljivim dru‘benim skupinam po

dostopni ceni;• programsko in poslovno sodeluje z dr‘avnimi dramskimi in opernimi gledali{~i,

Cankarjevim domom in Slovenskim gledali{kim muzejem;• na podlagi poslovnega sodelovanja svojo produkcijo in prireditve predstavlja na RTV

Slovenija;• sodeluje z Akademijo za glasbo in Akademijo za gledali{~e, radio, film in televizijo in

umetni{kim {olam omogo~a predstavitve njihove umetni{ke produkcije;• organizira in izvaja gledali{ki festival Bor{tnikovo sre~anje;• nudi domicil mednarodnemu tekmovanju opernih pevcev Ondina Otta;• skrbi za razvoj gledali{ke, operne in plesne dejavnosti z uvajanjem novitet, usposabljanjem

umetni{kih ustvarjalcev in poustvarjalcev ter usposabljanjem tehni~nega osebja;• skrbi za gledali{ko, operno in plesno vzgojo mladih, omogo~a predstavljanje novih del

slovenskim avtorjem ter vzdr‘uje ravnovesje med kulturnim izro~ilom in novimiumetni{kimi stremljenji;

• omogo~a umetni{ki razvoj najbolj talentiranim mladim umetnikom;• skrbi za kulturni razvoj z izdajanjem gledali{kih listov in drugih publikacij in neguje

strokovno in publicisti~no refleksijo;• skrbi za dokumentiranje in arhiviranje predstav;• skrbi za predstavitev kvalitetne umetni{ke produkcije z organizacijo gostovanj doma~ih

in tujih gledali{~;• predstavlja svojo umetni{ko produkcijo na gostovanjih v Sloveniji;• predstavlja svojo umetni{ko produkcijo na gostovanjih v tujini;• nudi prostorske pogoje ter produkcijsko in tehni~no pomo~ drugim izvajalcem kulturnih

programov;• sodeluje s slovenskimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu in tujini;• sodeluje s kulturnimi institucijami v kulturnih sredi{~ih sosednjih regij in v mednarodnem

prostoru;• se vklju~uje v kulturno ‘ivljenje lokalne in {ir{e skupnosti in omogo~a uporabo svojih

prostorskih in tehni~nih zmogljivosti za druge javne kulturne prireditve;• predstavlja svojo in slovensko umetni{ko produkcijo mednarodni strokovni javnosti preko

Festivala Bor{tnikovo sre~anje in z na~rtnim vabljenjem tuje strokovne javnosti inselektorjev mednarodnih festivalov.

11

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

PORO^ILO O DOSE@ENIH CILJIH IN REZULTATIH

1 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJODELOVNO PODRO^JE JAVNEGA UPORABNIKA

Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro~je SNG Maribor:• Zakon o delovnih razmerjih• Zakon o uresni~evanju javnega interesa za kulturo• Zakon o javnih uslu‘bencih• Zakon o sistemu pla~ v javnem sektorju• Zakon o javnih financah• Zakon o ra~unovodstvu• Zakon o zavodih• Zakon o zaposlovanju in delu tujcev• Zakon o varnosti in zdravju pri delu• Zakon o varstvu osebnih podatkov• Zakon o interventnih ukrepih• Zakon za uravnote‘enje javnih financ• Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko narodno gledali{~e Maribor• Kolektivna pogodba za javni sektor• Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji• Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvr{~anje orientacijskih delovnih mest

in nazivov v pla~ne razrede• Uredba o pla~ah direktorjev v javnem sektorju• Uredba o napredovanju javnih uslu‘bencev v pla~ne razrede• Uredba o kriterijih za dolo~itev vi{ine polo‘ajnega dodatka• Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik• Merila in kriteriji za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev• Pravilnik o delovanju Festivala Bor{tnikovo sre~anje• Pravilnik o pogojih sodelovanja na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje• Pravilnik o avdicijah in delu avdicijske komisije• Pravilnik o oddaji dvoran in drugih prostorov SNG Maribor• Pravilnik o ra~unovodstvu• Pravilnik o enotnem kontnem na~rtu za prora~un, prora~unske uporabnike in druge

osebe javnega prava• Pravilnik o raz~lenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava• Pravilnik o na~inu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoro~nih in opredmetenih

osnovnih sredstev• Pravilnik o pripravi konsolidirane premo‘enjske bilance dr‘ave in ob~in• Pravilnik o na~inu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. ~lenu Zakona o ra~unovodstvu• Pravilnik o sestavljanju letnih poro~il za prora~un, prora~unske uporabnike in druge

osebe javnega prava• Navodilo o pripravi zaklju~nega ra~una dr‘avnega in ob~inskega prora~una ter

metodologije za pripravo poro~ila o dose‘enih ciljih in rezultatih neposrednih inposrednih uporabnikov prora~una

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

12

2 DOLGORO^NI CILJI SNG MARIBOR

Temeljne zna~ilnosti, ki omogo~ajo dolgoro~ni strate{ki razvoj zavoda, so: poslovna stabilnost,strokovnost in umetni{ka rast, blagovne znamke Drama, Opera, Balet SNG Maribor in FestivalBor{tnikovo sre~anje, geostrate{ki polo‘aj mesta Maribor, dejstvo, da je Maribor univerzitetnomesto, bli‘ina gledali{kih sredi{~, kot so Gradec v Avstriji, Zagreb na Hrva{kem in Budimpe{ta naMad‘arskem.

2.1 TEMELJNI CILJI

»USTVARJENO v Drami, Operi in Baletu SNG Maribor«• biti gledali{~e, ki dosega evropsko primerljive standarde in rezultate po kakovosti svojih

programov in na~inu organiziranosti;• var~evalni ukrepi in racionalizacija na vseh podro~jih delovanja;• reorganizacija in konsolidacija javnega zavoda po organizacijskih enotah;• pritegnitev ~im ve~jega {tevila mladega ob~instva (vrtec, osnovne {ole, dijaki, {tudentje) s pedago{ko-andrago{kimi programi;• mednarodna gostovanja;• motiviranje zaposlenih in pove~anje marketin{kih aktivnosti na podro~ju pridobivanja

sredstev iz nejavnih virov – sponzorstva;• pove~ati postprodukcijo in s tem prihodke;• vzpostaviti dialog in odnos z ob~instvom – neposredna komunikacija umetnikov (umetniki,

direktor in umetni{ki direktor, dramaturgi …);• ureditev formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne

dejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilihonemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj;

• povrnitev benificirane dobe za baletne plesalce (sprememba Zakona o ZPIS, Ur. l. RS{tev. 106/99, ~len 193);

• sodelovanje z drugimi javnimi zavodi na podro~ju kulture;• pospe{eno programsko sodelovanje z zamejstvom;• pospe{eno izvajanje marketin{kih in PR aktivnosti s prepoznavnostjo Drame, Opere in

Baleta, simfoni~nimi koncerti Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor;• izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda - nabava tehnolo{ke opreme za izvedbo programa

Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje;• organizacija in izvedba Festivala Bor{tnikovo sre~anje.

13

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

2.2 KLJU^NI ELEMENTI VIZIJE IN DOLGORO^NEGA RAZVOJA, KI JIHPRI SVOJI DEJAVNOSTI ZASLEDUJE SNG MARIBOR

• biti gledali{~e, ki dosega evropsko primerljive standarde in rezultate po kakovosti svojihprogramov, na~inu organiziranosti in financiranju;

• izgrajevati ustvarjalno, inovativno, uspe{no in prepoznavno gledali{~e v slovenskem,evropskem in svetovnem prostoru – utrjevanje polo‘aja kulturnega sredi{~a na geografskiosi Milano–Maribor–Dunaj–Budimpe{ta;

• biti generator in gibalo kulturnega, gospodarskega in turisti~nega razvoja ter razvoja~love{kih virov in kakovosti ‘ivljenja v okolju;

• vzpostavitev pogojev v okolju za vrhunsko produkcijo na podro~ju uprizoritvenih,glasbenih in plesnih umetnosti in dvig ugleda »karakterja – branda – USTVARJENO VDRAMI, OPERI IN BALETU MARIBOR«;

• dostopnost javnih kulturnih dobrin s podro~ja uprizoritvenih, glasbenih, plesnih inkoncertnih umetnost;

• slediti Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 (veljavnost 3. 12. 2013);• prispevati k uveljavljanju slovenske dramske kulturne zakladnice ter slovenske glasbene,

plesne in koncertne kulturne zakladnice v multikulturni Evropi in {ir{e v svetu;• sodelovati z najpomembnej{imi kulturno-umetni{kimi institucijami in osebnostmi v

doma~em mestu, celotnem slovenskem prostoru, zamejstvu in tujini na kulturno-umetni{kem in strokovnem nivoju;

• sodelovanje z nevladnimi organizacijami;• omogo~iti umetni{ki razvoj nadarjenim mladim umetnikom na podro~ju gledali{kih

dejavnosti in na podro~ju slovenske glasbene, plesne in koncertne dejavnosti;• sistemati~no skrbeti za novo slovensko dramsko produkcijo (krstne izvedbe) in slovenske

glasbene, plesne in koncertne kulturne zakladnice;• skrbeti za ohranjanje in negovanje slovenskega jezika in kulturne dedi{~ine;• sodelovati na uveljavljenih festivalih doma, v Evropi in drugod v svetu;• biti gledali{~e, ki s svojimi kakovostnimi programi dosega standarde ustanovitelja ter s

svojim umetni{kim programom pokriva pri~akovanja in hotenja ciljnih skupin publike,pokroviteljev in gospodarstva;

• z marketin{kimi aktivnostmi pove~evati {tevilo obiskovalcev in tr‘ni dele‘;• pove~ati {tevilo abonentske publike, izbolj{ati obstoje~i abonentski sistem ter pove~ati

spletno prodajo vstopnic in abonmajev doma in v tujini (nagovarjanje mlaj{e populacije);• spodbujati kreativnost in pozitivno motiviranost zaposlenih in drugih sodelavcev;• organizacija in izvedba Festivala Bor{tnikovo sre~anje;• kljub var~evalnim ukrepom in racionalizaciji na vseh podro~jih delovanja posku{ati

ustvarjati vrhunski umetni{ki program;• ureditev ve~letnega financiranja enot Drama, Opera in Balet SNG Maribor (4 leta);• pridobivanje EU sredstev;• ureditev formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne


• izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda – nabava tehnolo{ke opreme za izvedboprograma Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnova garderob zaumetni{ki ansambel in zamenjava zdravju {kodljivih talnih oblog).

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

14

3 VSEBINSKO PORO^ILO JAVNEGA ZAVODA SNG MARIBOR –DRAMA, OPERA, BALET, FESTIVAL BOR[TNIKOVO SRE^ANJE –ZA LETO 2013

3.1 ZASTAVLJENI OPERATIVNI CILJI za leto 2013

• izvedba dramskih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2013;• pove~anje ponovitve izbranih predstav po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2013;• izvedba opernih in baletnih premier po finan~nem na~rtu in programu dela za leto 2013;• izvedba simfoni~nih in drugih glasbenih koncertov po finan~nem na~rtu in programu za

leto 2013;• samostojni koncert zbora, vokalno-instrumentalna dela;• koprodukcijsko (programsko in izvedbeno) sodelovanje s slovenskimi in tujimi opernimi

in baletnimi hi{ami ter festivali;• o‘ivitev starega mestnega jedra s programi Drame, Opere in Baleta ter Simfoni~nim

orkestrom SNG Maribor in Festivalom Bor{tnikovo sre~anje;• var~evalni ukrepi in racionalizacija na vseh podro~jih delovanja;• reorganizacija in konsolidacija javnega zavoda po organizacijskih enotah;• pritegnitev ~im ve~jega {tevila mladega ob~instva (vrtec, osnovne {ole, dijaki, {tudentje)

s pedago{ko-andrago{kimi programi;• mednarodna gostovanja;• motiviranje zaposlenih in pove~anje marketin{kih aktivnosti na podro~ju pridobivanja

sredstev iz nejavnih virov – sponzorstva;• ureditev formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne


• povrnitev benificirane dobe za baletne plesalce (sprememba Zakona o ZPIS, Ur. l. RS{tev. 106/99, ~len 193);

• uporaba temeljnih na~el odli~nosti po organizacijskih enotah, ki bodo imela klju~ni vplivna motiviranje zaposlenih na vseh podro~jih;

• sodelovanje z drugimi javnimi zavodi;• pospe{eno programsko sodelovanje z zamejstvom;• pospe{eno izvajanje marketin{kih in PR-aktivnosti s prepoznavnostjo Opere, Baleta,

simfoni~nih koncertov Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor;• izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda – nabava tehnolo{ke opreme za izvedbo

programa Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnova garderob zaumetni{ki ansambel in zamenjava zdravju {kodljivih talnih oblog);

• dokon~na ureditev statusa oz. imenovanje pomo~nika direktorja za podro~je FBS s straniministra, pristojnega za kulturo.

15

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

3.2 DOSE@ENI CILJI

V letu 2013 so bili dose‘eni vsi zastavljeni cilji v Drami, Operi, Baletu, pri simfoni~nih inzborovskih koncertih, na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje, saj smo v preteklem letu vSlovenskem narodnem gledali{~u Maribor imeli 532 prireditev, ki jih je obiskalo 169.638obiskovalcev. Med temi prireditvami je bila tudi 1 dobrodelna.

Med dose‘ene cilje uvr{~amo tudi:

• uspe{no pridobivanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov v projektu Nove kariernezaposlitve, v katerem smo zaposlili 7 mladih umetnikov v Operi in Baletu;

• na{a gostovanja v tujini;• gostovanja drugih pri nas;• druge prireditve, ki smo jih organizirali;• pove~anje marketin{ke aktivnosti za dvig obiskanosti predstav;• izvajanje motivacijskih in izobra‘evalnih prijemov za vzgojo osnovno{olske, srednje{olske

in {tudentske publike;• izvajanje motivacijskih in izobra‘evalnih dejavnosti za umetni{ke ansamble, tehni~ne

delavce in strokovne slu‘be;• nove programe in primerne vsebine za pove~anje programske ponudbe in s tem

zagotovitev optimalne zasedenosti zaposlenih v SNG Maribor;• dosegli smo dogovore za mednarodna gostovanja programov Drame, Opere, Baleta

SNG Maribor;• dokon~na ureditev statusa oz. imenovanje pomo~nika direktorja za podro~je FBS s strani

ministra, pristojnega za kulturo;• Dr‘avni zbor je na seji dne 17. 12. 2013 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah

Zakona o uresni~evanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki med drugim dolo~a, dase baletnim plesalcem k dejanski zavarovalni dobi doda polovica obdobja, v katerega sobili vklju~eni, v poklicno zavarovanje (biv{a benificirana doba za baletne plesalce 12 /18mesecev).

V letu 2013 nismo dosegli:

• ureditve formalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturnedejavnosti v RS, ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilihonemogo~ajo specifi~nost procesa v gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj, na katere smosicer opozarjali, a so v pristojnosti vlade in sindikatov;

• ~eprav so prihodki iz nejavnih virov vi{ji od na~rtovanih, {e zmeraj ne dosegajo tistihizpred dveh let zaradi globalne finan~ne krize.

Nismo uspeli izbolj{ati pogojev dela za umetni{ki in tehni~ni ansambel:• izbolj{anje infrastrukture javnega zavoda – nabava in zamenjava tehnolo{ke opreme za

izvedbo programa Drame, Opere, Baleta in Festivala Bor{tnikovo sre~anje (obnovagarderob za umetni{ki ansambel in zamenjava zdravju {kodljivih talnih oblog, zamenjavadvigal) zaradi nedodeljenih sredstev s strani financerja;

• nismo izpolnili plana nabave instrumentov v celoti.

16

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

V prvi polovici leta 2013 je Drama SNG Maribor premiernoizvedla dve uprizoritvi, ki spadata v okvir igralne sezone 2012/2013: Bulgakov/Fer~ec: MOJSTER IN MARGARETA, v re‘ijiJanusza Kice (prem. 25. jan. 2013) in H. Ibsen: JOHN GABRIELBORKMAN, v re‘iji Mateje Kole‘nik (prem. 10. maj 2013).Obe uprizoritvi sta bili zelo dobro sprejeti tako pri {irokemob~instvu kot pri strokovni javnosti oz. gledali{ki kritiki. Uvr{~enista bili tudi v tekmovalni spored 48. Festivala Bor{tnikovosre~anje. Z njima se je zaklju~ilo sedemletno repertoarnoobdobje, ki ga je kot umetni{ki vodja usmerjal Vili Ravnjak (odsezone 2006/2007 do sezone 2012/2013).Umetni{ke stvaritve sezone 2012/2013 so bile v letu 2013 polegodmevnih gostovanj v tujini in po Sloveniji (Zagreb, Dunaj, NoviSad, Ljubljana …) dele‘ne {tevilnih priznanj in nagrad nafestivalih. V letu 2013 so ustvarjalci mariborske Drame za svojeumetni{ko delo prejeli kar 9 nagrad oz. priznanj (najve~uprizoritev John Gabriel Borkman), kar predstavlja enonajbogatej{ih ‘etev v zadnjem obdobju. Opazno je poraslo tudi{tevilo ponovitev in {tevilo gledalcev, kar je povezano skoprodukcijskimi sodelovanji z drugimi gledali{~i.

Vili Ravnjak

Maribor, 9. februar 2013

Vili Ravnjakumetni{ki direktor

Drame SNG Maribordo 31. avgusta 2013

Poro~ilo o delu Drame SNG Mariborv prvi polovici leta 2013

17

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Diego de Breaumetni{ki direktor Drame

SNG Maribor

Poro~ilo o delu Drame SNG Mariborv drugi polovici leta 2013

V drugi polovici leta 2013 sem prevzel umetni{ko vodenjeDrame SNG Maribor. Za rde~o nit repertoarja, zastavljenegav sezoni 2013/2014, sem izbral komedijo, da bi z njo ostro,duhovito in neprizanesljivo razkrinkali na{e bolezni, na{e la‘i inneresnice. V tem duhu je bila otvoritvena premiera sezonepronicljiv Gogoljev Revizor v re‘iji Diega de Bree (premiera 20.september 2013), sledila je uprizoritev multimedijskega projektaza otroke po besedilu Levstikovega Martina Krpana v re‘ijiJaneza Burgerja (premiera 7. novembra 2013) in ob koncu leta(6. decembra 2013) {e tragikomedija Nema poroka v priredbi@eljke Udovi~i}, ki jo je na oder s tipi~no balkanskim humorjemuspe{no postavil Dino Mustafi}. V na~rtu za leto 2013 je bilanapovedana {e uprizoritev No~ni portir na Malem odru, a smobili primorani premiero zaradi bolezni v ansamblu prestaviti naza~etek novega leta (10. januar 2014).V na{e veliko zadovoljstvo se je {tevilo obiskovalcev dramskihpredstav v letu 2013 {e pove~alo – v zadnjih petih letih smodosegli najvi{je {tevilo gledalcev. Odmevni sta bili tudi na{igostovanji v HNK Zagreb z Jan~arjevim Velikim briljantnimval~kom in z Ibsenovo dramo John Gabriel Borkman v zagreb{kiGavelli.Z novo sezono smo posodobil tudi pristop k vizualnim komuni-kacijam; prenovili smo podobo gledali{kih listov in zastavili drzneumetni{ko dovr{ene plakate za vse dramske premiere.

Diego de Breaumetni{ki direktor Drame

Maribor, 17. februar 2013

18

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Premierne uprizoritve

»Mariborska verzija je namre~ dejansko izjemnazaradi neverjetne (dramatur{ke) ~istosti, vdramatizirani adaptaciji Gorana Fer~eca z jasnovnaprej{njo strukturno zavestjo: kompleksnaproblemska vozli{~a so ne samo preglednopredstavljena in brezhibno gladko zrahljana,temve~ {e celo ambiciozno motivno nadgrajena./…/ Kica v polnem kreativnem zamahu popestriklasi~no epsko {irjavo ob anga‘maju skorajdacelotnega ansambla mariborske Drame priinterpretaciji v preverjenih igralskih legah spopestritvenim dodatkom komi~nih karakternih{mink … Zagonetna romaneskna uganka senato dramatur{ko pravilno razre{i do razsnove.Predstava, v kateri vse poteka predvsem tehni~nobrezhibno.«

Nika Leskov{ek, Malodane brezhibno ali kako ve~kot 300 strani klasike strpati v tri ure,Dnevnik, 4. februar 2013

Mihail Bulgakov, Goran Fer~ecMOJSTER IN

MARGARETA(Mactep è Mapãapèta)

Krstna uprizoritevRe‘iser Janusz Kica

Premiera 25. januarja 2013Stara dvorana

»Ella Nata{e Matja{ec Ro{ker je popolnapodoba lomljivega, steklenega obupa.Od prvega trenutka je spotikajo~a se senca,vselej tik pred tem, da jo bo odrski strojdobesedno zmlel. Pretresljivo nam dokazuje,da je Ella edina, ki svoje izgube ni mogla niti zatrenutek nadomestiti z nobeno drugo vrednoto alizgolj iluzijo. Toda od trenutka gole resnice predgolo steno s ‘samoborcem’ Borkmanom,ko se steklo bole~e razbije, ga po~asi sestaviv novo ~isto obliko.«»Mateja Kole`nik je klasi~no dramsko besedilozreducirala zgolj na najbolj bistveno. /…/

Henrik IbsenJOHN GABRIEL

BORKMAN(John Gabriel Borkman)

Re‘iserka Mateja Kole‘nikPremiera 10. maja 2013

Stara dvorana

»îm dlje in ~im bolj natan~no gledamozabavno zgodbo, tem bolj ‘alostna postaja.Gogoljev citat odli~no karakterizira naravonjegovih del, naj so posamezni dialogi {e takoduhoviti in pronicljivi, v ozadju se vedno boljrazra{~a siva atmosfera obupa, brezizhodnosti injalovosti vsakega anga‘maja. Prav to vzdu{je je vsvoji inscenaciji ustvaril re‘iser Diego de Brea,in to brez posebnih oziroma inventivnihuprizoritvenih strategij. /…/ De Brea je na{elodli~no ravnote‘je med modelom gledali{keiluzije in odmevi ‘realnega’, kljub temu papredstava ni kompromisna lepljenka, temve~zaokro‘ena celota s totaliteto, ki bi jo zBarthesovim besednjakom lahko ozna~ili kotkvaliteto strastne jasnosti.«

Peter Rak, Prihoda revizorja v tak{ni ali druga~niformi se pri nas ne boji nih~e,Delo, 26. september 2013

Nikolaj Vasiljevi~ GogoljREVIZOR

(Ðåâèçîð)Re‘iser Diego de Brea

Premiera 20. septembra 2013 Stara dvorana

Vsak segment produkcije, od premi~ne scenografije do filmskega kadriranja prizorov in iz~i{~ene igre,izraà natan~no premi{ljen reìjski pristop, dodelan v vseh podrobnostih izvedbe. Tako zastavljena reìjazgosti Ibsenovo dramo in osnovni problemi, ki jih avtor izpostavlja, pridobijo na mo~i in napetosti. Hkratiigralcem omogo~a, da v podrobnostih in celoti skrajno prepri~ljivo interpretirajo dramske karakterje.«

Iz utemeljitve strokovne ‘irije za Bor{tnikovi nagradi – za igro in re‘ijo

19

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

»Nema poroka bo dolgo slavje, se je zdelo napremieri v Stari dvorani. Obetali so ga zlastineukrotljivi navali smeha gospa iz publike obnemih situacijskokomi~nih prizorih. Uprizoritev,ki ne bi znala izvabiti smeha iz tega burleskneganastavka, bi bila res vnaprej obsojena na propad,vendar je nema poroka re‘ijsko ({e) mo~nej{a vdrugih (komedijantskih) segmentih. /…/Med liki k temu zagotovo najve~ prispevaMarinela Mateje Pucko, med skupinskimiscenami pa briljanten prizor spremljanjakinoprojekcije. Tukaj naleti invencija re‘iserjaDina Mustafi}a na presenetljivo pripravljenostigralskega ansambla na ‘anrski ludizem. /…/

@eljka Udovi~i}NEMA POROKA

Krstna uprizoritevRe‘iser Dino Mustafi}

Premiera 6. decembra 2013 Stara dvorana

Fran LevstikMARTIN KRPAN

Re‘iser Janez BurgerPremiera 7. novembra 2013

Stara dvoranaPremiera 9. novembra 2013

SNG Drama LjubljanaKoprodukcija s

SNG Drama Ljubljana

Predstava za otroke

»Levstikova pripovedka o slovenskem junaku zVrha pri Sveti Trojici je seveda vedno aktualna,v tem trenutku morda {e posebej, saj stavi natrdo‘ivost, okretnost in iznajdljivost preprostegaslovenskega ~loveka, ki bi lahko – ~e citiramoSlodnjaka – ’ob tragiki slovenske zgodovinespomnil na narodovo mo~ in ga tako navdu{ilza novo ‘ivljenje’.«

Peter Rak, Koncept bi zahteval ve~ preciznega inusklajenega dela, Delo, 18. november 2013

Publika si bo, kot vedno, vzela, kar si bo hotela, uprizoritvi pa je treba priznati, da se ne zadovoljiz zagotovljenimi poceni {tosi, temve~ posku{a narediti vsako mo‘no sme{nost res gledali{kokompleksno.«

Petra Vidali, Brihtno slavje, Ve~er, 10. december 2012

20

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

1. ÂROVNICA HILLARYGRE V OPERO (2005)

2. VILINÊK (2007)

3. PRAVLJICA O CARJUSALTANU (2009)

4. MALOME[ÂNSKASVATBA (2009)

5. OD BLIZU (2010)

6. JANKO IN METKA(2010)

7. JURI MURI V AFRIKI(2011)

8. @ENSKA, KI SEM JIBRAL (2011)

9. NEVARNA RAZMERJA(2012)

10. SEN KRESNE NOÎ(2012)

11. VELIKI BRILJANTNIVALÊK (2012)

12. ODISEJ (2012)

13. TOTALKA (2012)

14. DO TU SEGA GOZD(2012)

Ponovitve uprizoritev iz prej{njih let

1.2.

3.

4.5.

6.

7.8.

9.

10.11.

12.

13.14.

21

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Nagrade in priznanja

VLADO NOVAKDobitnik Glazerjeve nagrade

za ‘ivljenjsko delo(21. marec 2013)

DO TU SEGA GOZDNagrada grand prix na festivalu

Zlati lev v Umagu na Hrva{kem(23. junij 2013)

ODISEJNagrada za najbolj{o predstavo

na VIII. festivalu mediteranskega teatra Purgatorije 2013

v Tivtu v ^rni gori(3. september 2013)

22

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

NATA[AMATJA[EC RO[KER

Bor{tnikova nagrada za igro zavlogo Gospodi~ne Elle Rentheim

v uprizoritvi John Gabriel Borkman na 48. FestivaluBor{tnikovo sre~anje 2013

(27. oktober 2013)

IGOR SAMOBORBor{tnikova nagrada za igro za

vlogo Johna Gabriela Borkmanav uprizoritvi John Gabriel

Borkman na 48. FestivaluBor{tnikovo sre~anje 2013

(27. oktober 2013)

MATEJA KOLE@NIKBor{tnikova nagrada za najbolj{o

re‘ijo v uprizoritvi John GabrielBorkman na 48. Festivalu

Bor{tnikovo sre~anje 2013(27. oktober 2013)

23

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

NUMEN INIVANA RADENOVI]

Bor{tnikova nagrada zascenografijo v uprizoritvi Mojster

in Margareta na 48. FestivaluBor{tnikovo sre~anje 2013

(27. oktober 2013)

VILI RAVNJAKVeliki br{ljanov venec 2013

za ‘ivljenjsko deloZdru‘enje dramskih umetnikov

Slovenije(25. marec 2013)

Grün-Filipi~evo priznanje zadose‘ke v slovenski dramaturgiji

Teden slovenske drame Kranj(8. april 2013)

24

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Statisti~ni pregled produkcije

Skupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavDramine predstaveDramine predstaveDramine predstaveDramine predstaveDramine predstave

Predstave v SNG Maribor• Dramine predstave• gostujo~e predstave• Festival Bor{tnikovo sre~anje

Dramine predstave na gostovanjih• Sloveniji• v tujini in zamejstvu

Skupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavahObiskovalci na Draminih predstavah

Obiskovalci v SNG Maribor• na Draminih predstavah• na gostujo~ih predstavah• na predstavah Festivala Bor{tnikovo sre~anje

Obiskovalci na Draminih gostovanjih• po Sloveniji• v tujini

Zasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoranZasedenost dvoran

* Na odrih SNG Maribor/Drama smo v letu 2013 zabele‘ili {e 23 drugih prireditev, ogledalo sijih je 3.422 obiskovalcev.

** Statistika Festivala Bor{tnikovo sre~anje za leto 2013 je prikazana v samostojni tabeli.*** Predstave Martin Krpan, izvedene v SNG Drama Ljubljana, niso zajete v statistiko Drame

SNG Maribor.

20092009200920092009

200200200200200111118282828282

111116565656565147

513

35353535352510

333336.76.76.76.76.76868686868333333.73.73.73.73.74040404040

25.83625.83625.83625.83625.83622.8081.0541.974

111110.930.930.930.930.93222228.4152.517

81,5%

22222000001111100000

268268268268268230230230230230

2222211111333331751127

55555555554114

42.83642.83642.83642.83642.83635.49535.49535.49535.49535.495

333331.01.01.01.01.0111115555523.6743.3194.022

111111.821.821.821.821.82111118.1403.681

82,8%

22222000001111111111

222227777733333260260260260260

23023023023023021713

**

43434343432914

42.942.942.942.942.9777777777738.39838.39838.39838.39838.398

333333.13.13.13.13.1777773333328.594

4.579**

9.8049.8049.8049.8049.8045.8343.970

83,7%

22222000001111122222

236236236236236222222222222222

11111777773333315914

**

63636363633825

44.95144.95144.95144.95144.951444441.91.91.91.91.91111177777

222226.06.06.06.06.0111114444422.9803.034

**

111118.938.938.938.938.937777711.1157.822

86,9%

22222000001111133333

246246246246246236236236236236

11111959595959518510

**

51515151514110

46.46446.46446.46446.46446.46442.40242.40242.40242.40242.402

31.23331.23331.23331.23331.23327.1714.062

**

111115.25.25.25.25.2333331111111.2433.988

81%

25

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Gledali{~a

SNG Drama Ljubljana• VELIKI BRILJANTNI VALÊK

(koproducent)• MARTIN KRPAN (koproducent)

Mestnogledali{~e ljubljansko

• MALOME[ÂNSKA SVATBA

SNG Nova Gorica• NEVARNA RAZMERJA

SLG Celje• MALOME[ÂNSKA SVATBA

• JURI MURI V AFRIKI

Gledali{~e Koper• JURI MURI V AFRIKI

MG Ptuj• MARTIN KRPAN

Drama na gostovanjuGostovanja in festivali v Sloveniji

26

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Festivali

48. FestivalBor{tnikovo sre~anje,

SNG Maribor• MOJSTER IN MARGARETA

• JOHN GABRIEL BORKMAN• DO TU SEGA GOZD

Teden slovenske drame,Kranj

• VELIKI BRILJANTNI VAL̂ EK(odigrana v

SNG Drama Ljubljana)

Festival Lent,Maribor

• JANKO IN METKA

Festival Zlata pali~ica,Ljubljana

• JURI MURI V AFRIKI

Pikin festival, Velenje• JANKO IN METKA

27

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

HNK Zagreb, Zagreb,Hrva{ka

• VELIKI BRILJANTNI VAL^EK

Gostovanja in festivali v tujini

!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""

GDK Gavella, Zagreb,Hrva{ka

• JOHN GABRIEL BORKMAN

Theater Akzent, Dunaj,Avstrija• ODISEJ

Srpsko narodno pozori{teNovi Sad, Srbija

• ODISEJ (koproducenti)

Sterijino pozorje, NoviSad, Srbija

• ODISEJ

Festival Zlati lev, Umag,Hrva{ka

• DO TU SEGA GOZD

28

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Kulturni center LojzeBratu‘ Gorica, Gorica,

Italija• ^AROVNICA HILLARY GRE V

OPERO

Zamejstvo

29

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Gostovanja drugih gledali{~

HNK Zagrebv koprodukciji z

Dubrovni{kimi letnimiigrami, Pandur.Theaters

1. MEDEJA

GDK Gavella, Hrva{ka2. FINA MRTVA DEKLETA

Zagreba~ko kazali{temladih, Zagreb, Hrva{ka

3. IDIOT

HNK Vara‘din, Hrva{ka4. PRIPOVEDUJ MI O GORKEM

INK Pula, Hrva{ka5. GLORIJA

!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""!!!!!""""

Gledali{~e Koper6. FILOMENA MARTURANO

Mestno gledali{~e Ptuj7. GAJA[, ARESTANT

1.

3.

5.

2.

4.

6.

7.

30

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Ostale zanimivosti v letu 2013

Zbirka gledali{kih listov v letu2013

Plakati uprizoritev

Gostiteljstvo predstavnikov ETCin ogled predstave Nevarna

razmerja (22. april 2013)

Umetni{ko vodenje Drame SNGMaribor prevzel Diego de Brea

(1. september 2013)

50. ponovitev uprizoritveMalome{~anska svatba (18.

december 2013)

31

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Alja Predanumetni{ka direktorica FBS

Beseda umetni{ke direktorice Alje Predan o48. Festivalu Bor{tnikovo sre~anje 2013

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje je potekal med 18. in 27.oktobrom 2013 pod sloganom Pi~imo!Tekmovalni program po izboru selektorja Primo‘a Jesenka jeobsegal 10 predstav, 8 naslovov pa je {tel tudi spremljevalniprogram, ki sta ga izbrala selektor in umetni{ka direktorica.@e ~etrto leto smo organizirali slovenski showcase. Letos je {tel 9predstav, ki so bile izbrane iz obeh glavnih programov, potekalje {tiri dni, med 23. in 26. oktobrom. Gostili smo 23 mednarodnihstrokovnjakov, bodisi kritikov bodisi festivalskih direktorjev inprogramerjev, ki so si ogledali na{o selekcijo. Po njihovih odzivihsode~, je bil showcase uspe{en in je dobro reprezentiral slovenskogledali{~e.Seveda pa na tem mestu spet in ponovno poudarjam, da jeshowcase samo prilo‘nost, kjer se snidejo na{e predstave in tujistrokovnjaki. Kako to prilo‘nost iztr‘ijo na{a gledali{~a, je odvisnood njih samih. Festival le prijazno omogo~i platformo, vse drugoni in ne sme biti ve~ v njegovi domeni. Letos smo {li potencialnimsogovornikom celo tako na roko, da smo organizirali posebnosre~anje mednarodnih gostov, doma~ih producentov inpredstavnikov medijev. S strani slovenskih producentov so sega ‘al udele‘ili le predstavniki treh gledali{~. Kak{en boizkupi~ek, bomo videli. Za zdaj je SNG Drama Ljubljana prejelavabilo za gostovanje Lokomotive na mednarodnih festivalih vTampereju (Finska), Kijevu (Ukrajina), Varni (Bolgarija), Ohridu(Makedonija). Povratnih informacij s strani drugih gledali{~ ‘alnimamo.Program mostovi je obsegal 5 predstav iz Nizozemske (2), Litve,Mad‘arske in Hrva{ke.V ‘ari{~u smo se posvetili nizozemski drami in gledali{~u. Izdalismo knjigo Sodobna nizozemska drama. Pogovarjali smo se zdramatiki Magne van den Berg, Robom de Graafom in Rikomvan den Bosom, na bralnih uprizoritvah sli{ali njihove igre intudi igro Peera Wittenbolsa v slovenskem prevodu, poslu{alipredavanje o nizozemskem gledali{~u teatrologinje Lucie vanHeteren in predstavitev nizozemskega gledali{kega sistema, kijo je pripravil vodja uprizoritvenih umetnosti na tamkaj{njemkulturnem ministrstvu Niek vom Bruch, in si ogledali predstavinajpresti‘nej{ega gledali{~a Toneelgroep Amsterdam ingledali{~a Frascati.Tradicionalno je postalo tudi sodelovanje z obema visoko{olskimaustanovama, AGRFT in Filozofsko fakulteto v Mariboru. Letossmo k temu dodali {e sodelovanje s {tudenti in profesorji fakulteteFERI ter dijaki in profesorji Prve gimnazije. Povezovanje in

32

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

utrjevanje dobro uhojenih poti med nami je postalo bistvenegapomena. Vse ve~ {tudentov postaja aktivnih tako na organizacijskemkot tudi na svojih strokovnih podro~jih.Festival je v svoji spremljevalni dejavnosti gostil okroglo mizoO’Miza v lastni organizaciji o medijih in kulturi.Konferenca Koncepti, terminologija, ideje je potekala vsoorganizaciji Dru{tva gledali{kih kritikov in teatrologovSlovenije (DGKTS) in FBS, mednarodna konferenca Ododra do arhiva je nastala v sodelovanju Akademije zagledali{~e, radio in televizijo Univerze v Ljubljani (AGRFT UL)in FBS, okrogla miza Svet se maje, jaz pa rojen, da muravnam te~aje: pogovor o prevajanju Shakespeara pa vsodelovanju z Dru{tvom slovenskih knji‘evnih prevajalcev(DSKP) in FBS.Festival smo ‘e preteklo leto raz{irili na druge mestne lokacije,ki so nam ostale zveste tudi letos: Lutkovno gledali{~e Maribor,Vetrinjski dvor, [TUK, Prvi oder Prve gimnazije, Univerza vMariboru, Umetnostna galerija Maribor in Kibla.Okrepili smo tudi delo pri pridobivanju publike, predvsem jehvalevreden podatek, da so bile letos {tudentske predstave,odigrane na [TUK-u, odli~no obiskane s strani lokalne{tudentske populacije. Prav tako se je pove~alo {tevilo obiskovalceviz Ljubljane, ki so uporabili festivalski javni prevoz.

Alja Predanumetni{ka direktorica FBS

Maribor, februar 2014

33

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013Tekmovalni program – 10 predstav po izboru selektorja Primo‘a Jesenka

Stanislaw Ignacy WitkiewiczPonorela lokomotiva

Re‘ija Jernej LorenciSNG Drama Ljubljana

Program 48. Festivala Bor{tnikovo sre~anje sta zasnovalaselektor Primo‘ Jesenko in umetni{ka direktorica Alja Predan.

Bertolt BrechtMati

Re‘ija Sebastijan HorvatSNG Drama Ljubljana

William ShakespeareHamlet

Re‘ija Eduard MilerSNG Drama Ljubljana

Vinko MöderndorferVaje za tesnobo

Re‘ija Jaka Andrej VojevecSlovensko stalno gledali{~e Trst

34

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Aleksander Ivanovi~ VvedenskiBo‘i~ pri Ivanovih

Re‘ija Oliver Frlji}SNG Drama Ljubljana

Mihail BulgakovMojster in Margareta

Re‘ija Janusz KicaDrama SNG Maribor

Anja Hilling^rna ‘ival ‘alost

Re‘ija Ivica BuljanMestno gledali{~e ljubljansko

Vladimir Stojsavljevi},Dragan @ivadinov,

Dunja Zupan~i~, Miha Tur{i~Tri elizabetinske

tragedije.Dr•ava::R.III. – Epilog

Re‘ija Dragan @ivadinovZavod Delak, Muzej sodobne

umetnosti Metelkova

35

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Avtorski projekt25.671

Re‘ija Oliver Frlji}Pre{ernovo gledali{~e Kranj

Henrik IbsenJohn Gabriel Borkman

Re‘ija Mateja Kole‘nikDrama SNG Maribor

36

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013Spremljevalni program – 8 predstav

Also sprach CageRe‘ija Vlado G. Repnik

GVR babaLAN, Festival Ex Ponto(KD B-51), Center urbane

kulture Kino [i{ka

Sa{a RakefDolg Rakef Sa{ke /

Dolg RSRe‘ija Barbara Kapelj Osredkar

Zavod Maska

Nata{a Matja{ec Ro{kerDo tu sega gozd

Avtorski projektDrama SNG Maribor

To je {ele za~etekRe‘ija Bojan Jablanovec

Via Negativa

Po izboru selektorja Primo‘a Jesenka in umetni{ke direktoriceAlje Predan.

37

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Irena Toma‘inOkus ti{ine

vedno odmevaAvtorica Irena Toma‘in

Emanat, Cankarjev dom,Zavod Maska

Korak v dvojepo Pii in Pinu

Avtorja Rosana Hribar inGregor Lu{tek

Anton Podbev{ek Teater Novomesto, Flota Ljubljana

Jaka Andrej Vojevec,Simona Hamer, Klemen Jane‘i~

RobinsonRe‘ija Jaka Andrej Vojevec

BiTeater, Lutkovno gledali{~eLjubljana

Eugène IonescoIn{trukcija

Re‘ija Matja‘ Zupan~i~Lutkovno gledali{~e Ljubljana

38

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013Slovenski showcase – 9 predstavSestavljen je iz 7 predstav tekmovalnega in 2 predstav spremljevalnega programa.

Stanislaw Ignacy Witkiewicz1. Ponorela lokomotiva

Re‘ija Jernej LorenciSNG Drama Ljubljana

Bertolt Brecht2. Mati

Re‘ija Sebastijan HorvatSNG Drama Ljubljana

Irena Toma‘in3. Okus ti{ine

vedno odmevaAvtorica Irena Toma‘in

Emanat, Cankarjev dom,Zavod Maska

Aleksander Ivanovi~ Vvedenski4. Bo‘i~ pri Ivanovih

Re‘ija Oliver Frlji}SNG Drama Ljubljana

Mihail Bulgakov5. Mojster in Margareta

Re‘ija Janusz KicaDrama SNG Maribor

Vladimir Stojsavljevi},Dragan @ivadinov,

Dunja Zupan~i~, Miha Tur{i~6. Tri elizabetinske

tragedije.Dr•ava::R.III. – Epilog

Re‘ija Dragan @ivadinovZavod Delak, Muzej sodobne

umetnosti Metelkova

Eugène Ionesco7. In{trukcija

Re‘ija Matja‘ Zupan~i~Lutkovno gledali{~e Ljubljana

Avtorski projekt8. 25.671

Re‘ija Oliver Frlji}Pre{ernovo gledali{~e Kranj

Henrik Ibsen9. John Gabriel Borkman

Re‘ija Mateja Kole‘nikDrama SNG Maribor

4.

5.

6.

1.

2.

3.

7.

8.

9.

39

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013Mednarodni program mostovi – 5 predstav

2.

3.

1.

4.

5.

Jean Cocteau1. ^love{ki glasRe‘ija Ivo van Hove

Toneelgroep Amsterdam (NL)

Rik van den Bos2. Mr. Jones

Re‘ija in izvedbaNaomi Vellisariou

Frascati Producties, Amsterdam(NL)

3. Mirandapo motivih Williama Shakespeara

Re‘ija Oskaras Kor{unovasOskaro Kor{unovo teatras/OKT/

Mestno gledali{~e Vilnius (LT)

Ödön von Horváth4. Kazimir in Karolina

Re‘ija László BagossyÖrkény Színház, Budimpe{ta

(HU)

Miroslav Krle‘a5. Leda

Re‘ija Anica Tomi}Zagreba~ko kazali{te mladih (HR),Kraljevsko pozori{te Zetski dom,

Cetinje in Mednarodni festivalKotor Art, Kotor (MNE)

40

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

1. La machine de molière(Molière stroj)

Eugène Ionesco2. Stoli

3. Skozi kostum spregovorim

Sarah Kane4. Skomine

5. Iz zakladnice neuspeha

6. Brez naslova

Predstava ob jezeru7. Via Kolektiv;

8. Po motivih simfonije {t. 6v h-molu, op. 54,

Dmitrija [ostakovi~a;9. Tik pred revolucijo

Albert Camus10. Kaligula et al.

11. Sku{nja

OPOMBA:Predstava Re{eni

je odpadla zaradi vi{je sile.

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013AGRFT – 11 predstav/dogodkov

1.2.

3.

4.5.

6.

7.8.

9.

10.11.

41

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Na~rtovanih:34 predstav in 3 ponovitve uprizoritve Tri elizabetinske tragedije,skupno 37 predstav.

Realiziranih:33 predstav in 2 ponovitvi uprizoritve Tri elizabetinske tragedije,skupno 35 predstav.

NagradeMednarodna strokovna ‘irija v sestavi dr. Barbara Orel (predsednica),mag. Tea Rogelj, Petra Vidali, Jasen Boko in dr. Tomasz Kubikowskije ob zaklju~ku 48. FBS podelila 12 nagrad. @irija za podelitevnajvi{jega priznanja za igralsko ustvarjalnost (Ivo Svetina, predsednik,Du{an Mlakar, Jernej Lorenci, Silva ^u{in, Alja Predan) jeBor{tnikov prstan podelila dramski igralki Olgi Kacjan.Podeljena je bila tudi nagrada DGKTS za najbolj{o uprizoritevpretekle sezone. Prejela jo je uprizoritev 25.671 v produkciji PGKranj.

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013

Olga Kacjan, dobitnica Bor{tnikovega prstana

Mednarodna strokovna ‘irija 48. FBS

42

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013Strokovni del

Strokovni pogovoriso potekali po vseh tekmovalnih predstavah in delno popredstavah programskega sklopa mostovi. Vodili sta jihteatrologinji Nika Arhar in Katja ̂ i~igoj.

Konference, okrogle mize, mednarodni gostjeV letu 2013 smo v sklopu 48. Festivala Bor{tnikovo sre~anje,sekcija Strokovna sre~anja (http://www.borstnikovo.si/sl/strokovna-srecanja-2013/) izvedli naslednje dejavnosti:

1. Koncepti, terminologija, idejeKonferenca v organizaciji Dru{tva gledali{kih kritikov in teatrologovSlovenije (DGKTS) v sodelovanju s Festivalom Bor{tnikovo sre~anjeNamen konference je bil pregled konceptualnih zagat in ter-minolo{kih razhajanj, s katerimi se danes spopadata sodobnislovenski uprizoritveni teorija in praksa.Konferenca je potekala v soboto, 19. 10. 2013, od 10.00 do13.00 in od 15.00 do 18.00 na Rektoratu Univerze v Mariboru,v dvorani Antona Trstenjaka.

Sodelovali so: dr. Kri{tof Jacek Kozak (Univerza na Primorskem),mag. Primo‘ Jesenko (Slovenski gledali{ki muzej), Andreja Kopa~(samozaposlena v kulturi, samostojna raziskovalka), BogomilaKravos (slavistka, kriti~arka, samostojna raziskovalka), dr. Bla‘Lukan (AGRFT, Univerza v Ljubljani), dr. Barbara Orel (AGRFT,Univerza v Ljubljani) in dr. Toma‘ Topori{i~ (AGRFT, Univerzav Ljubljani).

Ve~ o dogodku je dostopno nahttp://www.borstnikovo.si/sl/strokovna-srecanja-2013/koncepti-terminologija-ideje/.

43

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

2. O:mizaStrokovna razprava o medijih in kulturi v organizaciji FestivalaBor{tnikovo sre~anjeVzgib za strokovno razpravo je izviral iz minulega delovanja inanalize medijskega ustroja, kulturne politike, kulturnih institucij(neodvisnih in javnih zavodov) in dejstva, da so kulturne vsebinekot take ~edalje manj (re)prezentirane znotraj slovenskihmedijev.Strokovna razprava je potekala v ~etrtek, 24. 10. 2013, od 11.00do 14.00 v Kibli.

Sodelovali so: [pela Ko‘ar (RTV SLO, moderatorka), GregorButala (dnevnik Dnevnik), Mojca Jug (Zavod Bunker), KatjaBeck Kos (@iva dvori{~a), mag. Tina Kosi (SLG Celje), RokVevar (publicist), Petra Vidali (dnevnik Ve~er), Melita Zajc(Medijske komunikacije, Univerza v Mariboru).Obisk strokovne razprave je bil izjemen, zlasti so ga popestrili{tudentje medijskih komunikacij Univerze v Mariboru.

Ve~ o dogodku je dostopno nahttp://www.borstnikovo.si/sl/strokovna-srecanja-2013/omiza/

3. Od odra do arhivaMednarodna strokovna konferenca o gledali{kih arhivih v organizacijiCentra za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT in FestivalaBor{tnikovo sre~anjeMednarodna strokovna konferenca Od odra do arhiva jeodgovorila na nekaj klju~nih vpra{anj, povezanih z arhiviranjemin dokumentiranjem slovenske gledali{ke dedi{~ine.Mednarodna strokovna konferenca je potekala v petek, 25. 10. 2013,od 11.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 v Kazinski dvoraniSNG Maribor.

Sodelovali so: Vladislava Fekete (Gledali{ki in{titut Bratislava),dr. Martina Petranovi} (HAZU, oddelek za zgodovino hrva{kegagledali{~a), dr. Ksenija Radulovi} (Muzej gledali{ke umetnostiSrbije), dr. Bojan Himmerleich (Zgodovinski arhiv Celje), Matja‘


44

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Loboda (Lutkovno gledali{~e Ljubljana), Simona Je{elnik (CTFUL AGRFT), Samo M. Strelec (SiGLEDAL.org) in [tefanVevar (Slovenski gledali{ki muzej).

Ve~ o dogodku je dostopno nahttp://www.borstnikovo.si/sl/strokovna-srecanja-2013/od-odra-do-arhiva/

4. Svet se maje, jaz pa rojen, da mu ravnam te~ajePogovor o prevajanju Shakespeara v organizaciji Dru{tva slovenskihknji‘evnih prevajalcev in Festivala Bor{tnikovo sre~anjeV pogovoru, ki sta ga organizirala Festival Bor{tnikovo sre~anjein Dru{tvo slovenskih knji‘evnih prevajalcev, so se sodelujo~iprevajalci, re‘iserji, lektorji, dramaturgi in poznavalciShakespeara posvetili novej{im postavitvam besedil tegaslovitega avtorja na slovenske odre.Pogovor je potekal v soboto, 26. 10. 2013, od 15.00 do 18.00 vVetrinjskem dvoru.

Sodelovali so: Matej Bogataj (gledali{ki in literarni kritik), Diegode Brea (re‘iser in umetni{ki vodja Drame SNG Maribor),Sre~ko Fi{er (prevajalec), Tatjana Stani~ (lektorica), Milan Jesih(prevajalec) in dr. Marija Zlatnar Moe (prevajalka in{ekspirologinja).

Ve~ o dogodku je dostopno nahttp://www.borstnikovo.si/sl/strokovna-srecanja-2013/svet-se-maje-jaz-pa-rojen-da-mu-ravnam-tecaje/

5. Showcase[tevilo mednarodnih gostov, znotraj showcase programa,ponovno dokazuje uspe{nost tovrstno zastavljenega programain selekcije, prav tako pa omogo~a tudi ve~jo prepoznavnostfestivala doma in v tujini. Sodelovanje je potekalo brezhibno,kar dokazujejo tudi {tevilne pohvale, zahvale in ob{irne kritike,ki smo jih prejeli po zaklju~ku festivala v festivalsko uredni{tvo sstrani direktorjev posameznih gledali{~ in evropskih festivalov,priznanih gledali{kih kritikov, udele‘encev posameznih sre~anj,zainteresirane javnosti in posameznikov. Udele‘enci so si znotrajshowcase programa skupno ogledali 9 uprizoritev.Showcase je potekal od 23. do 26. 10. 2013.Skupno {tevilo mednarodnih udele‘encev: 24.Dr‘ave udele‘encev: Mad‘arska, Hrva{ka, Republika ^e{ka,


45

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Slova{ka, [vedska, Srbija, Bosna in Hercegovina, Poljska, Avstrija,Belorusija, Nem~ija, Finska, Nizozemska, Bolgarija, Italija,Venezuela in Velika Britanija.

Ve~ o Showcase programu je dostopno nahttp://www.borstnikovo.si/sl/showcase-2013/ in nahttp://www.borstnikovo.si/sl/aktualno/odmevi-iz-tujine-v-teoriji-in-praksi_1/.

Nizozemski fokusv sodelovanju s Fakulteto za umetnost, kulturo in medije univerzev Groningenu ter ustanovo Fondspodiumkunsten, ekvivalentomjavne agencije za umetnost (oddelek za gledali{~e) Ministrstvaza kulturo iz Amsterdama. Fondspodiumkunsten je tudi pokrilvse transportne in prevozne stro{ke obeh nizozemskih gledali{~ter vseh nizozemskih gostov. Fokus je bil namenjen predstavitvisodobne nizozemske dramatike in gledali{~a. Obsegal je naslednjedogodke:

a) izbor, prevajanje in urejanje knjige Sodobna nizozemskadrama;

b) bralne uprizoritve prevedenih {tirih dram v izvedbi{tudentov AGRFT pod re‘ijskim vodstvom YulieRoschina na Prvem odru Prve gimnazije;

c) pogovori z dramatiki Magne van den Berg, Robom deGraafom in Rikom van den Bosom (dramatik PeerWittenbols je bil ‘al slu‘beno zadr‘an in se fokusa nimogel udele‘iti) ter prevajalkama Matejo Seli{kar Kendain Tanjo Mlaker. Pogovore je moderirala teatrologinjaZala Dobov{ek na Prvem odru Prve gimnazije;

d) predavanje o nizozemskem gledali{~u je imela profesoricaLucia van Heteren, soavtorica izbora in sourednicaknjige Sodobna nizozemska drama, na Prvem odru Prvegimnazije;

e) predstavitev nizozemskega gledali{kega sistema je pred-stavil vodja gledali{kega oddelka ustanove Fondspodium-kunsten Niek vom Bruch na Prvem odru Prve gimnazije;


46

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3


f) predstavi ̂ love{ki glas gledali{~a Toneelgroep Amsterdamin Mr Jones gledali{~a Frascati.

Nizozemski fokus je potekal od 21. do 23. 10. 2013.

Knjige na FBSKnji‘ne publikacije so bile predstavljene v Vetrinjskem dvoru.Skupaj je bilo predstavljenih 11 publikacij s podro~ja uprizoritveneumetnosti v treh terminih. Predstavitve je vodila Ksenija RepinaKramberger s pomo~jo {tudentk-prostovoljk Tja{e Karba, PetreBratu{ek, Anje Bunderla, Tine Maroh, Nikite Holc in Ur{e Kac.Knji‘ni termini ob 12. uri so zagotovili ve~ zainteresirane publikev primerjavi s preteklimi leti (ko so knji‘ni termini bili vpopoldanskem ~asu).

DigitalizacijaV letu 2013 smo z zavodom Novi ZATO. in Slovenskim gledali{kimmuzejem zasnovali in pilotsko izpeljali dolgoro~neje zastavljenprojekt digitalizacije festivalske zgodovine. V skladu z muzejskiminormativi in pravili NUK smo digitalizirali prejemnikaBor{tnikovega prstana 2012 Igorja Samoborja ter dobitnicovelike nagrade FBS za najbolj{o predstavo v letu 2012, NevihtoA. Ostrovskega v re‘iji Jerneja Lorencija in produkciji Mestnegagledali{~a ljubljanskega. Rezultat procesa digitalizacije je takoimenovana e-razstava, po kateri se obiskovalec virtualno sprehaja

47

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

in na njej najde potrebno podatkovno, pisno in slikovno gradivoobeh enot. Razstava je dvojezi~na, angle{ko-slovenska, in pripravljenav formatu, ki ga NUK izva‘a v evropsko digitalno knji‘nicoEuropeana. Vsak od {estih udele‘encev tega pilotskega projekta(FBS, SGM, SNG Drama Ljubljana in MGL, PRODOK TeaterTV in zavod Novi ZATO., ki skrbi za portal SiGledal) je imelmo‘nost uvoziti e-razstavo na svojo spletno stran.Avtorica razstave je bila mag. Tea Rogelj.S procesom digitalizacije bomo nadaljevali. Na osnovi lanskoletnegapilotskega projekta si za cilj postavljamo v doglednem ~asudigitalno shraniti in na na~in e-razstav prezentirati celotno zgodovinodobitnikov in dobitnic Bor{tnikovega prstana ter najbolj{ihpredstav po presoji strokovne ‘irije.

Razstavi• V foyeru SNG Maribor je bila na ogled razstava Vinjeta za

Petra - razstava ob 80. obletnici rojstva pisatelja in dramatikaPetra Bo‘i~a v izvedbi Narodne in univerzitetne knji‘nice inMestne ob~ine Ljubljana.

• V Kazinski dvorani SNG Maribor je bila javno predstavljenavirtualna razstava Festival Bor{tnikovo sre~anje 2012, nastala vizvedbi FBS, MGL, PRODOK Teater TV, Novega ZATO.,SGM in SNG Drama Ljubljana. Na njej sta predstavljenaIgor Samobor, prejemnik Bor{tnikovega prstana 2012, inprejemnica velike nagrade FBS za najbolj{o uprizoritev 2012Nevihta v produkciji MGL.


48

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Akademija za gledali{~e, radio, film in televizijo ‘e vrsto letizvrstno sodeluje s Festivalom Bor{tnikovo sre~anje, tako je bilotudi v oktobru 2013, ko so {tudenti AGRFT v ~asu med 18. in27. 10. 2013 bivali v Mariboru in bili prisotni v festivalskem‘ivljenju.Povezava med UL AGRFT in FBS se vsako leto poglablja in{iri in tako bi lahko leto{nje sodelovanje razdelili na naslednjeravni:

• samostojne produkcije {tudentov prve in druge stopnjeAGRFT (na [TUK-u in v SNG Maribor),

• soorganizacija mednarodne strokovne konference Ododra do arhiva (organizatorja CTF UL AGRFT in FBS),

• sodelovanje pri bralnih uprizoritvah v okviru Nizozemskegafokusa ({tudenti dramske igre so izvedli drame v re‘ijiYulie Roschina),

• bralna uprizoritev dramskih besedil {tudentov AGRFT,• bralne uprizoritve enodejank {tudentov dramaturgije iz

Beograda, Ljubljane, Skopja in Zagreba (besedila so bilaizbrana na nate~aju, ki ga je organiziral AGRFT),

• delavnica Instant drama/Predstava, ki jo je izvedla doc.mag. @anina Mir~evska za dijake Prve gimnazijeMaribor (besedila so javno bralno uprizorili {tudentiAGRFT),

• razstava kostumov {tudentov drugostopenjskegaprograma kostumografija v galeriji K18,

• sodelovanje {tudentov dramaturgije in scenskih umetnostipri ustvarjanju festivalskega ~asopisa.

Vpetost v festival in {ir{e ka‘e na vitalnost sodelovanja obehinstitucij, pa tudi na medsebojno oplajanje, saj {tudentom polegmo‘nosti predstavitve lastnega dela ponuja mo‘nost globljegaspoznavanja sodobnih gledali{kih tokov, navezovanja stikov zustvarjalci predstav in spremljanje utripa najve~jega gledali{kegafestivala pri nas.

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013AGRFT in FFUM

49

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Podrobnej{i pregled in opis sodelovanjaOd odra do arhivaV organizaciji CTF UL AGRFT in Festivala Bor{tnikovosre~anje je 25. 10. 2013 v Mariboru potekala mednarodnastrokovna konferenca o gledali{kih arhivih Od odra do arhiva.Na njej so sodelovali predstavniki razli~nih vej arhiviranja inmuzealistike iz slovenskega in mednarodnega prostora (tujeudele‘enke so bile: Vladislava Fekete – Slova{ka, dr. MartinaPetranovi} – Hrva{ka in dr. Ksenija Radulovi} – Srbija), ki sopredstavili delo gledali{kih arhivov in muzejev, s posebnimpogledom na konkretne strokovne probleme, s katerimi sesre~ujejo, (ne)povezanost s sorodnimi institucijami, {e zlasti zgledali{~i, izku{nje z digitalizacijo gledali{kih arhivov oz.muzejskih zbirk in mo‘nosti medsebojnega sodelovanja. SimonaJe{elnik iz CTF je na konferenci predstavila dejavnost CTF,njegovo zgodovino in zbirke, sprehodila pa se je tudi skozi e-razstavo Partizansko gledali{~e.

Bralna uprizoritev 10-minutnih dramskih besedil{tudentov AGRFTV minulem semestru so {tudentje 1. in 2. letnika AGRFT, smerdramaturgija in scenske umetnosti ter gledali{ka re‘ija, ustvarilinekaj zanimivih 10-minutnih dramskih besedil in dramatizacijkratkih zgodb pod mentorstvom doc. mag. @anine Mir~evske.10-minutna dramska besedila so izvirna in so nastala pripredmetu Osnove dramskega pisanja in scenaristike. Dramatizacijeso nastale pri predmetu Dramsko pisanje 1. Vsako besediloobravnava razli~no temo, napisano je v posebnem stilu in jeziku.Na Festivalu Bor{tnikovo sre~anje 2013 smo predstavilidramska besedila:1. Padec, Sara Lucu (GLR, 1. letnik)2. Fiona, Varja Hrvatin (DSU, 1. letnik)3. Zabava za rojstni dan, Pia Vatovec (DSU, 1. letnik)4. Prstan (po motivih zgodbe “Prstan” M. Vellerja), Iza Strehar

(DSU, 2. letnik)5. ^lovek obsojen na sre~o! (po motivih zgodbe “Jubilejni

de~ek”, Sergeja Dovlatova) Tin Grabnar (GLR, 2. letnik)

Bralne uprizoritve enodejank {tudentov dramaturgije izBeograda, Ljubljane, Skopja in ZagrebaNa pobudo profesorice dramskega pisanja na AGRFT, doc.mag. @anine Mir~evske, je bilo poslano vabilo Akademijam zadramske umetnosti v Zagrebu, Beogradu in Skopju, da {tudentje


50

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

dramaturgije umetni{kih akademij napi{ejo kratka dramskabesedila, ki bi jih bralno uprizorili na FBS 2013 v izvedbi{tudentov AGRFT. Vsi mentorji dramskega pisanja so sedogovorili, da poziv oblikujejo kot nate~aj. Na nate~aj za kratkadramska besedila je prispelo 12 dramskih besedil, ki so nastali vpreteklem semestru. Mentorji so se strinjali, da doc. mag. @aninaMir~evska, kot pobudnica nate~aja, naredi izbor najuspe{nej{ihdramskih besedil. Od prispelih 12 kratkih dramskih besedil sobila na FBS 2013 bralno uprizorjena besedila:1. Opro{taj, Borna Vuj~i} ADU – Zagreb (mentorja: izr. prof. Lada Ka{telan in doc.

Tomislav Zajec)2. Rashlebljenje, Strahinja Mad‘arevi}

FDU – Beograd (mentor: red. prof. Stevan Koprivica)3. Jane Sorensen – Angel Veljanovski

ESRA – Skopje (mentorica: doc. mag. Zagorka Pop-Antoska Andovska)

4. Ne more{ spati, mali medo? – Ur{ka SajkoAGRFT – Ljubljana (mentorica: doc. mag. @anina Mir~evska)

»Instant drama/predstava« - delavnica dramskegapisanja na Prvi gimnaziji Maribor v sodelovanju zAGRFTTokrat smo na FBS organizirali posebno delavnico dramskegapisanja v sodelovanju s Prvo gimnazijo iz Maribora in AGRFTiz Ljubljane. Zamisel dogodka je bila, da v enem dnevu dijakiPrve gimnazije napi{ejo kratek dramski tekst pod mentorstvomdoc. mag. @anine Mir~evske, {tudenti AGRFT pa uprizorijonastalo besedilo in ga odigrajo pred publiko. Tema, dramskastruktura, dialog in zvrst dramskega besedila so nastali v samemprocesu dela. Dogodek smo poimenovali »Instant drama/predstava«, kajti vse je nastalo v enem dnevu, med 10. in 18.uro. Eksperimentalna dramska delavnica je predstavljala kratekseminar dramskega pisanja in je imela namen spodbujatikreativnost mladih ustvarjalcev in obenem predstaviti mo~njihove kreativnosti.


51

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Dramske produkcije in bralne uprizoritve {tudentovoddelka za gledali{~e in radio[tudenti so predstavili najbolj{e produkcije, ki so jih ustvarili v{tudijskem letu 2012/2013. Obisk predstav je bil na vseh prizori{~ihzelo velik, prav tako je bil odziv na predstave navdu{ujo~.[tudenti so sodelovali z dogodki:

• Produkcija II. semestra- Iz zakladnice neuspeha / Brez besed

• Produkcije IV. semestra- Predstava ob jezeru: Po motivih simfonije {t. 6 v h-molu, op. 54, Dmitrija [ostakovi~a- Predstava ob jezeru: Tik pred revolucijo- Predstava ob jezeru: Via kolektiv

• Produkcija V. semestra- Lepljenka prizorov iz {tirinajstih Molièrovih komedij- La machine de Molière (Moliere stroj)

• Produkcija VIII. semestra- Sarah Kane Skomine

• Produkcija VIII. semestra- Albert Camus Kaligula et al.

• Produkcija VIII. semestra- Eugène Ionesco Stoli

• Projekt {tudentov dramske igre AGRFT v okvirupredmeta kostumografija- Skozi kostum spregovorim- Magistrski program Oblike govora AGRFT- Darja [vajger Sku{nja

• Magistrski program Scensko oblikovanje – Kostumografija- Razstava kostumografij {tudentov podiplomskega {tudija v galeriji K18 v Mariboru.

• Nizozemski fokus- Bralne uprizoritve dram v Nizozemskem fokusu – sodelovali so {tudenti dramske igre na AGRFT

Sodelovanje z FF UMOdli~no sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Mariboru se jenadaljevalo tudi pri izvedbi 48. FBS v obliki prostovoljnega dela{tudentk in {tudentov FF UM.Letos smo za~eli sodelovati tudi z mariborsko fakulteto FERI.19 {tudentov smeri medijske komunikacije je o udele‘bi na FBSnapisalo kratka seminarska poro~ila.


52

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3


DrugoPripravili smo sre~anje mednarodnih gostov, producentovslovenskih predstav ter predstavnikov medijev, saj nas je zanimalodziv tujcev na na{ festival ter na videno slovensko gledali{koprodukcijo, hkrati smo vse akterje ‘eleli povezati in jim ponuditiprilo‘nost, da se seznanijo in dogovorijo za prihodnje sodelovanje.Pri izvedbi 48. FBS je prostovoljno sodelovalo okoli 30 {tudentkin {tudentov FF UM in drugih prostovoljcev.

Odnosi z javnostmiOdnosi z javnostmi so pomemben segment promocije inkomunikacije s strokovno in zainteresirano javnostjo. O dogodkihsmo skozi celo leto a‘urno obve{~ali medije in na Facebooku,naro~nikom smo po{iljali newsletter sporo~ila; atraktivnooblikovana in dinami~na spletna stran je poglobljeno poro~alao aktualnih dogodkih na festivalu. Zelo intenzivno je bilo na{epojavljanje na spletu.

Izvedli smo:• Dve novinarski konferenci (junij in oktober).• Poseben termin za medije z dobitnico Bor{tnikovega

prstana.• Poseben termin za medije, producente in showcase

goste festivala.• Facebook; vsakodnevne aktivnosti na zidu, napovedovanje

dogodkov, oblikovanje albumov po programskih sklopih, v~asu festivala vsakodnevno menjavanje naslovne fotografijein izbor fotografij za album preteklega dne, objavljanje povezavdo medijskih objav, komuniciranje z uporabniki.

• Newsletter; priprava 7 newslettrov za slovensko javnost inpriprava 2 newslettrov za tujino.

• Akreditacije; po lanski vpeljavi elektronske oddaje akreditacijesmo tak{en na~in akreditiranja izpeljali tudi letos, vodenjeakreditiranih medijev, obve{~anje o »tehni~nih« zadevah v zvezis festivalom, priprava seznama akreditiranih za blagajno,obvestila o potrditvi/zavrnitvi akreditacije (ve~ kot 40akreditiranih novinarjev).

Odnosi z javnostmi

53

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3


• Medijsko sredi{~e; skrb za medijsko sredi{~e na spletni strani,v katerem je mo~ najti vsa sporo~ila za javnost in razlagalnogradivo tri posebna vabila (nizozemski fokus-bralne uprizoritve,showcase-press termin in virtualna razstava).

• Pressclipping; spremljanje medijskih objav in reagiranje, popotrebi skrb za pridobitev objav (tv, radio, tisk).

• Sporo~ila za javnost; napisanih, poslanih in objavljenih jebilo deset (13) sporo~il za medije z naslednjimi temami: FBSse z novo podobo predstavlja na Kulturnem bazarju, Alja Predandobitnica Glazerjeve listine MOM, znan je program 48. FBS,za~etek predprodaje kart, letos dominirajo ‘enske, podpislistin in novinarska, pred odprtjem, Nizozemski fokus, dobitnicaBor{tnikovega prstana, pozornost mednarodnemu programu,znani so nagrajenci, FBS dobitnik nagrade Pro universitatelabacensi; press koti~ek s tremi delovnimi mesti v SNG.

V ilustracijo nekaj primerjalnih statisti~nih analiz medijskegapojavljanja v preteklih dveh letih:

Statistika FBS 2013 v primerjavi s FBS 2012PovzetekAnaliza medijskih objav v letu 2013 pri~a o tem, da mediji festivalvse bolj prepoznavajo kot osrednji gledali{ki dogodek, saj o njemob{irno poro~ajo tudi v povezavi z nagrajenimi igralci, re‘iserji,umetni{kimi vodji.Potem ko je Festival Bor{tnikovo sre~anje z na~rtovanimiaktivnostmi na podro~ju odnosov z mediji v letu 2012 kar za 65odstotkov pove~al pojavnost v slovenskih medijih, se je ta {tevilkav letu 2013 {e nekoliko pove~ala (za slabih 15 odstotkov);predvsem na podlagi dejstva, da se za odnose z javnostmi skrbiskozi celo leto. S prvimi aktivnostmi in promocijo nove edicijefestivala se tako za~ne ‘e marca, ko se festival predstavi naKulturnem bazarju. [tevilo objav se je zlasti pove~alo velektronskih medijih, a razveseljivo je tudi dejstvo, da se prostor,ki ga festivalu namenjajo tiskani mediji, ni zmanj{al.^e je bilo {e leta 2011 in 2012 najve~ objav v tiskanih medijih,se je ta {tevilka v letu 2013 obrnila v prid objavam na internetu.Iz lanskih 242 jih je bilo v letu 2013 na spletu kar 344, kar je 50 %pove~anje objav na spletu; pri tem velja kot pomembnega»partnerja« navesti portal www.sigledal.si.Od tiskanih medijev sta najve~ prostora festivalu nameniladnevnika Ve~er in Delo, in sicer v enakem obsegu kot leto prej.Znatno sta festivalsko dogajanje pokrivala tudi lokalna TV

54

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3


Maribor in Radio Slovenija, ki je v ~asu festivala v programuimela rubriko FBS, festivalu pa je bil posve~en tudi Studio ob 17.K rezultatom je pripomogla posodobljena novinarska adrema,ki vsebuje okoli 500 kontaktov vseh slovenskih novinarjev,urednikov, fotografov ipd. Skrb za odnose z mediji se izvaja skozivse leto, odgovori in materiali se po{iljajo a‘urno, medije seobve{~a o dogodkih, povezanih s festivalom vse leto (Kulturnibazar, Glazerjeve nagrade, nagrade Univerze v Ljubljani …).

1 ANALIZA PO MESECIHIzpis statistike po datumu ~lanka za obdobje 1. 6. – 30. 12.

2012 2013

Junij 36 66

Julij 9 21

Avgust 27 10

September 58 73

Oktober 526 468

November 54 111

December 27 88

SKUPAJ 739 838

V primerjavi z letom prej se je pojavnost/prisotnost FestivalaBor{tnikovo sre~anje v medijih pove~ala za slabih 15 odstotkov,pri ~emer se medijske objave spremljajo le v drugi polovici leta.[tevilka bi bila gotovo {e 5 % vi{ja, ~e bi v clippingu bilezabele‘ene objave tudi marca v ~asu Kulturnega bazarja inpodelitve Glazerjevih listin Mestne ob~ine Maribor. Porast objavje opaziti skozi vse primerjalne mesece, {e zlasti pa v septembru,novembru in decembru. Odmevnost festivala v medijih gre pripisatiskrbnemu na~rtovanju odnosov z mediji in konstantnemupo{iljanju sporo~il za medije, vabil na dogodke ter poro~il odogajanju na festivalu.

55

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

2 ANALIZA PO TIPU MEDIJAIzpis statistike {t. ~lankov po ’tipu zvrsti’ za obdobje 1. 6. – 31. 12.

2012 2013

Tiskani medij 299 311

Internet 242 344

Radio 92 88

Tiskovna agencija 65 65

Televizija 41 29

SKUPAJ 739 838

Tiskane medije so v letu 2013 prehiteli elektronski mediji, zlastiinternet. Potem ko se je {tevilo objav na internetu leto prej pove~alokar za 400 %, se je leta 2013 ta {tevilka dvignila {e za 40 %.Glede na dejstva, da je na internetu predvsem znaten dele‘mlaj{ih obiskovalcev, moramo biti z rezultatom zadovoljni.Zaznati je zelo rahel upad objav na radiu, zlasti pa na televiziji,kjer se je ponovno izkazalo, da festival pokriva le nacionalnatelevizija, z izjemo nekaj lokalnih televizij. Najve~ja komercialnatelevizija festivalu objavo nameni na za~etku ali na koncu, drugekomercialne televizije pa sploh ne.Lokalno najbolj brani dnevnik Ve~er je festivalu letos namenilenako {tevilo objav kot leto prej; v enakem obsegu je poro~alotudi Delo. Precej se je pove~alo {tevilo objav na portalu Siol.netin na www.rtvslo.si. Ker je na festivalu sodeloval tudi SSG Trst,so o njem ob{irno poro~ali tudi primorski mediji (Primorskidnevnik 20 objav, Primorske novice 14). Od televizij prevladujetaTelevizija Slovenija 1 in Televizija Maribor. Izmed radijskih medijevje najve~ pozornosti festivalu posve~al Radio Maribor, ki je gledena leto 2012 za polovico pove~al {tevilo objav. Razveseljiv jetudi podatek, da je festivalu kar ob{irno sledil komercialni Radio1, ~eprav ({e) ni medijski sponzor festivala.


56

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013Skozi leto

Predstavili smo se na Kulturnem bazarjuMarca 2013 se je Festival Bor{tnikovo sre~anje prvi~ predstavilna Kulturnem bazarju, ki je potekal v ljubljanskem Cankarjevemdomu. Festival je tudi sicer naravnan v smeri vzgoje mladih,kriti~nih ljubiteljev gledali{ke umetnosti. Ti se lahko obspremljanju festivalskih dogodkov seznanijo s {irokim izboromdoma~ega in mednarodnega kulturno-umetni{kega ustvarjanja.

Sodelovanje z izobra‘evalnimi ustanovami jezato eden od glavnih ciljev festivala. Javnostismo na Kulturnem bazarju predstavili humorno,ve~pomensko ter vrhunsko ilustrirano vizualnopodobo 48. FBS, ki je sestavljena iz serije trehmotivov (roka, noga, jezik).

Alja Predan prejela Glazerjevo listino Mestne ob~ine MariborUmetni{ka direktorica Festivala Bor{tnikovo sre~anje AljaPredan je v letu 2013 bila ena izmed treh dobitnikov Glazerjevihlistin, nagrad, ki jih Mestna ob~ina Maribor vsako leto podeli zadose‘ke na podro~ju kulture v zadnjih treh oziroma dveh letih.Za prejemnico Glazerjeve listine je bila Alja Predan izbranaizmed 15 predlaganih kandidatov. V utemeljitvi nagrade pi{e:»Festival s svojimi mednarodnimi povezavami, mre‘enjem inprostorom refleksije aktivno sooblikuje polje ustvarjalnega vrenjav Mariboru, vzpostavlja nove povezave in odpira mo‘nosti zasooblikovanje sodobnega urbanega prostora, povezanega zustvarjalnostjo in kulturo. Mesto Maribor v oktobru zagotovodiha s Festivalom Bor{tnikovo sre~anje. Brez Alje Predan bi tole te‘ko dosegli.« Umetni{ki direktorici nagrada pomenimotivacijo in potrditev, da je mesto prepoznalo trud, voljo inanga‘ma, ki ga je skupaj z ekipo vlo‘ila v prenovo in v ve~jeodpiranje festivala navzven, v njegovo internacionalizacijo.

Nagrade festivalu

57

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3


Celostna grafi~na podoba 48. FBS v finalu Brumnovih nagradMladi mariborski ustvarjalec Nenad Cizl, ki je ustvaril celostnografi~no podobo 48. FBS, je slednjo prijavil tudi na 6. Bienalevidnih sporo~il Slovenije – Brumnove nagrade. Vizualna podobafestivala se je uvrstila v finalni izbor, bila predstavljena na razstaviin v katalogu ter se tako potegovala za najvi{ja nacionalnapriznanja na podro~ju oblikovanja. Cizl meni, da je podoba 48.FBS odraz »stanja v dr‘avi«, saj smo se zna{li v situaciji, v katerije kultura le privesek dru‘be. Prvi se ji odrekajo tisti, ki bi od njemorali najve~ imeti. Tako vsak motiv posebej ponazarja stanje duha.@eblji~ek simbolizira uporni{tvo in pomen prisotnosti kulture v~eraj,

danes in jutri.Hkrati s podoboje festivalska eki-pa oblikovala tudislogan. Ta je kra-tek, a udaren inzgovoren:»Pi~imo!«.

Nenad Cizl za celostno podobo FBS nagrajen natekmovanju OutstandingV ljubljanski Operi so bila februarja 2014 podeljena priznanjain nagrade za dose‘ke v zunanjem ogla{evanju - Outstanding

2013. S svojim delom za FestivalBor{tnikovo sre~anje je po mnenjustrokovne komisije v letu 2013 izstopaltudi Nenad Cizl, ki je za celostnografi~no podobo prejel priznanje.

Festival prejel plaketo »Pro universitate labacensi«Festival Bor{tnikovo sre~anje je v decembru 2013 na slavnostniseji senata Univerze v Ljubljani prejel plaketo »Pro universitatelabacensi«. Plaketo je dobil, ker je veliko in pomembno prispeval

k razvoju pedago{kih in materialnihmo‘nosti Akademije za gledali{~e,radio, film in televizijo, predvsemtako, da je omogo~il nastopanjein usposabljanje {tudentov aka-demije znotraj festivala.

58

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013Tr‘enje, publikacije, ogla{evanje, prevozi

a) Aktivnosti na podro~ju prodaje so se nana{ale naoblikovanje cen predstav in oblikovanje abonmajev.

Letos smo ponovno razpisali dva Bor{tnikova abonmaja.Sestavljena sta bila iz treh predstav tekmovalnega programa inene predstave spremljevalnega programa. V prvega se je vpisalo15 abonentov, v drugega 13. Skupaj smo prodali 28 abonmajev.Med abonente Drame SNG Maribor smo razdelili 200 brezpla~nihvstopnic za zaklju~no prireditev.S prodajo vstopnic smo ustvarili 15.645 € prihodka. Skupno jebilo izdanih 4.405 vstopnic, od tega prodanih 1.030. Najve~jeprihodke smo bele‘ili pri prodaji tekmovalnih predstav, kjer smoustvarili 11.831,00 € ali 75,62 % celotnega prihodka. Prihodkiod prodaje vstopnic lani so zna{ali 20.250 €. To pomeni, da sose prihodki 2013 zmanj{ali za 23,75 % glede na leto poprej.Zmanj{anje prihodkov glede na prej{nje leto je pripisati 2 dnikraj{emu obsegu festivala (v letu EPK je festival trajal 12 dni),temu ustrezno manj{emu {tevilu dogodkov in seveda manj{ikupni mo~i.

Statistika prodaje vstopnic in inkaso po posameznih programskihsklopih:

VSTOPNICE Prodane Brezpla~ne Vse InkasoSKLOP vstopnice

Tekmovalni 722 1.213 1.935 11.831,50

Mostovi 151 539 690 2.051,00

Spremljevalni 97 910 1.007 1.467,50

AGRFT 60 61 121 295,00

Sklepna prireditev* 652 652 0

Skupaj 1.030 3.375 4.405 15.645,00

*sklepna prireditev se ne prodaja, dodana je zaradi statistike

b) Letos smo na festivalu izdali naslednje tiskovine:• predstavitvena bro{ura FBS za Kulturni bazar• dvojezi~ni slovensko-angle{ki Almanah• knjiga Sodobna nizozemska drama s prevodi {tirih

dramskih besedil (Freetown, ̂ etrti rajh, Dolgoro~ne posledicekratke izjave, Leto {lagerja) in spremno besedo Lucie vanHeteren

59

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3


• kartica - napovednik festivala• dvojezi~na slovensko-angle{ka programska zlo‘enka• plakati city light• plakati B1• Bilten 48. FBS: Vsak dan festivala je iz{el bilten. Izdanih

je bilo 13 {tevilk:- 9 rednih,- 1 zaklju~ni,- 2 posebni ediciji ob konferencah/simpozijih,- 1 posebna izdaja, t. i. “nedeljska priloga”.

Pri biltenu so sodelovali:• {tudentke FF UM/prostovoljke Viktorija Aleksovska,

Martina Ferlinc, Nikita Holc, Tja{a Karba, Ur{a Kac,Vita Zgoznik, Tamara Zaner;

• {tudenti AGRFT UL Tamara Babi}, Kaja Balog, VarjaHrvatin, Sandi Jesenik, Alenka Mrakov~i~, Iza Strehar,Pia Vatovec, Nina Zupan~i~, @an @veplan;

• zunanje prostovoljke Anja Bunderla, Sara Koro{ec,Ana Lorger;

• pomo~nik urednice Rok Andres.

Specifikacija ~lankov[tudentke FF [tevilo ~lankovViktorija Aleksovska 2Martina Ferlinc 2 (+ lektura 2 biltenov)Nikita Holc 2 (+ lektura 2 biltenov)Tja{a Karba 3Ur{a Kac 2 (+ lektura 7 biltenov)Vita Zgoznik 1Tamara Zaner 3

[tudenti AGRFTTamara Babi} 1Kaja Balog 1Varja Hrvatin 3Sandi Jesenik 5Alenka Mrakov~i~ 3Iza Strehar 4Pia Vatovec 3Nina Zupan~i~ 8 (+ intervjuji za nedeljsko prilogo)@an @veplan 3Rok Andres 3 (+ intervjuji za nedeljsko prilogo)Jure Mavri~ (sicer {tudent GLR) 1

Zunanje prostovoljkeAnja Bunderla 5 (+ intervjuji za nedeljsko prilogo)Sara Koro{ec 8Ana Lorger 5

60

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3


c) Aktivnosti na podro~ju ogla{evanja so bile izvedene vokviru omejenih finan~nih sredstev. Kljub zmanj{anju sredstev,namenjenih promociji, smo ohranili vse dosedanje klasi~neoblike obve{~anja javnosti o dogodku, in sicer plakate, letake,~asopisne in radijske oglase, city lighte, programsko zlo‘enko inpromocijski material – vre~ke, {katlice z risalnimi ‘eblji~ki,trakove, identifikacijske kartice, nalepke na sponzorskihavtomobilih. Glede na omejene finan~ne zmo‘nosti smosponzorsko uredili brezpla~no ogla{evanje v tiskanem medijuVe~er, na Radiu Maribor in Radiu City, v jutranji oddaji Dobrojutro TV Slovenija. Sponzorsko smo imeli 50 brezpla~nihplakatnih mest Snage Maribor. Ponovno smo po enoletni pavzisponzorsko dogovorili ogla{evanje s city lighti. Prvi~ smosponzorsko uvedli reklamni avtobus, ki je od aprila do koncafestivala vozil na linijah javnega avtobusnega prometa v Ljubljani.Imel je velik odmev. Oglase v Delu in Dnevniku smo pla~ali. Znekaterimi mariborskimi ustanovami in hoteli (policijske postaje,zdravstveni dom, domovi ostarelih, hoteli pod Pohorjem) smose dogovorili o brezpla~ni promociji s pomo~jo plakatov inprogramskih bro{ur.

61

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3


d) Letos je vsak dan festivala na relaciji Ljubljana–Maribor–Ljubljana vozil kombi. Opravljenih je bilo 10 prevozov. Vsehpotnikov, ki so pla~ali prevoz, je bilo 26. Povpre~no se je dnevnos kombijem peljalo 5 oseb. Dodatno smo s kombijem prepeljalitudi goste. [tevilo prevo‘enih potnikov je ostalo na ravnilanskega leta.

62

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013Statistika realiziranega programa

SklepNa FBS se je zvrstilo 65 dogodkov, ki se jih je udele‘ilo 7.043obiskovalcev.Odigranih je bilo 35 predstav, ki si jih je ogledalo 5.095 gledalcev.Ostalih dogodkov je bilo 30. Teh se je udele‘ilo 1.498obiskovalcev.

Dogodki [tevilo Na prizori{~ih Na prizori{~ih [tevilodogodkov SNG izven SNG obiskovalcev

PROGRAMSKISKLOPI SKUPAJ 35 20 15 5.095

Tekmovalni program 12 9 3 2.188Spremljevalni program 8 7 1 1.362

Mostovi 5 1 4 729AGRFT 10 3 7 816

OSTALI DOGODKI 30 4 26 1.498Razstave 3 2 1 207

Pogovori o predstavah 13 - 13 339Nizozemski fokus 3 - 3 52

Knjige na FBS 3 - 3 42Okrogla miza,

delavnica, konference 4 1 3 118AGRFT bralne

uprizoritve, delavnica 3 - 3 80Sklepna prireditev 1 1 - 660

VSI DOGODKI 65 24 41 44

63

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

48. Festival Bor{tnikovo sre~anje 2013Izbor kritik in zapisov v doma~em in tujem tisku

64

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3


65

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3


Pripravili:Alja Predan, umetni{ka direktorica, Da{a [prin~nik, producentka in odnosi z javnostmi, mag. Mojca Plan{ak,koordinatorka simpozijev in tujih gostov, mag. Nevenka Pa{ek, ogla{evanje in promocija, Ksenija RepinaKramberger, urednica publikacij in spletnih strani, doc. mag. @anina Mir~evska, predstojnica oddelka zadramaturgijo in scenske umetnosti, doc. dr. Bla‘ Lukan, prodekan za {tudijsko dejavnost, izr. prof. Toma‘Guben{ek, prodekan za umetni{ko in znanstveno-raziskovalno dejavnost.

66

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Simon Kre~i~umetni{ki direktor Opere

SNG Maribor

Beseda umetni{kega direktorja Opere SNG Maribor

Operno leto 2013 v SNG Maribor – v znamenjuslogovne raznolikosti in uspe{nih mednarodnihkoprodukcij

Preteklo leto 2013 je Opero SNG Maribor zaznamovalo s{tevilnimi umetni{kimi uspehi in sodelovanji z razli~nimikulturnimi ustanovami iz Slovenije in tujine. @e sam umetni{kiprogram, ki smo ga uresni~ili v celoti ter v skladu s pri~akovanji,je odraz temeljitej{e refleksije o aktualnih estetskih smernicahv opernem ‘anru in posledi~no tudi o programu, ki bi za na{ooperno hi{o predstavljal tehten in realno uresni~ljiv umetni{kiizziv, po drugi strani pa bi zadostil kriteriju stilne raznovrstnostiin karseda {irokim pri~akovanjem publike.Za~etek leta 2013 je minil v pripravah na operno premieroBizeteve Carmen, ki jo je re‘iral uveljavljeni francoski re‘iserPhilippe Arlaud, dirigiral pa Benjamin Pionnier (premiera jebila 1. februarja 2013). S predstavo smo – navkljub nekaterimkriti~nim pomislekom, da se je omenjena opera »prehitro«ponovno zvrstila na repertoar – dosegli velik umetni{ki uspehin svojevrsten estetski preboj, ki se potrjuje ‘e v aktualnemletu 2014 (mimogrede naj omenim, da bomo to predstavove~krat izvedli v okviru na{ega celomese~nega gostovanjana Japonskem junija 2014).Naslednja operna premiera Mozartove kultne opere DonGiovanni (premiera je bila 8. marca 2013), ki je nastala v produkcijifinskega opernega festivala Savonlinna, re‘iral pa jo je inovativnire‘iser Paul-Émile Fourny, je prav tako dosegla velik uspeh,predvsem zaradi izjemno nadarjenih pevcev (David Bi‘i},Yuri Kissin, Petya Ivanova, Isabelle Cals, Martin Su{nik idr.)in prepri~ljivo poustvarjenih opernih vlog. Sezono 2012/2013smo zaklju~ili z eno najpogosteje izvajanih glasbenogledali{kihdel ̂ ajkovskega, tj. z liri~no opero Jevgenij Onjegin. Zanimivumetni{ki koncept re‘iserja Ivana Popovskega je polegizvrstnih umetni{kih kreacij nekaterih slovenskih opernihpevcev (Sabine Cvilak, Martina Su{nika, Nu{ke Dra{~ek Rojko)in gostujo~ega mladega ruskega baritonista Konstantina[u{akova bistveno pripomogel k uspe{nosti predstave terposledi~nemu visokemu interesu in obisku publike.Novo sezono 2013/2014 smo pomenljivo zastavili s prvoslovensko izvedbo kompletnega Puccinijevega Triptiha (Iltrittico), ki ga sestavljajo po zna~aju nadvse raznolike operneenodejanke Pla{~ (Il tabarro), Sestra Angelica (Suor Angelica)in Gianni Schicchi. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji medOpero SNG Maribor, Opéra-Théâtre Metz in GrandThéâtre de Tours, je re‘iral Paul-Émile Fourny, glasbeni vodja

67

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

predstave pa je bil uveljavljeni italijanski dirigent ClaudioMaria Micheli. Operno koprodukcijo je visoko ocenila tudistrokovna kritika, ki jo pri{teva med najbolj{imi uprizoritvamina slovenskih odrih v zadnjih letih.Med posebne projekte preteklega leta velja izpostavitipraizvedbo slovenske pravlji~ne opere Granatno jabolkoToma‘a Sveteta, ki je lu~ sveta ugledala na odru Velike dvorane15. oktobra. ^etudi je bilo s strani publike mo~ opaziti boljmalo interesa za ogled nadaljnjih ponovitev, pa smo naizvedbo projekta vendarle ponosni, saj smo z anga‘majemmlade kreativne ekipe pod vodstvom re‘iserke Yulie Roschinain dirigentskim vodstvom Simona Robinsona odprli novopoglavje v operni estetiki in se tako pribli‘ali sodobnej{imtokovom s podro~ja konceptualno utemeljenih uprizoritvenihpraks v opernem mediju. Med najve~je uspe{nice preteklega(Verdijevega in Wagnerjevega) leta pa nedvomno spada velikaoperna koprodukcija Verdijeve Aide med Opero SNGMaribor in ljubljanskim kulturnim in kongresnim centromCankarjev dom (premiera predstave je bila 29. novembra2013 pod taktirko Francesca Rose in v re‘iji Piera FrancescaMaestrinija). O izjemni uspe{nosti koprodukcije pri~ajo takoreko~ konstantno zasedene dvorane v na{i operni hi{i, zelougoden odziv pa je do‘ivela tudi v ponovitvah v Cankarjevemdomu (sicer ‘e v januarju 2014).^ez celotno leto 2013 je bil opazen umetni{ki napredek vrazli~nih izvajalskih sestavih na{e operne hi{e: strokovnakritika je najpogosteje izpostavila izvajalski napredek oziromakvalitetno poustvarjanje opernega zbora (zborovodkinjaZsuzsa Budavari Novak), pri ve~ini projektov (zlasti poza~etku nove sezone 2013/2014) pa tudi ve~jo muzikalnoprepri~ljivost na{ega simfoni~nega orkestra, ki se je kot suverenoizvajalsko telo izkazalo predvsem v koncertni produkcijioziroma pri realizaciji Simfoni~nega cikla, v okviru kateregasmo ob 200-letnici Verdijevega rojstva izvedli tudi skladateljevRekviem. Pri zahtevnem projektu je poleg {tirih opernihsolistov (od tega dva solista iz na{e hi{e – Irena Petkova inValentin Pivovarov), opernega zbora in simfoni~nega orkestrasodeloval {e Akademski pevski zbor Maribor. Kot umetni{kidirektor Opere (omenjeno funkcijo sem prakti~no nastopil vza~etku meseca novembra) si bom tudi v prihodnje prizadevalza karseda kreativno oblikovanje umetni{kega programa, kizagotavlja maksimalno realno izvedljivost in uspeh, prav takopa za optimalno zasedenost vseh umetni{kih izvajalcev (solisti,zbor, orkester) in njihovo nadaljnjo profesionalno motivacijo.

Simon Kre~i~umetni{ki direktor Opere


68

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Edward Clugumetni{ki direktor Baleta

SNG Maribor

Beseda umetni{kega direktorja Baleta SNG Maribor

Mednarodni uspehi mariborskega Baleta v letu 2013

Leto 2013 je z vidika umetni{ke rasti kakor tudi s strani prisotnostina mednarodnem zemljevidu baleta in sodobnega plesa izrednopomembno obdobje. Na za~etku leta smo se posvetili praizvedbisodobnega plesnega triptiha 22. marca 2013, ki smo ga naslovilikot Ve~er sodobnih baletov. V okviru projekta so bile prvi~ izvedenetri nove koreografije, ki so bile ekskluzivno ustvarjene zamariborski Balet, in sicer Nychthemeron hrva{kega ustvarjalcaSta{e Zurovca (ta del predstave je bil izveden v koprodukciji zGlasbenim bienalom Zagreb), Home slovenskega koreografa inplesalca (~lana mariborskega Baleta) Gaja @mavca ter projektThe Golden Age srbskega koreografa Zorana Markovi}a. V mesecu aprilu je sledilo izjemno uspe{no gostovanje spredstavo Hommage à Stravinsky na presti‘nem festivalu DanceOpen v Sankt Peterburgu, kjer je na{ plesni ansambel nastopilna velikem odru ob boku Baleta iz Dresdna in Baleta moskovskegagledali{~a Bol{oj. Udele‘ba na omenjenem festivalu predstavljaodli~no promocijo na{ega mariborskega Baleta in veliko priznanjeza na{e dosedanje umetni{ke dose‘ke. [e v istem mesecu smo spredstavo Watching Others gostovali v italijanski Cremoni, mesecamaja pa z ‘e ve~krat gostujo~o predstavo Radio and Juliet vBraziliji, in sicer v Riu de Janeiru, São Paulu in Curitibi – meddrugim sta se omenjenega plesnega festivala udele‘ili tudi slovitaplesna institucija Shen Wei Dance Arts in belgijska skupinaPeeping Tom, ki sta dobro poznani tudi slovenskemu ob~instvu.Meseca junija smo s predstavo Tango odprli Festival Ljubljana.Med umetni{ke vrhunce leta spada prav gotovo tudi avgustovskogostovanje z neoklasi~nim baletom Romeo in Julija SergejaProkofjeva (v koreografiji Valentine Turcu), in sicer na ‘e omenjenemFestivalu Ljubljana in Dubrovni{kem poletnem festivalu(Dubrova~ke ljetne igre). Meseca oktobra smo bili pri~a {e enemuzgodovinskemu dogodku, ki je nastal na pobudo Cankarjevegadoma iz Ljubljane, in sicer plesno-baletnemu trisu EdwardaCluga, ki je do‘ivel odli~en odziv, poleg plesno-baletnih ve~erovpa je bil prirejen tudi simpozij o estetiki Clugove koreografskegovorice in aktualnih izvajalskih praksah v plesni umetnosti.V drugi polovici meseca oktobra smo gostovali na finskemfestivalu Mikkeli, in to kar s tremi predstavami: s klasi~nimbaletom Don Kihot, sodobno plesno predstavo Radio and Julietin z baletnim divertissementom Paquita. Meseca novembra jemariborski Balet ponovno do‘ivel velik uspeh z novo premieroNavihanka (La fille mal gardée) v koreografiji Vladimirja Derevianka,

69

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

nekdanjega prvaka moskovskega gledali{~a Bol{oj in umetni{kegadirektorja dresdenskega Baleta. Premiera komi~nega baleta jebila 8. novembra, predstava pa je tako reko~ ~ez no~ postalaizjemno priljubljena, kar se ka‘e tudi v visokem obisku oziromav razprodanih vstopnicah vseh nadaljnjih ponovitev. Glede na{tevilne uspehe, ki jih je bil dele‘en mariborski baletni ansambelv letu 2013, lahko sklenemo, da je za nami {e eno zelo uspe{noleto, ki ga bomo po svojih najbolj{ih mo~eh sku{ali {e ve~kratponoviti v prihodnosti, Balet SNG Maribor pa je tako tudi vmednarodnem oziru postal nedvomno najprepoznavnej{islovenski plesni ansambel in promotor sodobne slovenske plesneidentitete.

Edward Clugumetni{ki direktor Baleta


70

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Premiere

Wolfgang Amadeus MozartDON GIOVANNI

Dirigent David T. HeuselRe‘iser Paul-Émile FournyPremiera 8. marca 2013

BALETNI VE^ER1. Nychthemeron

Koreograf Sta{a Zurovacv koprodukciji z Glasbenim

bienalom Zagreb2. Home

Koreograf Gaj @mavc3. The Golden Age

Koreograf Zoran Markovi}Premiera 22. marca 2013

»Med solisti so z dobro pripravljenimi vlogami inigro /…/ izstopili Mateja Praprotnik Blumauer(Frasquita) in Nu{ka Dra{~ek Rojko (Mercedes)ter Jaki Jurgec (Dancairo) in Du{an Topolovec(Remendado).«

Stanislav Koblar, Pogledi, 19. februar 2013

Georges BizetCARMEN

Dirigenta Benjamin Pionnier,Simon Robinson

Re‘iser Philippe ArlaudPremiera 1. februarja 2013

»Iz solidno nabranega pevskega ansambla jegotovo izstopal Don Giovanni Davida Bi‘i}a,ki je ustvaril mo~no mo{ko figuro, brezsramnegazapeljivca, ki je svojo ma~isti~no energijodokazoval tudi z glasovno prezenco. /…/Prav se zdi, da je Martin Su{nik dobil prilo‘nostza oblikovanje ve~je vloge – njegov potencial jeizrazito velik /…/.«

Gregor Pompe, Dnevnik, 13. marec 2013

»David Bi‘i}, vendarle najpopolnej{i v zasedbi,oblikuje Don Giovannija bolj iz ‘ametnegabasbaritonskega {arma in lepote legata /…/Jaki Jurgec s prepoznavno vehemenco ustvarirobustnega Masetta /…/.«

Jure Dobovi{ek, Delo, 19. marec 2013

»V enem ve~eru smo za~utili silno potrebosodobnega baleta, da raz{iri svoje meje vse dogledali{~a, sodobnega plesa in show plesov /…/.Zlata doba Edwarda Cluga v Mariboru sije vednobolj ble{~e~e /…/.«

Tina [rot, Pogledi, 12. april 2013

1.

2. 3.

71

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Peter Ilji~ ^ajkovskiJEVGENIJ ONJEGIN

Dirigenta Benjamin PionnierSimon Robinson

Re‘iser Ivan PopovskiPremiera 24. maja 2012

»Znotraj konvencionalne operne re‘ije /…/se Ivan Popovski dviga nad povpre~je, predvsemzato, ker posku{a {tevilne {abloniziranemizanscenske re{itve nadgraditi z mo~nej{imiintervencijami. /…/ Najbr‘ tudi ‘e dolgo ni bilotako kvalitativno izena~enega kvarteta,nabranega prete‘no iz doma~ih logov in krajev.Sabina Cvilak je Tatjano /…/ poustvarilaprofesionalno, z vsemi odtenki in poudarki. /…/Martin Su{nik je sposoben oblikovati tudi te‘jeliri~ne vloge, glasovno je izdaten, tonsko zelosvetel, v oblikovanju arije je dosegel tudi svojinterpretativni vi{ek /…/.«

Gregor Pompe, Dnevnik, 29. maj 2013

Ferdinand Hérold/Ludwig HertelNAVIHANKA

Koreograf Vladimir DereviankoDirigent Mladen Tarbuk

Premiera 8. novembra 2013

»Dereviankova Navihanka torej zahteva plesno inizrazno kakovosten baletni ansambel,ki pa povrhu potrebuje tudi razli~ne osebnostiza upodobitev raznolikih vlog. Mariborski Baletje dandana{nji gotovo eden redkih v evropskemmerilu, ki izpolnjuje vse na{tete kriterije. /…/mlada zaljubljenca s pode‘elja, Liso in Colina,sta v prvi zasedbi upodobila Tetiana Svitli~na inAnton Bogov /…/ Najvidnej{a vloga je Lisinamati, ki v odli~ni kreaciji Sytzeja Jana Luskejapredstavlja vrhunec predstave. /…/ «

Tina [rot, Pogledi, 28. november 2013

»Med pevci je izstopala sopranistka Sabina Cvilaks pevsko dovr{eno, za zahteven lik Tatjane tudiprimerno senzibiliteto, predvsem pa vseskozinepojemajo~o intenziteto izvedbe /…/.«

Stanislav Koblar, Pogledi, 14. junij 2013

»Plesalki, ki sta plesali navihanko Liso (Tetiana Svitli~na in Catarina de Meneses), sta se razlikovali vinterpretaciji. Vsaka je po svoje pristopila k oblikovanju vloge. Bili sta prikupni, igrivi in {aljivi. Svitli~na je bilana premieri tudi tehni~no brezhibna. /…/ Bogato vdovo je na premieri odigral Sytze Jan Luske, ki je u‘ival v karikiranju vloge. Vsa pozornostob~instva mu je sledila. Zazdelo se mi je, da je na oder stopila primadona Les Ballet Trocadero iz MonteCarla. /…/«

Breda Pretnar, Delo, 14. november 2013

Giacomo PucciniTRIPTIH

(1. Pla{~,2. Sestra Angelika,

3. Gianni Schicchi)Dirigent Claudio Maria Micheli,

Simon RobinsonRe‘iser Paul-Émile Fourny

Premiera 27. septembra 2013

»/…/ Priznanje velja celotnemu ansamblu,ki je poustvaril pristen gledali{ki dogodek. /…/Gledano v celoti je Triptih ena najbolj{ih opernihuprizoritev na na{ih odrih v zadnjih letih inje vredna ogleda!«

Borut Smrekar, Delo, 12. oktober 2013

1.

2. 3.

72

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

»Pora‘enka v drami je postala velika zmagovalkapredstave: Guadalupe Barrientos je svojo vokalnozanesljivost najprej dokazala z glasovno prezenco,nato pa je v duetu z Radamesom v zadnjemdejanju dosegla za na{e okolje povsemizstopajo~ dramati~ni vi{ek, obenem pa jez mo~no prezenco kraljevala na odru tudikarakterno. /…/ Odre{ujo~a je bila tudi taktirkaFrancesca Rose /…/. V celoti je torej mogo~emariborsko Aido oceniti kot uspe{no,celo izstopajo~o.«

Gregor Pompe, Dnevnik, 4. december 2013

Giuseppe VerdiAIDA

Dirigent Francesco RosaRe‘iser Pier Francesco Maestrini

Premiera 29. novembra 2013

Toma‘ SveteGRANATNO JABOLKO

Dirigent Simon RobinsonRe‘iser Yulia Roschina

Premiera 15. oktobra 2013

Otro{ka opera

»Pravlji~na opera Granatno jabolko s svojo domi{ljenopripovedno konstelacijo nagovarja tako reko~ vse generacijeglasbenega ob~instva, med katerimi predstavlja njennajvitalnej{i del prav mlaj{a publika, ki se s kompleksnostjoopernega medija {ele spoznava. /…/«

Dejan Juravi~, Radio Slovenija 1, 16. oktober 2013

»/…/ tokratna koprodukcija Aida [je] natanko to, kar mora biti: grand opéra! /…/ Pomembnej{edose‘ke mariborske premiere Aide pa vidim v glasbenem delu, zelo dobro na{tudirani celotni izvedbipod taktirko izvrstnega dirigenta Francesca Rose, ki je dosegel redko dose‘eno tehni~no ~istost inuglajenost ter z verdijevsko barvitostjo in razgibano dinamiko vseskozi skrbel za zanesljivo glasbenoogrodje predstave. /…/ Dejanska heroina tokratne uprizoritve pa je brez dvoma mezzosopranistkaGuadalupe Barrientos, ki je ustvarila najbolj celovito, pevsko kleno in dramsko do skrajnosti zgo{~enokreacijo egiptovske princese Amneris /…/ Z odli~no igro, podprto z ostrino in mo~jo svojih glasov staBarrientosova in Zulian pripeljala do dramati~nega vrhunca. /…/«

Stanislav Koblar, Pogledi, 16. december 2013

73

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Ponovitve

Ludwig Minkus1. DON KIHOT

Koreograf Krzysztof NowogrodzkiDirigent Aleksej Baklan

Giuseppe Verdi2. LA TRAVIATA

Dirigent Simon RobinsonRe‘iser Hugo de Ana

Edwarda Cluga3. RADIO AND JULIET

Koreograf in re‘iser Edward Clug

Edward Clug4. TANGO


Igor Stravinski/Borut Kr‘i{nik/Edward Clug

5. HOMMAGEÀ STRAVINSKY


Sergej Prokofjev6. ROMEO IN JULIJAKoreografinja Valentina Turcu

Dirigent Mladen Tarbuk

Marij Kogoj7. ^RNE MASKE

Dirigent Marko HribernikRe‘iser Janez Burger

Franz Lahar8. VESELA VDOVA

Dirigent Simon Dvor{akRe‘iser Hugo de Ana

Vitja Avsec9. KDOR UPA, NE ODNEHA

Dirigent Simon RobinsonRe‘iser Jaki Jurgec

P. I. ^ajkovski10. HRESTA^

Dirigent Simon RobinsonRe‘iser David Nixon

Edward Clug/Milko Lazar11. WATCHING OTHERS -

GLEDATI DRUGEKoreograf in re‘iser Edward Clug

Adolphe Adam12. GISELLE

Koreograf Rafael AvnikjanDirigent Aleksej Baklan

1.2.

3.

4.5.

6.

7.8.

9.

10.11.

12.

74

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Dodatni program

METROPOLITANSKAOPERA HD LIVEV SNG MARIBORMetropolitanska opera v

New Yorku je ena najboljznanih opernih hi{ na svetu.

Na njenem odru stojijonajve~je operne zvezde.

TROJANCIMARIA STUART

RIGOLETTOPARSIFAL

FRANCESCA DA RIMINIJULIJ CEZAR

HD PRENOS IZBOL[OJ TEATRA

ROMEO IN JULIJA

75

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Koncertna dejavnostSimfoni~ni cikel

2. abonmajski koncert Simfoni~negaorkestra SNG Maribor

NOVOLETNI KONCERTDirigent Benjamin Pionnier

Solistka Guadalupe Barrientos10. in 11. januar 2013


VERDI/WAGNERob dvestoletnici rojstva

Dirigent Benjamin Pionnier21. februar 2013


VERDIJEV REQUIEMDirigent Gianluca Martinenghi

Zbor Opere SNG MariborAkademski pevski zbor Maribor

Solisti Rebeka Lokar, IrenaPetkova, Oliver Kook, Sa{a ^ano,

Zborovodkinji Zsuzsa Budavari-Novak, Tadeja Vulc

28. in 29. marec 2013


Dirigent Simon Dvor{akSolistka Eva Slana

25. april 2013


Dirigent Benjamin PionnierSolist Pavel Berman

6. junij 2013


Dirigent Robert Houlihan10. oktober 2013


Zbor Opere SNG MariborDirigent Simon Robinson

Zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak24. in 25. oktober 2013

v Fran~i{kanski cerkvi Maribor

Simfoni~ni orkester SNG Maribor

5. abonmajski koncert Simfoni~nega orkestraSNG Maribor; solistka Eva Slana

2. abonmajski koncert Simfoni~nega orkestraSNG Maribor - NOVOLETNI KONCERT;solistka Guadalupe Barrientos

6. abonmajski koncert Simfoni~nega orkestraSNG Maribor; solist Pavel Berman

76

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

2. koncert plusMOJSTRI KLASIKE

Simfoni~ni orkester SNG MariborSolist Marko Jerbi}

17. januar 2013

Koncertna dejavnostCIKLUS PLUS - Mojstri klasike


Simfoni~ni orkester SNG Maribordirigent Simon RobinsonSolist Giampiero Sobrino

21. marec 2013


Komorna zasedba Simfoni~negaorkestra SNG Maribor

dirigent Simon RobinsonSolisti Alenka Gor{i~-Ernst,Tomas

@ganec, Eva Drolc, Sre~koKova~i~, Evgen Celcer Rudi Vulc,

Ivana Ve{ovi}, Borut Pahi~,Primo‘ Zemljak, Veronika

Flammer Gidro, Nikolaj Sajko,Uro{ Le~nik

9. maj 2013

77

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

BO@I^NO-NOVOLETNIKONCERT

SIMFONI^NEGA ORKESTRA SNG

MARIBORSIMFONI^NI ORKESTER

SNG MARIBORBALET SNG MARIBOR

Dirigent Francesco Rosa20. in 21. december 2013

Ostali koncerti

BO@I^NI KONCERTZBORA IN SOLISTOV

OPERE SNG MARIBORZbor Opere SNG Maribor

Zborovodkinja Zsuzsa Budavari-Novak

Solisti Andreja Zakonj{ek Krt,Martin Su{nik, Dada Kladenik,

Valentina ^uden17. in 23. december 2013

Giuseppe VerdiMESSA DI REQUIEM

Zbor Opere SNG MariborOrkester Slovenske filharmonije

Slovenski komorni zborDirigent Andres Mustonen

Solisti Asta Kriksciunaite,Noa Frenkel, Rafal Bartminski,

Gennadi Bezzubenkov9. julij 2013

78

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Nagradi

BALETNI ANSAMBELSNG MARIBOR

Nagrado Lydie Wisiakove zapomembne umetni{ke dose‘ke

na podro~ju baletne umetnostiprejme ansambel

Baleta Slovenskega narodnegagledali{~a Maribor ter

njegovi solisti v vseh vlogah inalternacijah za izvedbo baletne

predstave Romeo in Julija vkoreografiji in re‘iji Valentine

Turcu.

VALENTINA TURCUNagrado Pie in Pina Mlakarja za

pomembne umetni{ke dose‘kena podro~ju baletne koreografije

v zadnjem triletnem obdobjuprejme Valentina Turcu,

za koreografijo in re‘ijo baletaRomeo in Julija,

v izvedbi Baleta Slovenskeganarodnega gledali{~a Maribor.

79

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Dogodki, ki so zaznamovali leto 2013

AIDAVelika koprodukcija

Opere in Baleta Slovenskeganarodnega gledali{~a Maribor inCankarjevega doma, kulturnega

in kongresnega centra

HOMMAGEÀ STRAVINSKY

Otvoritvena predstavana Mednarodnem baletnem

festivalu Dance Openv Aleksandrinskem gledali{~u

Sankt Peterburg v Rusiji

RADIO AND JULIETGostovanje na festivalu

o Boticário na Dança v Braziliji

ROMEO IN JULIJAGostovanje na

64. Dubrovni{kih letnih igrah,Hrva{ka

80

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Statisti~ni pregled lastne produkcije

20092009200920092009

111112222277777

1111100000111112626262626

98,98,98,98,98,7 %7 %7 %7 %7 %

98,3 %98,3 %98,3 %98,3 %98,3 %99,9 %99,9 %99,9 %99,9 %99,9 %

1111100.300.300.300.300.38383838383

777775.85.85.85.85.87777733333222224.54.54.54.54.51111100000

22222000001111100000

111112222233333

96969696962727272727

9999977777,3 %,3 %,3 %,3 %,3 %

9999977777,1 %,1 %,1 %,1 %,1 %98,1 %98,1 %98,1 %98,1 %98,1 %

9999977777.90.90.90.90.9011111

777773.623.623.623.623.6222222222224.24.24.24.24.27777799999

Skupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstavSkupno {tevilo predstav

• domadomadomadomadoma• na gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjihna gostovanjih

Skupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstavSkupna zasedenost predstav


Skupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcevSkupno {tevilo obiskovalcev


22222000001111111111

111112222222222

99999111113131313131

96 %96 %96 %96 %96 %

94,6 %94,6 %94,6 %94,6 %94,6 %98,9 %98,9 %98,9 %98,9 %98,9 %

11111111116.56.56.56.56.57777799999

65.83465.83465.83465.83465.834555550.70.70.70.70.74545454545

22222000001111122222

111111111188888

96969696962222222222

96,6 %96,6 %96,6 %96,6 %96,6 %

9999977777,6 %,6 %,6 %,6 %,6 %94 %94 %94 %94 %94 %

92.092.092.092.092.01111177777

6666677777.808.808.808.808.808222224.14.14.14.14.18989898989

22222000001111133333

111111111199999

88888777773232323232

96 %96 %96 %96 %96 %

95,5 %95,5 %95,5 %95,5 %95,5 %999997 %7 %7 %7 %7 %

90.58890.58890.58890.58890.588

64.764.764.764.764.7808080808025.80825.80825.80825.80825.808

[tevilo predstav [tevilo obiskovalcev

Predstave OperePredstave OperePredstave OperePredstave OperePredstave Opere 53 39.019

Predstave BaletaPredstave BaletaPredstave BaletaPredstave BaletaPredstave Baleta 48 41.424

Koncertna dejavnostKoncertna dejavnostKoncertna dejavnostKoncertna dejavnostKoncertna dejavnost

• simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus simfoni~ni ciklus 10 6.400

• abonmajski koncerti abonmajski koncerti abonmajski koncerti abonmajski koncerti abonmajski koncerti 3 530

• ostali koncerti ostali koncerti ostali koncerti ostali koncerti ostali koncerti 5 3.215

Gostujo~e predstaveGostujo~e predstaveGostujo~e predstaveGostujo~e predstaveGostujo~e predstave 4 3.192

SkupajSkupajSkupajSkupajSkupaj 123 93.780

Statisti~ni pregled produkcije v letu 2013

81

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Opera in Balet na gostovanju - SlovenijaGostovanja in festivali v Sloveniji

Cankarjev domLjubljana

• TANGO• RADIO AND JULIET

• HOMMAGE À STRAVINSKY

Festival Ljubljana, Kri‘anke

• ROMEO IN JULIJA• KONCERT ZBORA OPERE

IN BALETA

SNG Nova Gorica• HOMMAGE À STRAVINSKY

Kulturni center JanezaTrdine Novo mesto

• KDOR UPA, NE ODNEHA

Junij v LjubljaniKongresni trg

• TANGO

82

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

• ZKM Zagreb, Hrva{ka• Aleksandrinsko gledali{~e

Sankt Peterburg, Rusija• Slovensko stalno

gledali{~e Trst, ItalijaHOMMAGE À STRAVINSKY

• ZKM Zagreb, Hrva{kaVE^ER SODOBNIH BALETOV

• HNK Zagreb, Hrva{ka^RNE MASKE

• Teatro Amicare Ponchielli, Cremona

WATCHING OTHERS - GLEDATIDRUGE

• Ibirapuera Auditorium,Sao Paulo, Brazilija

• Theatro Municipal doRio de Janero, Brazilija

• Teatro Guaira, Curitiba,Brazilija

• Koncertna dvoranaMikaeli, Mikeli, Finska

RADIO AND JULIET

• Poljana Ru|era Bo{kovi}a, Dubrovni{ke

letne igre, Hrva{kaROMEO IN JULIJA


DON KIHOT


PAQUITA

Opera in Balet na gostovanjuTujina

Gostovanje na festivalu o Boticário na Dança,Brazilija

Gostovanje v Sankt Peterburgu, Rusija

Gostovanje s predstavo DON KIHOT, Finska

Gostovanje s predstavo PAQUITA, Finska

83

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Gostovanja drugih

Konservatorij za glasboin balet Maribor

• PRODUKCIJA BALETNE [OLE• BO@I^NI KONCERT MLADIH

BALETNIH PLESALCEV

Dru{tvo baletnih umetnikov Slovenije

• SVEÂNI BALETNI VEÊR INPODELITEV NAGRAD

• MEDNARODNI GALA BALETNIVEÊR & GAUDEAMUS GALA

Produkcija Baletne {ole Cipollino

84

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Ostale prireditve v SNG MariborV okviru SNG Maribor• Novinarske konference• Predstavitev sezone• Klub ljubiteljev Opere in Baleta• Spremljevalni program FBS

Koncerti• Zlata doba jazza - tradicionalni koncert

Toti big band• 43. revija Ciciban poje in ple{e - JSKD Maribor• AFS [tudent – Letni koncert• Evropski pesni{ki turnir• Koncert KUD Nove KBM• Koncert MPZ Pro Musica Maribor• Koncert Slovenske vojske• Sprehod skozi desetletje Kvarteta Fegu{• Koncert Godalnega kvarteta Fegu{• Koncert profesorjev - Konservatorij za glasbo

in balet Maribor• Tradicionalni koncert - Konservatorij za glasbo

in balet Maribor• Ve~er sodobne glasbe• Koncert - III. gimnazija• Koncert Tria Arcturus - Konservatorij za glasbo

in balet Maribor• 1. Koncert cikla Capre Artem• Koncert Evropskega kulturnega centra -

Konservatorij za glasbo in balet Maribor• 2. Koncert cikla Capre Artem• 3. Koncert cikla Capre Artem• Pianisti~ni koncert - Konservatorij za glasbo

in balet Maribor• Koncert treh hrva{kih basov - Hrva{ko

kulturno dru{tvo• Glasbeno potovanje z dru‘inama Lipov{ek

in Fegu{ - godalni Kvartet Fegu{• Koncert zbora - Nova KBM• Avtorski koncert - Zeqoiri Ballata• Zaklju~ni koncert z gosti – ZPZ Glasbena

matica Maribor• Promo koncert Slovenska gruda• Produkcija pevske {ole Aida• [epetalci vetra - letna produkcija

Plesne izbe Maribor• Koncert Tria Arcturus

Dobrodelne prireditve• Koraki za korakce – Perpetum Jazzile

Ostale prireditve• Darja [vajger in simfoniki RTV Slovenija• 150-letnica III. gimnazije Maribor• Spominski dan in dr‘avni praznik - dan

generala Maistra – MO Maribor• Podelitev nagrad Horus• Prireditev Zavarovalnice Maribor - Perpetum Jazzile• Literarna postaja - Mladinska knji‘nica• Podelitev Bob leta – ^ZP Ve~er• Proslava ob kulturnem prazniku – MO Maribor• Iz prakse v prakso• Mi{i~evi dnevi• Predstavitev knjige Mani Gotovac• Slavnostna akademija ob prazniku – MO Maribor• Slovesnost ob dr‘avnem prazniku – MO Maribor• Obmo~no sre~anje gledali{kih skupin• Met Opera live HD• Kulturni ve~er invalidov• HD prenos iz Bol{oj teatra - Romeo in Julija• Predstavitev knjige “Mariborske operne zvezde“

Zalo`ba Andy• Koncert Tria Arcturus• 80-letnica Pokrajinskega arhiva Maribor• Sestanek zamejskih u~iteljev• Sre~anje Dru{tev slovensko-avstrijskega prijateljstva• Klasin~eve nagrade - Konservatorij za glasbo

in balet Maribor• Mednarodni simpozij o baletnem izobra‘evanju AFS [tudent – Letni koncert Kako je Bubi dobil krila – KD Center plesa

Klub ljubiteljev Opere in BaletaKlub ljubiteljev Opere in Baleta

Bob leta 2013, voditelj Tadej To{

Darja [vajger

Perpetum Jazzile Pogovor s Christopherjem Hamptonom

Plesna izba – letna produkcija Avenija 25

Tadej To{ v ‘ivo

85

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

[tevilo predstav oz. prireditev [tevilo obiskovalcev

DRAMADRAMADRAMADRAMADRAMA• Lastne predstave 236 42.402

• Gostujo~i 10 4.062

FFFFFestival estival estival estival estival BBBBBor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anjeor{tnikovo sre~anje 65 7.043

OPERA IN BALETOPERA IN BALETOPERA IN BALETOPERA IN BALETOPERA IN BALET• Operne predstave 53 39.019

• Baletne predstave 48 41.424

• Koncertna dejavnost 18 10.145

• Gostujo~i 4 3.192

OSOSOSOSOSTTTTTALE PALE PALE PALE PALE PRRRRRIIIIIRRRRREDITEDITEDITEDITEDITVEVEVEVEVE 98 22.351

SkupajSkupajSkupajSkupajSkupaj 532 169.638

[tevilo dogodkov in obiskovalcev v letu 2013

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

86

4 OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV ZA LETO2013 IN PRIMERJAVA Z DOSE@ENIMI REZULTATI V LETU 2013

4.1 DOSE@ENI REZULTATI V LETU 2013

Cilje, ki smo si jih v SNG zastavili v letu 2013 s finan~nim na~rtom, smo v celoti izpolnili.V naslednji tabeli prikazujemo rezultate poslovanja v letu 2013 v primerjavi z dose‘enimi rezultativ letu 2012 in s planom 2013.

Tabela1 Poslovni izid SNG Maribor (v EUR)

OPISOPISOPISOPISOPIS REALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJA PLANPLANPLANPLANPLAN REALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJAREALIZACIJA Struk. del.Struk. del.Struk. del.Struk. del.Struk. del.22222000001111122222 22222000001111133333 22222000001111133333 v %v %v %v %v %

1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 33333 44444 55555

I. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKII. PRIHODKI 1 1 1 1 13.13.13.13.13.1111114.34.34.34.34.32222288888 1 1 1 1 12.22.22.22.22.27777777777.982.982.982.982.982 1 1 1 1 12.32.32.32.32.3333339.459.459.459.459.4522222 111110000000000

MzK 11.193.801 10.449.182 10.454.801 85ESS 150.000 125.760 1MOM 433.000 135.000 135.000 1Prih. iz nejav. virov 1.260.164 1.323.000 1.351.391 11Sponzorstva, donac. 205.659 200.000 230.325 2Finan~ni prihodki 1.803 1.800 437 0Drugi prihodki 2.950 4.000 9.424 0Prevred. posl. prih. 16.951 15.000 32.314 0

II. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKIII. ODHODKI 111113.13.13.13.13.1111112.12.12.12.12.15555555555 111112.22.22.22.22.2777776.0006.0006.0006.0006.000 111112.72.72.72.72.799.40599.40599.40599.40599.405 111110000000000

Material 733.780 638.000 577.565 4Storitve 1.760.792 1.373.800 1.491.346 12Storitve-AH 1.413.320 1.524.200 1.658.101 13Stro{ki dela 9.134.108 8.694.000 9.040.701 71Amortizacija 0 0 0 0Rezervacije 0 0 0 0Drugi stro{ki 33.446 30.000 12.251 0Finan~ni odhodki 30.677 10.000 12.976 0Drugi odhodki 25 0Prevred. posl. odhodki 6.032 6.000 6.440 0

PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH.PRESE@EK PRIH. 2.1 2.1 2.1 2.1 2.17777733333 1.982 1.982 1.982 1.982 1.982

PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH.PRESE@EK ODH. 459.953459.953459.953459.953459.953

Davek od dohodkaDavek od dohodkaDavek od dohodkaDavek od dohodkaDavek od dohodka 864864864864864 1.0001.0001.0001.0001.000

Prese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov zPrese‘ek prihodkov z upo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davka 1.309 1.309 1.309 1.309 1.309 982 982 982 982 982

Prese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zPrese‘ek odhodkov zupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davkaupo{tevanjem davka 459.953459.953459.953459.953459.953

87

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Poslovni izid je negativen in zna{a 459.953 EUR.Dose‘eni prihodki in odhodki dosegajo na~rtovane. V letu 2013 so bili dose‘eni prihodki v vi{ini12.339.452 EUR in presegajo na~rtovane za leto 2013 za pribli‘no 60.000.

Odhodki v letu 2013 so bili dose‘eni v vi{ini 12.799.405 EUR in presegajo na~rtovane za 523.000.Vi{ji odhodki glede na na~rtovane so nastali zaradi obveznosti delodajalca za pla~ilo razlike vpla~i zaradi odprave tretje ~etrtine nesorazmerij v osnovnih pla~ah, ki izhaja neposredno iz Aneksa{tev. 2, kot je s sodbo ugotovilo Vrhovno sodi{~e RS ({t. IPS 105/2013 z dne 3. 9. 2013). Taobveznost za SNG Maribor zna{a 463.034,19 EUR. Stro{ki materiala so ni‘ji od na~rtovanih.Stro{ki storitev so vi{ji od na~rtovanih, kar je v veliki meri posledica manj{ega {tevila zaposlenihin najemanja zunanjih izvajalcev.

Slika 1 Struktura prihodkov v letu 2013

Slika 2 Struktura odhodkov v letu 2013

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

88

4.2 ANALIZA DOSE@ENIH REZULTATOV POSLOVANJA

4.2.1 Splo{ne ugotovitve za doseganje prihodkov

• Poslovni rezultat v letu 2013 je negativen, in sicer je Slovensko narodno gledali{~e Mariborustvarilo 459.953 EUR prese‘ka odhodkov nad prihodki. Program dela pa je kljubnegativnemu poslovnemu rezultatu v celoti izveden. Negativni poslovni rezultat izhajaizklju~no iz izpla~ila razlike zaradi odprave tretje ~etrtine nesorazmerij v osnovnih pla~ahjavnih uslu‘bencev v javnih zavodih.

• MzK je v letu 2013 financiralo Slovensko narodno gledali{~e Maribor v vi{ini 10.454.801EUR oz. 6, 6 % manj kot leto prej. V strukturi celotnega prihodka Slovenskega narodnegagledali{~a Maribor v letu 2013 zna{a dele‘ MzK 85 %.

• V letu 2013 je gledali{~e s prihodki iz nejavnih virov v primerjavi s programskimi prihodkiMzK vlagalo v program SNG Maribor v razmerju 50 : 50. Kljub te‘ki finan~ni situacijismo uspeli pove~ati prihodke iz nejavnih virov in sponzorska sredstva.

4.2.2 Splo{ne ugotovitve za doseganje odhodkov

• Odhodki v letu 2013 so ni‘ji za 2,4 % v primerjavi z letom 2012.

• Razlika v dose‘enih odhodkih v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 izhaja predvsem iznaslova ni‘jih stro{kov materiala in ni‘jih stro{kov dela.

• Najvi{ji znesek v strukturi odhodkov predstavljajo stro{ki dela, ki zna{ajo 71 % vsehodhodkov. Ta strukturni dele‘ je v primerjavi z letom 2012 ostal enak.

89

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

4.3 SPLO[NE UGOTOVITVE

Slika 3 Primerjava prihodkov iz nejavnih virov z dele‘em programskih prihodkov MzK v letu 2013

Primerjava prihodkov iz nejavnih virov z dele‘em programskih prihodkov MzK po letih:

Leto SNG MzK

2009 55 % 45 %

2010 51 % 49 %

2011 47 % 53 %

2012 49 % 51 %

2013 50 % 50 %

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

90

5 NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH IN NEPRI^AKOVANIHPOSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA

V letu 2013 sta se celotni program dela in financiranje delovanja javnega zavoda izvajala pofinan~nem na~rtu in programu dela za to leto.

6 OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU CILJEV V PRIMERJAVI ZDOSE@ENIMI CILJI IZ PORO^ILA PRETEKLEGA LETA

Izveden Program dela je v skladu s kratkoro~nimi na~rti.V letu 2013 smo poslovanje racionalizirali na nivoju na~rtovanega, vendar smo zaradi evidentiranjaodprave tretje ~etrtine nesorazmerij v osnovnih pla~ah dosegli prese‘ek odhodkov nad prihodkiv znesku evidentirane obveznosti iz naslova odprave tretje ~etrtine nesorazmerij v osnovnih pla~ah.

Slika 4 Primerjava prihodkov iz nejavnih virov s prihodki MzK v letu 2013

91

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

7 OCENA GOSPODARNOSTI IN U^INKOVITOSTI POSLOVANJAGLEDE NA OPREDELJENE STANDARDE IN MERILA

V Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor zasledujemo in dosegamo vse standarde in merila,kot jih predpisuje MzK.Prizadevamo si dosegati vedno vi{ji strukturni dele‘ prihodkov iz nejavnih virov v celotnemprihodku. Le-tega z odli~nim programom in pripadnostjo zaposlenih v zadnjih letih dosegamokljub finan~ni krizi. Ta podatek je pomemben temelj za ocenjevanje na{e uspe{nosti. Prihodek iznejavnih virov nam omogo~a izvajanje visokega nivoja umetni{kega izvajanja zastavljenegaprograma. Zaradi zmanj{anja prora~unskih sredstev za maso pla~ smo primorani del prihodkoviz nejavnih virov, ki bi jih sicer namenili za program, vlagati v pokrivanje primanjkljaja za pla~e.

8 OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINAN^NEGANADZORA – izjava (priloga)

V SNG Maribor obstajajo interna pravila in navodila delovanja na vseh podro~jih poslovanja.Za finan~ni nadzor sta odgovorna pomo~nica direktorja za finan~ne zadeve in direktor, za nadzornad poslovanjem pa direktor zavoda.

9 POJASNILA ZA PODRO^JA, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJINISO BILI DOSE@ENI, ZAKAJ NISO BILI DOSE@ENI

V celoti ni bil izpolnjen zastavljeni cilj o prehodu na projektno zaposlovanje umetnikov, predvsemzaradi obveznosti, ki bi v zvezi s tem nastale po delovni zakonodaji do zaposlenih (ureditevformalnosti pravnih aktov: sprememba dolo~il kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS,ki so v nasprotju z delovnopravno zakonodajo in v svojih dolo~ilih onemogo~ajo specifi~nost procesav gledali{~u in njegov nadaljnji razvoj). Plan nujno potrebnega investicijskega vzdr‘evanja innakupa opreme ni dose‘en, saj nam ustanovitelj ni uspel zagotoviti sredstev zaradi krize v dr‘avi.

10 OCENA U^INKOV POSLOVANJA POSREDNEGA UPORABNIKANA DRUGA PODRO^JA

Slovensko narodno gledali{~e Maribor je s svojo lastno produkcijo Drame, Opere, Baleta in FestivalaBor{tnikovo sre~anje osrednje kulturno sredi{~e severovzhodne Slovenije. V 2013 smo izvedliprojekte Drame, Opere, Baleta, simfoni~ne koncerte in projekte Festivala Bor{tnikovo sre~anjeter na na{ih odrih s tehni~no podporo gostili tudi veliko drugih dogodkov.

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

92

11 DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA ININVESTICIJSKIH VLAGANJ

11.1 POROÎLO O UPORABI SREDSTEV ZA INVESTICIJSKOVZDR@EVANJE IN NAKUP OPREME

Tabela 2 Investicijsko vzdrèvanje in nakup opreme v letu 2013

OPREMAOPREMAOPREMAOPREMAOPREMA DOBADOBADOBADOBADOBAVITELVITELVITELVITELVITELJJJJJ DDDDDAAAAATUTUTUTUTUM PM PM PM PM PLLLLLAAAAAÎÎÎÎÎLLLLL ZNESEKZNESEKZNESEKZNESEKZNESEK

I .I .I .I .I . OPOPOPOPOPRRRRREMA ZEMA ZEMA ZEMA ZEMA ZA OPA OPA OPA OPA OPRRRRRAAAAAVLVLVLVLVLJJJJJANANANANANJJJJJE DEJE DEJE DEJE DEJE DEJAAAAAVNOSVNOSVNOSVNOSVNOSTITITITITI 111111.451.451.451.451.453,483,483,483,483,48Krebe Tippo d. o. o., Maribor pralni stroj 12. 6. 2013 6.830,28MK Light Sound d. o. o., Litija tonska oprema Dual

Touring Case 6. 11. 2013 3.143,20MK Light Sound d. o. o., Litija vili~ar Genie GL12 1. 12. 2013 1.480,00

II.II .I I .I I .I I . DROBDROBDROBDROBDROBNNNNNI II II II II INVENTNVENTNVENTNVENTNVENTARARARARAR 1.71.71.71.71.7333330,930,930,930,930,93TEMD d. o. o., Maribor pnevmatski mizarski spenjalec 14. 6. 2013 430,32AVC Group d. o. o., Ljubljana CD predvajalnik 12. 9. 2013 220,41Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor ra~unalnik PC FSC 8. 4. 2013 130,00Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor ra~unalnik PC FSC 9. 5. 2013 190,00Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor monitor 9. 5. 2013 230,80Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor ra~unalnik PC FSC 8. 7. 2013 259,40Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor prenosnik 7. 11. 2013 160,00Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor ra~unalnik PC FSC 14. 2. 2013 110,00

III.III.III.III.III. LICENCELICENCELICENCELICENCELICENCE 2.060,672.060,672.060,672.060,672.060,67Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor licenca NOD32 14. 3. 2013 374,50Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor antivirusni program 9. 5. 2013 374,50Probit d. o. o., Slovenske Konjice program “Pla~e” 17. 6. 2013 505,30Probit d. o. o., Slovenske Konjice dodatna licenca “Potni nalogi” 21. 6. 2013 44,77Brbre Namestnik Oto s. p., Maribor licenca NOD32 1. 12. 2013 761,60

IVIVIVIVIV..... INSTRUMENTIINSTRUMENTIINSTRUMENTIINSTRUMENTIINSTRUMENTI 111118.38.38.38.38.3111111,901,901,901,901,90Peiger Stephan, Nem~ija angle{ki rog 3. 7. 2013 9.494,90Peiger Stephan, Nem~ija oboa 3. 7. 2013 8.817,00

SKUSKUSKUSKUSKUPPPPPAAAAAJ OPJ OPJ OPJ OPJ OPRRRRREDMEDMEDMEDMEDMEEEEETENA ITENA ITENA ITENA ITENA IN NN NN NN NN NEEEEEOPOPOPOPOPRRRRREDMEDMEDMEDMEDMEEEEETENA SRTENA SRTENA SRTENA SRTENA SREDSEDSEDSEDSEDSTTTTTVVVVVAAAAA 33.556,9833.556,9833.556,9833.556,9833.556,98

(v EUR)

93

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

11.2 ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE

Slovensko narodno gledali{~e Maribor sestavljajo organizacijske enote: Drama, Opera, Balet,Festival Bor{tnikovo sre~anje, Tehnika ter Skupne slu‘be.Na dan 31. 12. 2013 je bilo v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor 298 zaposlenih.

Slovensko narodno gledali{~e Maribor je v letu 2013 izvajalo var~evalne ukrepe po navodilihMinistrstva za kulturo na vseh podro~jih delovanja in v skladu z dolo~ili Zakona za uravnote‘enjejavnih financ zmanj{alo {tevilo zaposlenih. V skladu s Sklepom Vlade RS {t. 11000-37/2013/6smo sledili ciljnemu zni‘anju {tevila zaposlenih za 1 %. Kot dober gospodar smo kljub var~evalnimukrepom na vseh nivojih posku{ali ohraniti vsaj minimalne umetni{ke standarde in s tem na{eposlanstvo.V primerjavi s preteklim letom smo realizirali zastavljeni cilj in, upo{tevaje kadrovski na~rt,zmanj{ali {tevilo zaposlenih za 1 %, tako da smo posledi~no zaradi sedmih prenehanj zaposlitevrealizirali zgolj 4 nadomestne zaposlitve, ki so bile nujne za nemoteno delovanje zavoda. Temuustrezno so bila v vseh primerih predhodno pridobljena soglasja Ministrstva za kulturo in Svetazavoda SNG Maribor.V letu 2013 je bilo Slovensko narodno gledali{~e Maribor vklju~eno v projekt Evropski socialnisklad. Gre za krepitev mo‘nosti za {ir{o dostopnost kulture na visoki umetni{ki ravni prekousposabljanja in izobra‘evanja za dolo~ene specializirane poklice/profile na podro~ju delovanjaSNG Maribor. Projekt predstavlja uveljavitev mladih na podro~ju umetnosti, prilo‘nosti za njihovokasnej{o samozaposlitev oz. zaposlitev ter omogo~a usposabljanje s prenosom znanj na mlade.V okviru projekta smo zaposlili tri glasbenike v orkestru, pevca solista in tri baletne plesalce.Zaposlovanje v okviru tega projekta ni imelo vpliva na sledenje navodilom o racionalnem ravnanjus kadri oziroma zmanj{evanju {tevila zaposlenih, saj so zaposlitve financirane s strani Evropskegasocialnega sklada.

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

94

11.2.1 Sestava zaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u na dan 31. 12. 2013

11.2.1.1 [tevilo zaposlenih po organizacijskih enotah

Tabela 3: [tevilo zaposlenih na dan 31. 12. 2013

Organizacijska enota [tevilo zaposlenih Odstotek

OE Drama 34 11,4

OE Opera 115 38,6

OE Balet 27 9,1

OE Festival Bor{tnikovo sre~anje 1 0,3

OE Tehnika 103 34,6

Skupne slu‘be 18 6,0

SKUPAJ 298 100

Slika 5: Odstotek zaposlenih na dan 31. 12. 2013

V OE Drama je bilo 34 zaposlenih, v OE Opera 115 zaposlenih, v OE Balet 27 zaposlenih, v OEFestival Bor{tnikovo sre~anje 1 zaposlen, v OE Tehnika 103 zaposleni in v Skupnih slu‘bah 18zaposlenih. Umetni{ki ansambli predstavljajo 59-odstotni dele‘ vseh zaposlenih.V primerjavi s preteklim letom se je zmanj{alo {tevilo vseh zaposlenih, kar je posledica sledenjavar~evalnim ukrepom.

95

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

11.2.1.2 Sestava zaposlenih po statusu zaposlitve

Razlogi za sklenitev delovnega razmerja za dolo~en ~as so nadome{~anja odsotnosti zaradi dalj{ihbolezni, porodni{kega in star{evskega dopusta, zaposlovanje tujcev in opravljanje dela, ki je vezanona izvedbo repertoarja oz. programa sezone.

Tabela 4: Sestava zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2013

Organizacijska [tevilo Nedolo~en Odstotek Dolo~en Odstotekenota zaposlenih ~as ~as

OE Drama 34 33 97,1 1 2,9

OE Opera 115 110 95,7 5 4,3

OE Balet 27 27 100,0 0 0,0

OE Festival

Bor{tnikovo sre~anje 1 1 100,0 0 0,0

OE Tehnika 103 100 97,1 3 2,9

Skupne slu‘be 18 18 100,0 0 0,0

SKUPAJ 298 289 97,0 9 3,0

Najve~ zaposlenih za dolo~en ~as je v OE Opera, kar je posledica dejstva, da je v tej organizacijskienoti zaposlenih najve~ tujcev, katerih zaposlitev je vezana na dovoljenja za zaposlitev.

Slika 6: Odstotek zaposlenih za nedolo~en/dolo~en ~as na dan 31. 12. 2013

Na dan 31. 12. 2013 je bilo 9 zaposlenih za dolo~en ~as, kar predstavlja 3-odstotni dele‘ vsehzaposlenih v Slovenskem narodnem gledali{~u Maribor. V primerjavi s preteklim letom se dele‘zaposlenih za dolo~en ~as ni spremenil.

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

96

11.2.1.3 Sestava zaposlenih po delovni dobi

Tabela 5: Sestava zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2013

Delovna doba [tevilo zaposlenih Odstotekpod 10 let 45 15,1

od 10 do 20 let 82 27,5

od 20 do 30 let 86 28,9

od 30 do 40 let 82 27,5

nad 40 let 3 1,0

SKUPAJ 298 100

Slika 7: Odstotek zaposlenih po delovni dobi na dan 31. 12. 2013

Glede na delovno dobo so zaposleni razporejeni v pet skupin. V primerjavi s preteklim letom jezaznati zmanj{anje zaposlenih, ki imajo od 30 do 40 let delovne dobe. Najve~ji dele‘ zaposlenihpredstavljajo zaposleni z delovno dobo od 20 do 30 let in predstavljajo 29-odstotni dele‘ vsehzaposlenih.

97

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

11.2.1.4 Sestava zaposlenih po starosti

Tabela 6: Sestava zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2013

Starost OE OE OE OE Festival OE Skupne VsiDrama Opera Balet Bor{tnikovo Tehnika slu‘be zaposleni Odstotek

sre~anje

manj kot30 let 1 3 0 0 2 0 6 2,0

od 30do 40 let 12 30 14 0 19 5 80 26,8

od 40do 50 let 8 36 12 0 45 8 109 36,6

od 50do 60 let 7 33 1 1 33 5 80 26,8

nad60 let 6 13 0 0 4 0 23 7,8

SKUPAJ 34 115 27 1 103 18 298 100,0

Slika 8: Odstotek zaposlenih po starosti na dan 31. 12. 2013

Starostna struktura ka‘e na pribli‘no izena~enje v odstotkih med 30 do 40 in 50 do 60 let starostizaposlenih. Najve~ji dele‘ zaposlenih ima od 40 do 50 let in predstavljajo 36-odstotni dele‘ vsehzaposlenih.

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

98

11.2.1.5 Sestava zaposlenih po spolu

Tabela 7: Sestava zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2013

Organizacijska [tevilo Mo{ki Odstotek @enske Odstotekenota zaposlenihOE Drama 34 18 52,9 16 47,1

OE Opera 115 68 59,1 47 40,9

OE Balet 27 12 44,4 15 55,6OE FestivalBor{tnikovo sre~anje 1 0 0,0 1 100,0

OE Tehnika 103 70 68,0 33 32,0

Skupne slu‘be 18 4 22,2 14 77,8

SKUPAJ 298 172 57,7 126 42,3

Slika 9: Odstotek zaposlenih po spolu na dan 31. 12. 2013

Specifi~en delovni proces v gledali{~u se odra‘a tudi v dele‘u zaposlenih ‘ensk in mo{kih. Dele‘zaposlenih ‘ensk v OE Tehnika je 32-odstoten. Sicer mo{ki predstavljajo 58-odstotni dele‘ vsehzaposlenih.

99

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

11.2.1.6 Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo

Tabela 8: Zaposleni z omejeno delovno zmo‘nostjo na dan 31. 12. 2013

Kategorije invalidnosti [tevilo zaposlenih

Invalid I. kategorije 1

Invalid III. kategorije 15

SKUPAJ 16

Dne 31. 12. 2013 ima 16 zaposlenih priznano omejeno delovno zmo‘nost. V primerjavi s preteklimletom se je {tevilo invalidov pove~alo. Od 16 jih je imelo 15 priznano III. kategorijo invalidnosti inen zaposleni I. kategorijo invalidnosti.

11.2.2 Napredovanja zaposlenihZakon za uravnote‘enje javnih financ dolo~a, da javni uslu‘benci, ki izpolnjujejo pogoje zanapredovanje v letu 2013, v letu 2013 ne napredujejo v vi{ji pla~ni razred in ne napredujejo v vi{jinaziv. Upo{tevaje Zakon za uravnote‘enje javnih financ v SNG Maribor. v letu 2013 ni bilonapredovanj. Prav tako nih~e ni napredoval v vi{ji naziv.

11.2.3 Fluktuacija

Tabela 9: [tevilo zaposlenih 2012–2013

[tevilo zaposlenih 31.12.2012 301

Prihodi v letu 2013 4

Odhodi v letu 2013 7

[tevilo zaposlenih 31.12.2013 298

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

100

Slika 10: [tevilo zaposlenih 2012–2013

SNG Maribor je v letu 2013 v skladu z dolo~ili Zakona za uravnote‘enje javnih financ zmanj{al{tevilo zaposlenih. Pri kadrovanju smo v skladu s Sklepom Vlade RS {t. 11000-37/2013/6 slediliciljnemu zni‘anju zaposlenih za 1 %.

Slika 11: Fluktuacija 2013

101

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

11.2.3.1 Prenehanje delovnega razmerja po razlogih

Tabela 10: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2013

Razlogi za prenehanje delovnega razmerja [tevilo zaposlenih Odstotek

Pisni sporazum o razveljavitvi pogodbe 6 85,7

Upokojitev 1 14,3

SKUPAJ 7 100,0

Slika 12: Razlogi prenehanja delovnega razmerja v letu 2013

V preglednici je prikazano {tevilo odhodov zaposlenih v letu 2013. Razlogi za prenehanje delovnegarazmerja so opredeljeni v skladu z dolo~bami Zakona o delovnih razmerjih in Zakona zauravnote‘enje javnih financ. Najve~ji dele‘ prenehanja delovnega razmerja v letu 2013predstavljajo sporazumi o razveljavitvi pogodbe.

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

102

11.2.4 Bolni{ke odsotnosti zaposlenih

V letu 2013 je bilo v primerjavi z letom 2012 zaznati pove~anje zadr‘anosti od dela zaposlenih izrazloga bolni{ke odsotnosti. Leta 2012 je bilo obra~unanih 19.064 ur zadr‘anosti od dela, medtemko je bilo v letu 2013 obra~unanih 20.106 ur zadr‘anosti od dela.

Tabela 12: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2013

Razlog zadr‘anosti Ure Odstotek

Boleznine do 30 dni 9.636 47,9

Boleznine nad 30 dni 5.930 29,5

Po{kodbe izven dela do 30 dni 1.556 7,7

Po{kodbe izven dela nad 30 dni 800 4,0

Po{kodbe pri delu do 30 dni 112 0,6

Po{kodbe pri delu nad 30 dni 1.904 9,5

Nega 168 0,8

SKUPAJ 20.106 100,0

Slika 13: Razlogi zadr‘anosti zaposlenih v letu 2013

V letu 2013 je bilo skupaj obra~unanih 20.106 ur zadr‘anosti od dela iz razloga bolni{ke odsotnosti.Od tega najve~ji dele‘ predstavljajo zadr‘anosti od dela iz razloga bolezni do 30 dni – 9.636 ur,kar predstavlja 48-odstotni dele‘ vseh zadr‘anosti od dela. Najmanj{i dele‘ predstavljajozadr‘anosti od dela iz razloga po{kodbe pri delu do 30 dni – 112 ur, kar predstavlja 0,6-odstotnidele‘ vseh zadr‘anosti od dela.

103

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Tabela 13: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2013

Mesec Ure Odstotek

Januar 2.596 12,9

Februar 1.784 8,9

Marec 1.916 9,4

April 2.172 10,8

Maj 1.242 6,2

Junij 1.968 9,8

Julij 1.464 7,3

Avgust 824 4,1

September 916 4,6

Oktober 1.708 8,5

November 1.700 8,5

December 1.816 9,0

SKUPAJ 20.106 100,0

Slika 14: Bolni{ke odsotnosti po mesecih v letu 2013

Iz preglednic je razvidno, da je bilo najve~ bolni{kih odsotnosti januarja in aprila. Najmanj bolni{kihodsotnosti je bilo avgusta in septembra.

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

104

11.2.4.1 Nadomestila bolni{kih odsotnosti

V letu 2013 je bilo v primerjavi z letom 2012 izpla~anih manj nadomestil bolni{kih odsotnosti. Vletu 2012 je bilo izpla~anih skupaj 171.790,99 EUR nadomestil, medtem ko je bilo v letu 2013izpla~anih skupaj 153.761,06 EUR nadomestil. V letu 2013 je v primerjavi z letom 2012 zaznatipove~anje izpla~anih nadomestil v breme ZZZS – refundacije. V primerjavi s preteklim letom paje v letu 2013 zaznati zmanj{anje izpla~il nadomestil v breme SNG Maribor. V letu 2012 je biloizpla~anih 108.372,07 EUR nadomestil v breme SNG Maribor, medtem ko je bilo v letu 2013izpla~anih 83.104,47 EUR nadomestil v breme SNG Maribor.

Tabela 14: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2013

Organizacijska Boleznine nad 30 dni - Boleznine do 30 dni - SKUPAJenota refundacija ZZZS v breme SNG Maribor OE Drama 124,78 8.373,09 8.497,87 OE Opera 36.716,77 40.747,31 77.464,08solisti 0,00 2.714,25 2.714,25orkester 31.030,29 22.507,55 53.537,84zbor 5.686,48 15.525,51 21.211,99 OE Balet 4.129,59 2.380,79 6.510,38 OE Tehnika 29.445,93 29.713,36 59.159,29 Skupne slu‘be 239,52 1.889,92 2.129,44 SNG - SKUPAJ 70.656,59 83.104,47 153.761,06

Slika 15: Nadomestila bolni{kih odsotnosti v letu 2013

105

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

V letu 2013 je bilo izpla~anih 153.761,06 EUR nadomestil bolni{kih odsotnosti, od tega je bilo83.104,47 EUR izpla~anih nadomestil v breme SNG Maribor, nadomestila v vi{ini 70.656,59EUR, ki izhajajo iz boleznin nad 30 dni, pa smo dobili refundirana od Zavoda za zdravstvenozavarovanje R Slovenije.

11.2.5 Evropski socialni sklad

V letu 2013 je Slovensko narodno gledali{~e Maribor v okviru projekta Evropski socialni skladrealiziralo zaposlitve mladih umetnikov. Gre za izvajanje projekta »Nove karierne perspektive vletih 2013 in 2014«, katerega namen je ustvarjanje in ohranjanje obstoje~ih samozaposlitvenih insamozaposlitvenih mo‘nosti na podro~ju kulture. Izvajanje projekta je ~asovno opredeljeno,podpira ga Evropski socialni sklad, zaradi ~esar zaposlovanje v okviru tega projekta ni imelobistvenega vpliva na sledenje navodilom o racionalnem ravnanju s kadri oziroma zmanj{evanju{tevila zaposlenih.

Tabela 15: Evropski socialni skladOrganizacijska enota [tevilo zaposlenih

OE Opera 4

OE Balet 3

SKUPAJ 7

SNG Maribor je v letu 2013 v okviru projekta Evropski socialni sklad zaposlilo 3 glasbenike vorkestru, pevca solista in 3 baletne plesalce.

Slovensko narodno gledali{~e Maribor je moralo z ustrezno organizacijo dela vzpostavitiu~inkovite delovne procese na vseh umetni{kih, tehni~nih in strokovnih nivojih ter omogo~itihitro prilagajanje umetni{kim zahtevam. Glede na ambiciozno zastavljen program Slovenskeganarodnega gledali{~a Maribor – Drama, Opera, Balet, Festival Bor{tnikovo sre~anje – se zahtevavsakokratno prilagajanje organizacije in zaposlenosti glede na finan~ne zmo‘nosti in programumetni{kih enot. Zaradi tega bo pove~an trend v smeri racionalizacije delovnih procesov vsoodvisnosti sredstev zagotovljenih za program.

Dinami~ni program Slovenskega narodnega gledali{~a Maribor bo zahteval ve~jo fleksibilnostpri zaposlovanju, kar bo zahtevalo vsakokratno prilagajanje organizacije in zaposlenosti glede nafinan~ne zmo‘nosti in program umetni{kih enot. Potrebno {tevilo zaposlenih definiramo gledena programske vsebine za dolo~ena obdobja, vezana na mandat direktorja in umetni{kih vodij.Zaradi tega bo potreba po projektnem zaposlovanju in zaposlovanju za dolo~en ~as bistvenopresegla dosedanjo prakso zaposlovanja za nedolo~en ~as. V bistvu bomo kadre zaposlovaliprete‘no projektno, glede na potrebe in sredstva, ki bodo zagotovljena za program.

Danilo Ro{kerdirektor SNG Maribor

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

106

Letno poro~ilo so pripraviliDanilo Ro{kerAleksandra HojnikJasna RuparAna VogrinAndreja HictalerAlenka SmoleNina Novkovi~Metka Lipov‘Darja ^i‘ekMaja BorinAlan Kav~i~Sandra Po‘unBenjamin VircJanez Bosti~Jo‘e Vodu{ek

FotografijeArhiv SNG MariborArhiv FBSTiberiu MartaDamjan [varcAlan Kav~i~

107

L E T N O P O R O ^ I L O 2 0 1 3

Program financiraMinistrstvo za kulturo Republike Slovenije

Program sofinancirajoGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG MariborGeneralna pokrovitel j ica SNG Maribor Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j Glavni pokrovi tel j BBBBBaletaa letaa letaa letaa leta

Generalna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaGeneralna pokroviteljicaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusaSimfoni~nega ciklusa

I n v e s t i n g i n a C u l t u r a lC u l t u r a lC u l t u r a lC u l t u r a lC u l t u r a l T o m o r r o w I n v e s t i r a n j e v k u l t u r n i k u l t u r n i k u l t u r n i k u l t u r n i k u l t u r n i j u t r i

letno poro^ilo 2013 - sng maribor · baleta romeo in julija sergeja prokofjeva, ki je v...

Documents