letno poročilo banke celje d.d. in skupine banke celje za leto 201158ea7a84-7a99-477f-ada9... ·...

Celje, marec 2012

Letno poročilo Banke Celje d.d. in Skupine Banke Celje za leto 2011

Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje

Letno poročilo za leto 2011, pripravljeno po mednarodnih standardih računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

2 Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje

BESEDA PREDSEDNIKA UPRAVE BANKE CELJE d.d. 5

POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE d.d. 6

I POSLOVNO POROČILO 9

1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA 11

2 PREDSTAVITEV 12

3 STRATEGIJA 13

4 POMEMBNEJŠI DOGODKI 14

5 GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE 15

5.1 Gospodarsko okolje 15

5.2 Bančno okolje 15

6 POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2011 16

6.1. Finančni rezultat 16

6.2. Finančni položaj 18

6.3 Analiza poslovanja po ključnih področjih 21

6.4 Informacije za delničarje 27

6.5 Prevzemanje in upravljanje bančnih tveganj 28

6.6 Razvoj 32

6.7 Družbena odgovornost 32

6.8 Delovanje službe notranje revizije 33

7 ORGANI UPRAVLJANJA BANKE 34

8 ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE 35

9 IZJAVA O UPRAVLJANJU 36

10 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA 41

11 POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA 42

II RAČUNOVODSKO POROČILO 45

1 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 47

2 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA 48

3 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA 49

4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA 50

5 IZKAZ DENARNIH TOKOV 51

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 53

1 Osnovni podatki 53

2 Računovodske usmeritve 53

2.1 Izhodišča za predstavitev računovodskih izkazov 53

2.2 Primerjalne informacije 56

2.3 Konsolidacija 56

2.4 Poročanje po segmentih 56

2.5 Tuje valute 56

2.6 Prihodki in odhodki za obresti 56

2.7 Prihodki in odhodki za opravnine 57

2.8 Prihodki od dividend 57

2.9 Finančni instrumenti 57

2.10 Oslabitev finančnih sredstev 59

2.11 Pobot 60

2.12 Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev 60

2.13 Denar in denarni ustrezniki 60

2.14 Računovodsko obračunavanje najemov 60

2.15 Naložbene nepremičnine 61

2.16 Opredmetena osnovna sredstva 61

2.17 Neopredmetena sredstva 61

2.18 Zaloge 61

2.19 Davki 61

2.20 Ugodnosti zaposlenih 62

2.21 Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji 62

2.22 Rezervacije za obveznosti in stroške 62

2.23 Finančne garancije 62

2.24 Delniški kapital 62

VSEBINA

3Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje

2.25 Upravljanje z bančnimi tveganji 63

2.26 Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene 96

2.27 Poslovni segmenti 97

POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 1013 Čiste obresti 101

4 Prihodki iz dividend 101

5 Čiste opravnine 1026 Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti,

ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 102

7 Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 1038 Dobički / (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti,

pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 103

9 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 103

10 Čiste (izgube) / dobički iz tečajnih razlik 10411 Čiste (izgube) / dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez

nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 104

12 Druge čiste poslovne (izgube) / dobički 104

13 Administrativni stroški 105

14 Amortizacija 105

15 Rezervacije 106

16 Oslabitve 106

17 Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 107

18 Čista (izguba) / dobiček na delnico 107

19 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 108

20 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 108

21 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 109

22 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 110

23 Krediti bankam 111

24 Krediti strankam, ki niso banke 111

25 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 115

26 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 116

27 Opredmetena osnovna sredstva 116

28 Naložbene nepremičnine 118

29 Neopredmetena sredstva 11930 Dolgoročne naložbe banke v kapital odvisnih,

pridruženih in skupaj obvladovanih družb 121

31 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 121

32 Druga sredstva 123

33 Finančne obveznosti do centralne banke 123

34 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 124

35 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 124

36 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge bank 125

37 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge strank, ki niso banke 126

38 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti bank 127

39 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti strank, ki niso banke 127

40 Dolžniški vrednostni papirji 128

41 Podrejene obveznosti 12942 Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva,

ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 130

43 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 130

44 Rezervacije 130

45 Druge obveznosti 131

46 Kapital 132

47 Dividenda na delnico 134

48 Potencialne in prevzete obveznosti 134

49 Denar in denarni ustrezniki 135

50 Razkritja odnosov s povezanimi osebami 136

51 Podatki o delu poslovno-organizacijskih enot v tujini 140

52 Dogodki po preteku poslovnega leta 140


Leto 2011 je bilo še vedno zelo močno zaznamovano z gospodarsko in finančno krizo, ki se ji je pridružila še dolžniška. Banka je zato prednostno skrbela za varnost in stabilnost poslovanja, ohranila je dobro operativno in strukturno likvidnost ter stabilno kapitalsko ustreznost. Količnik kapitalske ustreznosti je znašal 14,42 %, količnik temeljnega kapitala pa 10,65 %. Na osnovi programa racionali-zacije stroškov, ki so se v letu 2011 znižali za 6 %, se je izboljšala tudi stroškovna učinkovitost banke. Delež stroškov v neto prihodkih je znašal 51,90 %.

Banka je kljub razmeram uspela v mesecu marcu prodati obveznice na domačen trgu v višini 34 milijonov evrov in v juniju najeti sindicirano posojilo v višini 65 milijonov evrov. Decembra je uspešno sodelovala na avkciji Evropske centralne banke.

Banka je ustvarila dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij v višini 34,7 milijona evrov. Zaostrene gospodarske razmere, ki so se kazale v poslovanju bančnih komitentov in posledično tudi v slabšanju kakovosti kreditnega portfelja, so vplivale na potrebe po dodatnem oblikovanju oslabitev in rezervacij. Čisti negativni finančni rezultat v višini 14,9 milijona evrov je banka pokrila v breme drugih rezerv iz dobička. Oblikovane oslabitve in rezervacije so bile v primerjavi z letom 2010 višje za 73 odstotkov.

Preteklo leto je bilo leto znižanj bonitetnih ocen držav in bank. Zaradi gospodarskih razmer ter znižanja bonitetne ocene države in bančnega sistema je mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings spremenila tudi bonitetno oceno Banke Celje. Kljub znižanju bo-nitetne ocene večjih zahtev po odplačilih v tujini najetih kreditov nismo imeli.

Od pomembnejših dogodkov preteklega leta bi izpostavil še skrbni pregled banke s strani potencialnega kupca v drugi polovici maja (kasneje so lastniki začasno ustavili prodajo banke) ter konstituiranje novega nadzornega sveta banke.

Makroekonomske napovedi za leto 2012 so slabe, zato banka rasti bilančnega poslovanja še ne načrtuje. Banka bo pospeševala pred-vsem naložbe v kredite nebančnemu sektorju, za zmanjšanje odvisnosti od financiranja na mednarodnih trgih pa se bo bolj usmerjala v pridobivanje stabilnih virov nebančnega sektorja. Kljub neobetavnim napovedim je cilj banke izboljšati ključne kazalce poslovanja iz leta 2011.

Spoštovani lastniki, poslovni partnerji in zaposleni, v imenu vseh članov uprave se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje in dobro sodelovanje.

mag. Dušan Drofenik, predsednik uprave

BESEDA PREDSEDNIKA UPRAVE BANKE CELJE d.d.


Okvir za delovanje nadzornega sveta in njegove pristojnosti ter obveznosti opredeljujejo zakonodaja (Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic) in interni akti banke (statut in poslovniki o delu nadzornega sveta ter njegovih odborov) ter ostale pravne norme, ki se nanašajo na delovanje banke.

Strokovno podporo pri odločanju je nadzornemu svetu v letu 2011 zagotavljal revizijski odbor.

Delovanje nadzornega svetaV maju 2011 je potekel mandat nadzornemu svetu, izvoljenemu maja 2007. Nadzorni svet v tej sestavi je pred potekom mandata imel tri seje, na katerih je obravnaval 39 točk dnevnega reda in med drugim sprejel Letni poročili Banke Celje d.d. in Skupine Banke Celje d.d. za leto 2010 z revizorjevima poročiloma in Pismom revizorja upravi banke in nadzornemu svetu. Prav tako je potrdil gradiva za sklic 26. Skupščine delničarjev banke in oblikoval predlog kandidatne liste za člane nadzornega sveta v novem mandatnem obdobju.

Na 26. skupščini delničarjev banke v maju 2011 je bil izvoljen nov nadzorni svet banke v naslednji sestavi: mag. Jure Peljhan je predsednik, mag. Zvonko Ivanušič je namestnik predsednika, člani pa so: dr. Uroš Čufer, Melita Malgaj, dr. Tomaž Subotič, Bojan Šrot in mag. Zdenko Zanoški. Mandat članov nadzornega sveta traja do zasedanja skupščine delničarjev v četrtem letu po izvolitvi, to je do skupščine v letu 2015.

Po izvolitvi se je nadzorni svet v spremenjeni sestavi sestal na štirih rednih sejah, na katerih je obravnaval 50 točk dnevnega reda, in eni korespondenčni seji. Na sejah se je nadzorni svet preko poročil uprave banke seznanjal z medletnim poslovanjem banke. Obravnaval je pisma, ki jih je banka prejela od Banke Slovenije, se seznanil z ukrepi banke na področju upravljanja s tveganji ter obravnaval politike in strategije banke za upravljanje s tveganji in profil tveganja banke za leto 2012. Nadzorni svet je sprejel poslovno politiko in finančni načrt banke za leto 2012 ter strategijo in finančni načrt banke za obdobje 2012–2016.

Na 6. redni seji v letu 2012 je nadzorni svet med drugim obravnaval in potrdil letno poročilo banke in skupine za leto 2011, dokument o razkritjih za leto 2011, poročilo o delu Službe notranje revizije za obdobje julij–december 2011 ter za leto 2011. Seznanil se je z ravnateljsko predstavitvijo uprave banke za leto 2011, podal pozitivno mnenje k revizorjevemu poročilu in potrdil izjavo banke o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Obravnaval je tudi predlog revizijskega odbora za imenovanje revizorja za leto 2012. Poleg tega se je nadzorni svet seznanil s celotnim gradivom za 27. redno skupščino delničarjev banke in v tem sklopu sprejel poročilo skupščini delničarjev o svojem delovanju v letu 2011.

Predsednik nadzornega sveta je bil v rednih stikih z upravo banke, kar je nadzornemu svetu omogočilo tekoče nadziranje delovanja uprave. Nadzorni svet je na svoje seje povabil pooblaščenega revizorja in mu omogočil, da je nadzornemu svetu predstavil ugotovitve, povezane z revidiranjem banke.

Nadzorni svet je na temelju odločbe Banke Slovenije, da ima Banka Celje po kriterijih Banke Slovenije status sistemsko pomembne banke, imenoval komisijo za prejemke, ki jo morajo imeti v skladu s predpisi Banke Slovenije vse sistemsko pomembne banke v Republiki Sloveniji. Komisijo za prejemke sestavljajo: predsednik mag. Jure Peljhan in člana mag. Zvonko Ivanušič ter dr. Tomaž Subotič. Komisija je na svoji seji januarja 2012 pregledala in potrdila Politiko prejemkov v Banki Celje, ki jo je nato sprejel nadzorni svet.

Nadzorni svet ugotavlja, da v letu 2011 njegovi člani niso bili v nasprotju interesov ter da so kot člani nadzornega sveta delovali samostojno in neodvisno. Sej nadzornega sveta so se člani udeleževali redno, tako da je nadzorni svet zasedal v polni sestavi, vsi člani pa so aktivno sodelovali pri oblikovanju odločitev, saj so se udeleževali razprav pri posameznih točkah dnevnega reda. Člani nadzornega sveta so se udeležili izobraževanja za člane nadzornih svetov ter se seznanili z najnovejšimi pogledi na vlogo in pomen članstva v nadzornih svetih.

Na osnovi obsega opravljenih aktivnosti v letu 2011 in na osnovi dejstva, da je nadzorni svet na svojih sejah deloval v polni sestavi, predsednik in člani nadzornega sveta ocenjujejo, da je bilo delo nadzornega sveta v letu 2011 izvedeno strokovno korektno in da ni prihajalo do odstopanj od dobre prakse.

Delovanje revizijskega odboraV letu 2011 sta v banki delovala 2 revizijska odbora.

Stari odbor je deloval v sestavi Borut Stanič – predsednik, Tadej Tufek – namestnik predsednika in Marina Poboljšaj – zunanja, neodvisna članica, in sicer do prenehanja mandata v maju 2011 (mandat članom revizijskega odbora preneha s prenehanjem mandata nadzornemu svetu). Do izteka mandata se je revizijski odbor sestal na eni seji in obravnaval letni poročili banke in skupine s pismom revizorja upravi banke, predstavili so mu dokument o razkritjih banke, izoblikoval je predlog nadzornemu svetu za imenovanje revizorja za poslovno leto 2011, obravnaval poročilo o svojem delu v letu 2010 in potrdil načrt svojega delovanja do izteka mandata ter poročilo o delu notranje revizije v letu 2010 (polletno in letno) in Poročilo Banki Slovenije o izvajanju procesa ICAAP. Novi odbor je bil imenovan na 1. seji novoimenovanega nadzornega sveta v juniju 2011 v sestavi: dr. Uroš Čufer, predsednik, dr. Tomaž Subotič, namestnik predsednika in Zdenka Habe, pooblaščena revizorka, zunanja neodvisna članica revizijskega odbora. V letu 2011 se je sestal na treh sejah (v septembru, oktobru in decembru). Obravnaval je 28 točk dnevnega reda. Obravnavana gradiva so se nanašala na sprejem načrta delovanja revizijskega odbora v letu 2011 (od imenovanja dalje), predstavitev poslovnika za delo revizijskega odbora in predlog sprememb tega akta, poročilo o delu službe notranje revizije v prvem polletju 2011 in seznanitev z delovnim načrtom službe za drugo polletje 2011. Odbor se je seznanil s triletnim strateškim načrtom službe notranje revizije (2012–14) in programom dela službe notranje revizije za leto 2012 z informacijo o pregledu Banke Slovenije (proces ICAAP); obravnaval je strategije in politike upravljanja s tveganji, strategijo trgovanja ter profila tveganja banke – vse za leto 2012

POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE d.d.


in poročilo o izpolnjevanju obeh strategij v prvih desetih mesecih leta 2011. Spremljal je tudi medletne poslovne rezultate banke, izpostavljenost banke kreditnemu tveganju (četrtletno), petletni razvojni plan banke ter poslovno politiko in finančni načrt banke za leto 2012. Predstavljeni so mu bili: pogodba o revidiranju poslovanja banke za leto 2011, ugotovitve zunanjega revizorja po zaključeni začetni stopnji revidiranja za leto 2011 ter poslovanje odvisne družbe Posest.

Predsednik revizijskega odbora je nadzorni svet redno, preko poročil na sejah nadzornega sveta, obveščal o vseh aktivnostih revizijskega odbora. Revizijski odbor je v prvih mesecih svojega aktivnega delovanja uspešno izvedel vse z načrtom zadane naloge in je nadzornemu svetu nudil ustrezno svetovalno podporo na področjih, zaradi katerih je bil ustanovljen.

Letno poročilo za leto 2011Banka je za poslovno leto 2011 v skladu z zakonodajo izdelala letno poročilo banke in skupine. Obe letni poročili je v letu 2011 prvič združila v eno poročilo. Skupino sestavljata banka in njena odvisna družba Posest d.o.o. Celje, ki je v 100-odstotni lasti banke. Odvisna družba banke se ukvarja predvsem z unovčevanjem težje izterljivih terjatev banke, trženjem nepremičnin v lasti družbe in banke, z inženiringom lastnih in tujih nepremičnin, lizingom nepremičnin, s cenitvami nepremičnin in opreme ter kontrolo namenske porabe odobrenih kreditov investitorjem.

Računovodski izkazi banke in računovodski izkazi skupine so bili pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Redno letno revizijo računovodskih izkazov banke in skupine za leto 2011 je opravila pooblaščena revizijska hiša Pricewaterho-useCoopers d.o.o. Ljubljana in podala mnenje brez pridržka na računovodske izkaze ter potrdila njihovo vsebinsko skladnost s poslovnim poročilom. Izdala je tudi posebno revizorjevo poroči-lo o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji na zahtevo Ban-ke Slovenije, ki ni sestavni del letnega poročila banke in skupine.

Sklepi in stališča nadzornega svetaNadzorni svet je revidirano letno poročilo banke in skupine za leto 2011 obravnaval na svoji 6. redni seji 18. 4. 2012 in ga brez pripomb potrdil. Na revizorjevo poročilo, ki je sestavni del letnega poročila, je dal pozitivno mnenje.

Nadzorni svet je v skladu z zakonodajo potrdil tudi predlog uprave o pokrivanju izgube iz drugih rezerv iz dobička.

Ob tem so člani nadzornega sveta ugotovili, da so bile makroe-konomske razmere v letu 2011 izrazito neugodne in da je zato banka kljub realizirani čisti izgubi iz tekočega poslovanja v prete-klem poslovnem letu zagotovila varno in stabilno ter stroškovno učinkovito poslovanje.

mag. Jure Peljhan predsednik nadzornega sveta


I POSLOVNO POROČILO

I POSLOVNO POROČILO

1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA- zneski v tisoč evrih

Banka Skupina

2011 2010 2009 2011 2010 2009

Stanje Stanje Stanje Stanje Stanje Stanje

1. izkaz finančnega položaja (na dan 31. decembra)

Bilančna vsota 2.490.913 2.598.080 2.559.083 2.492.765 2.599.217 2.560.233

Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 1.485.029 1.507.808 1.453.439 1.485.025 1.507.805 1.453.436

- pravnih in drugih oseb 756.301 781.172 750.184 756.299 781.169 750.181

- prebivalstva 728.728 726.636 703.255 728.726 726.636 703.255

Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 1.693.360 1.710.049 1.705.475 1.690.161 1.707.367 1.700.739

- pravnim in drugim osebam 1.355.464 1.378.530 1.399.426 1.352.198 1.375.778 1.394.652

- prebivalstvu 337.896 331.519 306.049 337.963 331.589 306.087

Celotni kapital 181.333 199.926 198.873 182.169 200.702 199.391

oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije 152.460 111.297 88.879 152.515 111.318 88.892

obseg zunajbilančnega poslovanja 676.866 472.090 455.875 674.955 471.867 455.688

2. izkaz poSloVnega iziDa (v obdobju od 1. 1. do 31. 12.)

čiste obresti 48.927 55.067 53.888 48.895 55.008 53.505

čisti neobrestni prihodki 23.171 20.837 22.734 23.939 21.595 23.462

Stroški dela, splošni in administrativni stroški 33.658 35.992 36.349 34.298 36.384 36.818

amortizacija 3.764 3.757 3.876 3.791 3.771 3.914

oslabitve in rezervacije 53.266 30.730 27.880 53.275 30.763 27.910

poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanja (18.590) 5.425 8.517 (18.530) 5.685 8.325

Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega inustavljenega poslovanja (3.715) 925 1.746 (3.715) 926 1.773

3. ŠTeVilo zapoSleniH (na dan 31. decembra) 530 538 571 534 542 576

4. DelniCe

Število delničarjev 704 708 703 704 703 703

Število delnic 508.629 508.629 508.629 508.629 508.629 508.629

nominalna vrednost delnice oz. pripadajoči znesekkosovne delnice v osnovnem kapitalu (vrednost v evrih) 33 33 33 33 33 33

knjigovodska vrednost delnice (vrednost v evrih) 357 393 391 357 393 391

5. kazalCi V %

kapital

kapital 277.717 297.629 298.997 278.489 298.141 299.729

količnik kapitalske ustreznosti 14,42 15,19 15,35 14,46 15,21 15,36

kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti

oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačnivrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti /razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke 6,68 4,79 3,80 6,68 4,79 3,80

profitabilnost

obrestna marža 1,95 2,14 2,17 1,95 2,13 2,15

Marža finančnega posredništva 2,88 2,95 3,08 2,91 2,97 3,09

Donos na aktivo pred obdavčitvijo -0,74 0,21 0,34 -0,74 0,22 0,33

Donos na kapital pred obdavčitvijo -9,49 2,70 4,34 -9,42 2,82 4,23

Donos na kapital po obdavčitvi -7,60 2,24 3,45 -7,53 2,36 3,33

Stroški poslovanja

operativni stroški / povprečna aktiva 1,49 1,54 1,62 1,52 1,56 1,64

likvidnost

povprečna likvidna sredstva / povprečne kratkoročne vloge nebančnega sektorja 49,14 49,95 40,65 49,14 49,95 40,65

povprečna likvidna sredstva / povprečna aktiva 19,06 20,38 19,25 19,06 20,38 19,25

11Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Poslovno poročilo za leto 2011

Skupino Banke Celje na dan 31. 12. 2011 sestavljata: Banka Celje d.d. (v nadaljevanju: banka) kot matična banka, in Posest d.o.o. Celje (v nadaljevanju: odvisna družba). Banka je 100-odstotni la-stnik odvisne družbe.

Sedež bankeBanka ima sedež v Celju, Vodnikova 2.

Sedež odvisne družbeOdvisna družba Posest d.o.o. ima svoj sedež v Celju, Vrunčeva 1.

Obseg poslovanjaBanka je samostojna finančna institucija, ustanovljena kot del-niška družba za opravljanje vseh bančnih in drugih finančnih storitev na temelju Zakona o bančništvu (ZBan-1) in Zakona o go-spodarskih družbah (ZGD-1). Na podlagi izdanih dovoljenj lahko opravlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 10. členu ZBan-1:- sprejemanje depozitov;- dajanje kreditov, kar vključuje tudi: potrošniške kredite, hipo-

tekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (fac-toring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim in-strumentom (forfeiting);

- plačilne storitve in storitve izdajanja »elektronskega denarja«;- izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na pri-

mer potovalnih čekov in bančnih menic);- izdajanje garancij in drugih jamstev;- trgovanje za svoj račun ali za račun strank: s tujimi plačilni-

mi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti;

- trgovanje za svoj račun: z instrumenti denarnega trga, s preno-sljivimi vrednostnimi papirji;

- oddajanje sefov;- investicijske storitve in posli.

Banka lahko opravlja tudi naslednje dodatne finančne storitve po 11. členu ZBan-1:- posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;- trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov

oziroma delnic investicijskih skladov.

Svojo ponudbo storitev banka dopolnjuje še preko specializirane odvisne družbe Posest d.o.o. Celje, ki opravlja posle z nepremič-ninami, lizing in posle svetovanja pri poplačilu problematičnih terjatev.

Obseg poslovanja odvisne družbeDružba je registrirana za opravljanje najrazličnejših dejavnosti, med osnovne posle pa spadajo:- unovčevanje težje izterljivih terjatev banke;- trženje nepremičnin v lasti družbe in banke;- inženiring nepremičnin, lastnih in tujih;- lizing nepremičnin;- cenitve nepremičnin in opreme;- kontrola namenske porabe odobrenih kreditov investitorjem.

ZgodovinaZačetki delovanja banke segajo v leto 1864, ko je bila ustanovlje-na Hranilnica mestne občine Celje. Leta 1971 se je kot Kreditna banka Celje priključila k Ljubljanski banki, konec leta 1989 se je preoblikovala v delniško družbo in v sistemu Ljubljanske banke kot banka hči ostala do leta 1994.

Od 15. junija 1994 banka posluje samostojno in lastniško neodvi-sno pod današnjim imenom Banka Celje d.d. V skladu s strategijo širitve izven celjske regije je banka v letu 1996 pripojila Banko Noricum d.d. Ljubljana in jo preoblikovala v Glavno podružnico Ljubljana, v letu 1998 pa je pripojila še Hmezad banko d.d. Žalec in jo najprej preoblikovala v Podružnico Hmezad, leta 2011 pa v poslovno enoto banke. Leta 1999 je podpisala Pogodbo o strate-škem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d. ter postala pridružena članica njene bančne skupine.

Odvisna družba Posest je bila ustanovljena leta 1991 kot družba z omejeno odgovornostjo.

2 PREDSTAVITEV


Banka je decembra 2011 izdelala strategijo poslovanja za obdobje 2012–2016 ter poslovno politiko in finančni načrt banke za leto 2012.

V strategijo za prihodnje petletno obdobje je banka zapisala, da želi ostati univerzalna banka s poudarjenim poslovanjem z manj tveganimi segmenti strank, posledično večjo razpršenostjo na-ložb in virov financiranja ob ponudbi takšnih bančnih in finančnih storitev, ki bodo ob minimalni porabi kapitala zagotavljale dobro donosnost in polno zaposlenost v banki. Pomembno vlogo pri nadaljnjem dolgoročnem trajnostnem razvoju banke bo imel sta-bilen strateški lastnik, ki bo podpiral tradicijo banke in ohranitev njenega statusa univerzalne banke s ponudbo celovitega ban-čnega servisa v domačem in mednarodnem poslovanju.

Pri postavitvi ciljnih strateških kazalnikov je banka upoštevala profil tveganja, zmanjšanje odvisnosti od financiranja na med-narodnih trgih, dividendno politiko, ki mora omogočati, da bodo zadržani dobički lahko postali glavni generator kapitala, in pove-čanje dobičkonosnosti, ki bo temeljilo na večji stroškovni učin-kovitosti in optimalnejši strukturi poslovanja. Stabilen kapitalski položaj ostaja tudi v prihodnjem petletnem obdobju ena izmed ključnih usmeritev banke.

Za doseganje strateških ciljev si je banka za leto 2011 zastavila ključne cilje, med katere sodijo ohranjanje razmerja med neto krediti in depoziti nebančnega sektorja, pridobitev drugih dolgo-ročnih virov financiranja z najemi namenskih dolgoročnih posojil pri domačih in tujih finančnih institucijah, aktivno upravljanje s kreditnim tveganjem v smeri zniževanja zapadlih terjatev, zago-tavljanje ustrezne višine kapitala in kapitalske ustreznosti, nadalj-nja racionalizacija poslovanja in optimiranje števila ter strukture zaposlenih.

Organiziranost poslovanja bo banka v prihodnjih letih izboljše-vala z ukrepi notranje optimizacije in racionalizacije poslovnih procesov. Hkrati bo svojo ponudbo aktivno prilagajala tržnim razmeram, skrbela za razvoj novih, tržno zanimivih storitev ter za uvajanje sodobnih pristopov trženja. Na področju promocije bo poudarek na produktnem oglaševanju ob sočasni krepitvi zave-danja blagovne znamke Banke Celje.

V letu 2012 banka zaradi neugodnih makroekonomskih napove-di na področju gospodarske rasti, zaposlenosti in financiranja ne načrtuje povečanja obsega poslovanja, v prihodnjih letih pa se bo obseg poslovanja postopoma začel povečevati. Pri naložbenem poslovanju načrtuje banka zmerno rast kreditiranja nebančne-ga sektorja. Poseben poudarek bo namenjen kvaliteti naložb in pospešeni izterjavi, da bi zmanjšali obseg neporavnanih terjatev. Cilj banke je usmeritev k strankam z manjšo porabo kapitala in ponudba storitev z nižjimi kapitalskimi zahtevami. Obseg na-ložb v vrednostne papirje se bo postopoma zniževal. Naložbene aktivnosti v prvovrstne dolžniške vrednostne papirje bo banka prilagajala potrebam sekundarne likvidnostne rezerve, pri čemer bo zapadle dolžniške vrednostne papirje reinvestirala v državne obveznice z najkvalitetnejšimi bonitetnimi ocenami.

Na področju tveganj bo banka skrbela za ustrezno pokritost kre-ditnega portfelja z oslabitvami in rezervacijami, hkrati bo zniže-vala delež slabih terjatev v bruto kreditih. Zagotavljala bo ustre-zno likvidnostno pozicijo, posebna pozornost bo namenjena nadgradnji sistema upravljanja z likvidnostnim tveganjem skla-dno z evropskimi smernicami. Z rednim spremljanjem in pravo-časnimi ukrepi bo banka ohranjala stabilno kapitalsko pozicijo, pri čemer bo skrbno spremljala novo kapitalsko ureditev s predvi-denim začetkom veljavnosti v letu 2013. Prav tako bo nadaljevala z razvojem postopkov merjenja in ocenjevanja kapitalskih potreb in notranjega kapitala, ugotovitve pa bo uporabila v procesu od-ločanja.

Zaradi globalne finančne in gospodarske krize so se v bankah ko-renito znižali poslovni rezultati in tudi v prihodnjih letih verjetno ne bo več mogoče dosegati takšnih donosov na kapital kot v ob-dobju pred krizo. Kljub temu pa je banka za leto 2012 načrtovala pozitivni finančni rezultat, posebno skrb pa bo namenjala zago-tavljanju stabilnih prihodkov. Čisti obrestni prihodki bodo ostali na ravni iz leta 2011, čisti neobrestni prihodki pa bodo nižji, saj banka ne pričakuje večjih učinkov od prodaje oziroma vredno-tenja finančnih instrumentov. Stroški poslovanja se bodo ob na-daljnji racionalizaciji poslovanja še zniževali, tudi obseg oslabitev in rezervacij se bo ob učinkovitem upravljanju s tveganji začel postopno zniževati.

Banka bo v letu 2012 nadaljevala s postopnim zmanjševanjem števila zaposlenih, kar bo dosegla z zagotavljanjem fleksibilnosti z vidika nadomeščanja odsotnosti in začasno povečanega obse-ga dela. Število novih zaposlitev bo minimalno, zato bo v procesu zaposlovanja potrebna visoka stopnja selektivnosti.

Za zagotavljanje ustrezne kvalitete informacijske podpore po-slovnim procesom bo banka v okviru ključnih strateških aktiv-nosti zagotovila poenotenje informacijske podpore, nadgradnjo podatkovnega skladišča, prehod na sodobnejše programsko orodje, vsebinske posodobitve aplikativne programske opreme, posodobitev računalniške strojne opreme s prehodom na sodob-no postavitev v obliki rezin.

Odvisna družba je izdelala poslovni načrt za leto 2012, v katerega je zapisala, da bo tudi v prihodnje sledila svojemu temeljnemu poslanstvu, to je opravljanju dejavnosti za potrebe banke. Na-črtuje opravljanje analiz investicijskih projektov, storitve cenitev ter nadzor namenske porabe odobrenih kreditov investitorjem. Načrtuje tudi prodajo hiš v Velenju, nadaljnje aktivno dezinve-stiranje stanovanj na objektu Ljubljanska in povečanje obsega nepremičninskega posredovanja, poleg tega bo več pozornosti namenjala unovčevanju nepremičninskega premoženja dolžni-kov banke.

3 STRATEGIJA


Leto 2011:

- izdaja in uspešna prodaja navadnih dolgoročnih obveznic na domačem trgu v mesecu marcu v višini 34 milijonov evrov in njihova uvrstitev v trgovanje na Ljubljanski borzi;

- skrbni pregled poslovanja banke s strani potencialnega kupca v drugi polovici maja 2011, lastniki so nato začasno ustavili prodajo;

- zaprtje poslovalnice Prešernova dne 16. maja 2011 na podlagi analize uporabe sodobnejših bančnih poti, ki vse bolj nadomeščajo klasične oblike poslovanja;

- na 26. redni skupščini delničarjev banke dne 24. maja 2011 so bili sprejeti vsi predlagani sklepi, med njimi so bili imenovani novi člani nadzornega sveta banke;

- podpis pogodbe o najemu dolgoročnega sindiciranega posojila v višini 65 milijonov EUR s konzorcijem 8 tujih bank z dne 8. junija 2011;

- prva konstitutivna seja novega nadzornega sveta banke 8. junija 2011;

- izplačilo dividende 22. junija 2011 v višini 2,10 EUR na navadno in prednostno delnico na podlagi sklepa skupščine delničarjev banke;

- od 26. septembra 2011 je strankam na voljo nova storitev banke, e-račun, ki omogoča izmenjavo računov med izdajatelji in preje-mniki v elektronski obliki;

- prejem bonitetne ocene banke konec septembra 2011 (dolgoročna BB, kratkoročna B, individualna C/D, ocena podpore 3, dolgo-ročna napoved negativna), ki se je znižala zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, znižanja bonitetne ocene države in bančnega sistema.

4 POMEMBNEJŠI DOGODKI


5.1 Gospodarsko okolje

Gospodarski in finančni krizi, ki vztrajata že od leta 2008, se je v letu 2011 pridružila še dolžniška kriza. Gospodarske razmere so bile slabe v večini razvitih držav, še posebej na evrskem območju,na kar je vplivalo predvsem šibko povpraševanje in negotove razmere glede financiranja perifernih držav evroobmočja. V za-dnjem četrtletju leta 2011 se je gospodarska rast v ZDA okrepila, v nekaterih državah evrskega območja pa skrčila, napovedi za leto 2012 pa so se še znižale. Leto 2011 je zaznamovalo tudi zni-ževanje bonitetnih ocen evropskih držav in bank, tudi Slovenije in slovenskih bank, kar vpliva na dražje zadolževanje. Bonitetne agencije so Sloveniji in slovenskim bankam znižale bonitetne ocene predvsem zaradi politične nestabilnosti v državi in zamud pri dokapitalizaciji bank.

V Sloveniji se je gospodarska rast v letu 2011 realno zmanjšala za 0,2 %. Četrtletna rast je bila negativna v celotnem letu, razmere pa so se poslabšale predvsem v drugi polovici leta s pospešitvi-jo upadanja domače potrošnje in hkratno zaostritvijo razmer na mednarodnih trgih. Zmanjševanje obsega investicij v osnovna sredstva se je nadaljevalo, od začetka gospodarske krize v letu 2008 se je obseg investiranja zmanjšal za približno 40 %. Na go-spodarsko rast je negativno vplivalo tudi omejevanje državne po-trošnje, ki je bilo izrazito predvsem v zadnjem lanskem četrtletju. Zaradi nadaljnjega krčenja zaposlenosti in realnega zmanjšanja plač je upadla tudi končna potrošnja gospodinjstev. Kljub pove-čanju izvoza, izvozna gibanja niso mogla v celoti nadomestiti zmanjšanja domačega trošenja. V letu 2011 je Slovenija izvozila za 12,2 % več blaga kot v letu 2010, uvoz blaga pa je bil višji za 11,1 %. Pokritost uvoza z izvozom je bila 92,4- odstotna. Industrij-ska proizvodnja se je v letu 2011 povečala za 2,5 %.

Število registriranih brezposelnih se je decembra 2011 sezon-sko povečalo, a manj kot v preteklih letih in konec leta doseglo 112.754 oseb. V decembru je bila izguba zaposlitve za določen čas najpogostejši razlog za prijavo v evidenco brezposelnih oseb. Med odjavljenimi je bila približno polovica brezposelnih ponovno vključena v zaposlitev, polovica pa je izpadla iz evidence zaradi povečanega upokojevanja, predvsem oseb, ki so se v času čaka-nja na upokojitev po ugodnejših pogojih stare pokojninske za-konodaje registrirali kot brezposelni na Zavodu za zaposlovanje RS v decembru leta 2010. Stopnja registrirane brezposelnosti je decembra 2011 znašala 12,1 %, konec leta 2010 pa 11,8 %. Kljub porastu brezposelnosti so bila gibanja na trgu dela v letu 2011 ugodnejša kot v preteklih letih krize. Spodbudno je bilo predvsem veliko število novih zaposlitev.

Primanjkljaj javnih financ je v letu 2011 po novembrskih podatkih dosegel 4,2 % bruto domačega proizvoda in je bil nižji od načrto-vanega z rebalansom proračuna RS. Prihodki proračuna RS so bili medletno višji za 4,1 %, odhodki pa za 0,7 %, v okviru katerih so se povečali predvsem odhodki za izplačila pokojnin, transferjev brezposelnim in plačila obresti. Realizacija prihodkov iz proraču-na Evropske unije je bila v letu 2011 najvišja doslej. Za potrebe zmanjšanja primanjkljaja v letu 2012 na 3,6 % bruto domačega proizvoda je bil decembra 2011 sprejet zakon o dodatnih inter-ventnih ukrepih za leto 2012, v januarju 2012 pa še ukrep zadrže-vanja izvrševanja proračuna do sprejetja rebalansa, ki je potreben zaradi poslabšanja gospodarskih razmer.

V letu 2011 so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji povišale za 2,0 %, pri čemer se je blago podražilo za 2,7 % in storitve za 0,4 %. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indexom cen življenjskih potrebščin, je bila v letu 2011 v državah članicah Evropske monetarne unije 2,7-odstotna, v Sloveniji pa je znašala 2,1 %. K inflaciji so največ prispevale cene energentov in hrane zaradi višjih cen surovin na svetovnih trgih v začetku leta 2011. V letu 2012 se kljub podražitvam v nekaterih sektorjih z omejeno konkurenco pričakuje zniževanje inflacije.

5.2 Bančno okolje

Slovenski bančni sistem je v letu 2011 ohranjal primerno likvi-dnost tudi s pomočjo obsežnejšega črpanja sredstev na dražbi triletnega refinanciranja pri Evropski centralni banki v mesecu decembru.

Zaostrovanje razmer v gospodarstvu se je v letu 2011 močno izra-zilo v bilancah slovenskih bank. Banke so zmanjšale obseg posojil nebančnemu sektorju, med dejavnike, ki že dlje časa negativno vplivajo na kreditno aktivnost, pa sodijo zniževanje bonitetnih ocen in visoki stroški financiranja, slabšanje makroekonomskih razmer in položaja nekaterih gospodarskih panog, visoka zadol-ženost in slaba plačilna sposobnost podjetij. Ob zmanjševanju kreditiranja se je bilančna vsota slovenskega bančnega sistema v letu 2011 znižala za 3,0 %.

Poslabšanje gospodarskih razmer je vplivalo tudi na povečane potrebe po oblikovanju dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je povzročilo, da je bančni sistem v letu 2011 ustvaril izgubo po ob-davčitvi.

Kreditno tveganje, merjeno z deležem razvrščenih terjatev bank, ki jih stranke poravnavajo z zamudami, daljšimi od 90 dni, se je ohranjalo na visoki ravni. Pogoji financiranja bank v tujini so se poslabšali glede obsega in ročnosti, banke so se temu prilagajale z razdolževanjem pri tujih bankah in najemanjem virov Evrosis-tema. Ta bo ostal zanesljiv in razmeroma ugoden vir financiranja tudi v letu 2012.

5 GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE


Poročilo o poslovanju, vključno s poglavjem o prevzemanju in upravljanju tveganj, izhaja iz poslovanja banke, ki je prevladujoči poslovni subjekt v skupini. Hkrati odvisna družba na podlagi dovoljenja regulatorja ni vključena v konsolidiran nadzor po sklepu Banke Slovenije o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi, ker z vidika cilja nadzora banke odvisna družba ne predstavlja pomembnega učinka.

6.1 Finančni rezultat

6.1.1 Finančni rezultat banke

Zaradi globalne finančne in gospodarske krize in posledično večjih potreb po dodatnih oslabitvah in rezervacijah so se v slovenskih bankah v letu 2011 zelo poslabšali poslovni rezultati.

Banka se je soočala s podobnimi problemi kot ves slovenski bančni sistem. V letu 2011 je ustvarila dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij v višini 34.676 tisoč evrov, po zmanjšanju za dodatno oblikovane oslabitve in rezervacije pa je bila realizirana izguba pred obdavčitvijo v višini 18.590 tisoč evrov in čista izguba v višini 14.875 tisoč evrov. Podatki kažejo, da je na zmanjšanje bruto dobička vplivala predvsem potreba po dodatnem oblikovanju oslabitev in rezervacij.

Struktura čistih prihodkov in odhodkov banke, ustvarjenih v letu 2011, je prikazana v naslednji preglednici:

Čiste obresti so bile realizirane v višini 48.927 tisoč evrov, kar je za 11 % oziroma za 6.140 tisoč evrov manj kot v letu 2010. Obrestni prihodki so bili v primerjavi z letom 2010 višji za 3 %, obrestni odhodki pa za 16 %. Povprečna aktivna obrestna mera se je povišala za 0,13 odstotne točke, povprečna pasivna obrestna mera pa za 0,37 odstotne točke. Kumulativna obrestna marža je znašala 1,95 %, v letu 2010 pa 2,14 %.

Prihodki iz dividend so bili ustvarjeni v višini 876 tisoč evrov in so bili za 20 %, vrednostno za 148 tisoč evrov, višji kot v letu 2010. Banka je 52 % vseh prihodkov od dividend ustvarila z naložbami v vrednostne papirje, namenjene trgovanju, preostalih 48 % pa z dividenda-mi od vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo.

Čisti prihodki od opravnin za opravljene bančne storitve so v letu 2011 dosegli 16.386 tisoč evrov. Vrednostno povečanje za 125 tisoč evrov v primerjavi z letom 2010 je bilo predvsem posledica višjih neto opravnin kartičnega poslovanja. Med storitve, ki so banki v letu 2011 prinesle največji del čistih neobrestnih prihodkov iz naslova opravnin, že nekaj let spadata plačilni promet in kartično poslovanje.

Iz naslova finančnih poslov je bil realiziran dobiček v skupni višini 6.253 tisoč evrov. V primerjavi z realizacijo v letu 2010 je bil dobiček višji za 45 % oziroma vrednostno za 1.946 tisoč evrov. Banka je največ pozitivnih učinkov ustvarila z vrednotenjem izdanih obveznic in z njimi povezanih obrestnih zamenjav v višini 5.092 tisoč evrov. Pozitivne učinke je dosegla tudi s prodajo vzajemnih skladov, kjer je realizirala dobiček v višini 1.017 tisoč evrov.

6 POROČILO O POSLOVANJU V LETU 2011

- zneski v tisoč evrih

Čisti prihodki in odhodki realizacija realizacija spremembe index

2011 2010

1 2 3=1-2 4=1:2

Čiste obresti 48.927 55.067 (6.140) 89

prihodki iz dividend 876 728 148 120

Čiste opravnine 16.386 16.261 125 101

Čisti dobički iz finančnih poslov 6.253 4.307 1.946 145

druga čista poslovna (izguba) / dobički (344) (459) 115 75

Administrativni stroški (33.658) (35.992) 2.334 94

Amortizacija (3.764) (3.757) (7) 100

oslabitve in rezervacije (53.266) (30.730) (22.536) 173

dobiček / (izguba) iz rednega poslovanja (18.590) 5.425 (24.015) (343)

davek od dohodkov pravnih oseb 3.715 (925) 4.640 (402)

Čisti dobiček / (izguba) (14.875) 4.500 (19.375) (331)

drugi vseobsegajoči donos (2.687) (689) (1.998) 390

Vseobsegajoči donos po obdavčitvi (17.562) 3.811 (21.373) (461)


Bruto izguba skupine je bila za 60 tisoč evrov nižja od bruto izgube banke, za enak znesek je bila nižja tudi čista izguba skupine. Izkaz poslovnega izida skupine se najbolj razlikuje od izkaza poslovnega izida banke v postavki drugih čistih poslovnih dobičkov, predvsem zaradi prihodkov od prodaje nepremičnin. Odvisna družba je v letu 2011 prodala del stanovanj in parkirnih mest ter del zalog trgovskega blaga.


Čisti prihodki in odhodki realizacija realizacija spremembe index

2011 2010

1 2 3=1-2 4=1:2

Čiste obresti 48.895 55.008 (6.113) 89

prihodki iz dividend 876 728 148 120

Čiste opravnine 16.385 16.260 125 101

Čisti dobički iz finančnih poslov 6.253 4.313 1.940 145

druga čista poslovna (izguba) / dobički 425 294 131 145

Administrativni stroški (34.298) (36.384) 2.086 94

Amortizacija (3.791) (3.771) (20) 101

oslabitve in rezervacije (53.275) (30.763) (22.512) 173

dobiček / (izguba) iz rednega poslovanja (18.530) 5.685 (24.215) (326)

davek od dohodkov pravnih oseb 3.715 (926) 4.641 (401)

Čisti dobiček / (izguba) (14.815) 4.759 (19.574) (311)

drugi vseobsegajoči donos (2.687) (689) (1.998) 390

Vseobsegajoči donos po obdavčitvi (17.502) 4.070 (21.572) (430)

Druge čiste poslovne izgube so bile realizirane v višini 344 tisoč evrov, v letu 2010 je izguba znašala 459 tisoč evrov. Na realizirano izgubo je v letu 2011 najbolj vplivala uvedba davka na bilančno vsoto, saj je obveznost za davek znašala 291 tisoč evrov. V letu 2010 je na realizirano izgubo najbolj vplivalo izplačilo nadomestil za dvige na bankomatih drugih bank v Republiki Sloveniji v skupni vrednosti 298 tisoč evrov.

Administrativni stroški so v letu 2011 dosegli 33.658 tisoč evrov in so bili za 2.334 tisoč evrov nižji kot letu 2010. Stroški dela so bili realizirani v višini 18.752 tisoč evrov in so bili za 1.801 tisoč evrov nižji kot v letu 2010 ter za 957 tisoč evrov nižji od ocene za leto 2011. Na znižanje stroškov plač je vplivalo predvsem znižanje števila zaposlenih, nižje izplačane odpravnine iz poslovnih razlogov in nižji regres za letni dopust. Stroški materiala in storitev so bili z realizacijo v višini 14.906 tisoč evrov za 533 tisoč evrov nižji kot v letu 2010, najbolj so se zmanjšali stroški informacijske tehnologije, stroški tekočega vzdrževanja in stroški reklame.

Stroški amortizacije so znašali 3.764 tisoč evrov in so ostali na ravni leta 2010.

Stroškovna učinkovitost banke, merjena z deležem operativnih stroškov v bančni aktivi, se je v letu 2011 izboljšala z 1,54 % na 1,49 %, delež stroškov v neto prihodkih (CIR) pa je znašal 51,90 % in je bil prav tako ugodnejši kot v letu 2010, ko je znašal 52,37 %.

Oslabitve in rezervacije so bile oblikovane v skupni višini 53.266 tisoč evrov in so bile za 73 % višje kot v letu 2010, ko so bile oblikovane v višini 30.730 tisoč evrov. Banka je v letu 2011 oblikovala oslabitve za kreditno tveganje v skupni višini 39.574 tisoč evrov, oslabitve finančnih sredstev v višini 13.510 tisoč evrov, rezervacije iz naslova denacionalizacijskega postopka v višini 108 tisoč evrov ter rezer-vacije za zaposlence v višini 74 tisoč evrov.

6.1.2 Finančni rezultat skupine

Struktura čistih prihodkov in odhodkov skupine, ustvarjenih v letu 2011, je prikazana v naslednji preglednici:


6.2 Finančni položaj

6.2.1 Finančni položaj banke

Bilančna vsota banke je ob koncu leta 2011 znašala 2.490.913 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2010 se je zmanjšala za 107.167 tisoč evrov oziroma za 4 %.

Sredstva banke so bila po posameznih postavkah realizirana v naslednjem obsegu:

Najbolj likvidna sredstva banke so se v letu 2011 povečala za 31 % oziroma vrednostno za 39.839 tisoč evrov. Stanje sredstev v bla-gajni se je zmanjšalo za 4 % – na 10.241 tisoč evrov, vloge pri centralni banki pa so se povečale s 117.633 tisoč evrov na 157.923 tisoč evrov in vključujejo obvezne vloge ter depozite preko noči in druge kratkoročne vloge pri centralni banki.

Naložbe v finančna sredstva so se v letu 2011 skladno s poslov-nimi usmeritvami zmanjšale za 17 % oziroma vrednostno za 106.350 tisoč evrov in so konec leta 2011 znašale 533.152 tisoč evrov. Njihov delež v sredstvih banke se je znižal s 25 % na 22 %. Banka ima v svojem portfelju vrednostnih papirjev vrednostno največ naložb v finančna sredstva v posesti do zapadlosti.

Krediti bankam so se znižali za 36 % in konec leta 2011 znašali 55.054 tisoč evrov. Zmanjšanje v višini 30.854 tisoč evrov je bilo realizirano predvsem iz naslova kratkoročnih vlog pri domačih bankah z ročnostjo do 30 dni.

Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2011 sicer zmanjšali za 1 % oziroma vrednostno za 16.689 tisoč evrov na 1.693.360 tisoč evrov, še vedno pa z 68 % predstavljajo najmočnejšo ka-tegorijo naložbenega poslovanja banke. Bruto vrednost kreditov nebančnemu sektorju je znašala 1.826.713 tisoč evrov, oslabitve pa 133.353 tisoč evrov in so se v letu dni povečale za 36.402 tisoč evrov. Kreditiranje pravnih oseb in samostojnih podjetnikov se je zmanjšalo za 2 %, kreditiranje prebivalstva pa povečalo za 2 %, pri vseh kategorijah kreditojemalcev so se povečali predvsem krediti daljših ročnosti.

Naložbe v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva so znašale 22.723 tisoč evrov in so se v letu 2011 kljub novim nabavam in vlaganjem, predvsem v računalniško opremo, zaradi amortizacije zmanjšale za 8 %.

Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb vključujejo naložbo v družbo Posest d.o.o., ki je v 100-odstotni lasti banke. V letu 2011 se višina naložbe ni spreminjala.

Druga sredstva vključujejo terjatve iz vrednotenja izvedenih fi-nančnih instrumentov v višini 4.838 tisoč evrov, terjatve za plači-lo tekočih akontacij in odloženih davkov v višini 9.208 tisoč evrov ter druga sredstva v skupni vrednosti 2.158 tisoč evrov.


SredStva banke 2011 Str. 2010 Str. Spremembe Index

1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

denar v blagajni in stanja na računih pri Cb 168.163 7 128.324 5 39.839 131

Finančna sredstva 533.152 22 639.502 25 (106.350) 83

krediti 1.748.414 70 1.795.957 69 (47.543) 97

- krediti bankam 55.054 2 85.908 3 (30.854) 64

- krediti strankam, ki niso banke 1.693.360 68 1.710.049 66 (16.689) 99

Osnovna sredstva 22.723 1 24.827 1 (2.104) 92

dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.257 - 2.257 - - 100

druga sredstva 16.204 - 7.213 - 8.991 225

Skupaj 2.490.913 100 2.598.080 100 (107.167) 96


Obveznosti banke so bile po posameznih postavkah realizirane v naslednjem obsegu:

Kratkoročne finančne obveznosti iz naslova najetih kreditov pri Evropski centralni banki so se povečale za 29 % – na 90.082 ti-soč evrov. Od tega se na kratkoročno posojilo, najeto v avgustu, nanaša 10.060 tisoč evrov in 80.022 tisoč evrov na dolgoročne obveznosti z ročnostjo treh let.

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi iz-kaz poslovnega izida, so konec leta 2011 znašale 36.146 tisoč evrov in so se zaradi izplačila obresti in negativnega vrednotenja zmanjšale za 10 %. Vključujejo v letu 2007 izdane podrejene ob-veznice z zapadlostjo leta 2017 in potrdila o vlogi z zapadlostjo leta 2012, ki jih banka v dovoljenem obsegu vključuje v izračun kapitalskih zahtev in količnika kapitalske ustreznosti banke.

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, so se v pri-merjavi z letom 2010 zmanjšale za 3 % in z realizacijo v višini 2.159.994 tisoč evrov predstavljajo 87 % vseh obveznosti banke.

Vloge in krediti bank so znašali 417.028 tisoč evrov, kar je vredno-stno za 56.742 tisoč manj kot v letu 2010. Čeprav se njihov delež v strukturi obveznosti banke postopno znižuje, s 17 % obveznosti do bank ostajajo druga najpomembnejša kategorija virov finan-ciranja. V letu 2011 je bil dostop do dolgoročnih tujih virov finan-ciranja zaradi evrske dolžniške krize še vedno omejen, kljub temu je banka v tujini pridobila nekaj novih virov financiranja, hkrati pa je redno odplačevala vse zapadle obveznosti in zaradi znižanja bonitetne ocene tudi predčasno odplačala del najetih kreditov.

Vloge in krediti strank, ki niso banke, so se zmanjšali za 2 % ozi-roma za 22.779 tisoč evrov in so konec leta 2011 znašali 1.485.029 tisoč evrov. Depoziti prebivalstva so se povečali za 2.092 tisoč evrov, depoziti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov pa

zmanjšali za 24.871 tisoč evrov. Razmerje med neto krediti in de-poziti nebančnega sektorja je znašalo 1,15 in je bilo ugodnejše v primerjavi s povprečjem bančnega sistema.

Obveznosti iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev so konec leta 2011 znašale 185.520 tisoč evrov in vključujejo obveznosti iz izdanih navadnih obveznic in potrdil o vlogi. V letu 2011 so se obveznosti iz tega naslova zaradi izdaje 15. emisije obveznic po-večale za 16 % oziroma vrednostno za 25.084 tisoč evrov.

Podrejene obveznosti so se zaradi zapadlosti 8. emisije podre-jenih obveznic zmanjšale za 15 % oziroma vrednostno za 12.941 tisoč evrov. Novih podrejenih obveznic banka v letu 2011 ni iz-dajala.

Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpol-njujejo pogojev za odpravo pripoznanja, vključujejo medban-čne kratkoročne repo posle. Ob koncu leta 2010 so obveznosti iz medbančnih repo poslov znašale 30.993 tisoč evrov, ob koncu leta 2011 pa banka ni imela sklenjenih medbančnih repo poslov.

Rezervacije so bile ob koncu leta 2011 oblikovane v skupni višini 12.598 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2010 se je njihov obseg zmanjšal za 5 % oziroma vrednostno za 639 tisoč evrov. Rezer-vacije za denacionalizacijo so se zmanjšale za 1.059 tisoč evrov in so konec leta 2011 znašale 7.110 tisoč evrov, saj je banka del oblikovanih rezervacij porabila za plačilo nadomestila za upora-bo poslovne stavbe, ki je predmet denacionalizacijskega postop-ka. Rezervacije za obveznosti do zaposlenih so bile ob koncu leta 2011 oblikovane v skupni višini 2.171 tisoč evrov, preostale re-zervacije pa so se nanašale na zunajbilančne obveznosti v višini 3.042 tisoč evrov in rezervacije za NSVS v višini 275 tisoč evrov.


ObveznOsti banke 2011 str. 2010 str. spremembe index

1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Finančne obveznosti do centralne banke 90.082 4 70.013 3 20.069 129

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 36.146 1 40.050 2 (3.904) 90

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.159.994 87 2.227.372 85 (67.378) 97

- vloge in krediti bank 417.028 17 473.770 18 (56.742) 88

- vloge in krediti strank, ki niso banke 1.485.029 60 1.507.808 58 (22.779) 98

- dolžniški vrednostni papirji 185.520 7 160.436 6 25.084 116

- podrejene obveznosti 72.417 3 85.358 3 (12.941) 85

Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja - - 30.993 1 (30.993) -

Rezervacije 12.598 1 13.237 1 (639) 95

Druge obveznosti 10.760 - 16.489 - (5.729) 65

skupaj obveznosti 2.309.580 93 2.398.154 92 (88.574) 96

skupaj kapital 181.333 7 199.926 8 (18.593) 91

skupaj obveznosti in kapital 2.490.913 100 2.598.080 100 (107.167) 96


Druge obveznosti vključujejo finančne obveznosti, namenjene trgovanju, obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju, in druge obveznosti. V primerjavi z letom 2010 so se zmanjšale za 35 %, vrednostno so se najbolj, za 3.847 tisoč evrov, zmanjšale obveznosti iz vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov.

Kapital banke se je v letu 2011 zmanjšal za 18.593 tisoč evrov oziroma za 9 % in ob koncu leta 2011 znašal 181.333 tisoč evrov. Na zmanjšanje je najbolj vplivala čista izguba, realizirana v poslovnem letu 2011.

6.2.2 Finančni položaj skupine

Sredstva skupine so bila po posameznih postavkah realizirana v naslednjem obsegu:

Bilančna vsota skupine je bila za 1.852 tisoč evrov višja od bilančne vsote banke, v primerjavi z letom 2010 je bila višja za 106.452 tisoč evrov.

V okviru sredstev skupine se višja bilančna vsota nanaša predvsem na zaloge in naložbene nepremičnine odvisne družbe. Naložbene nepremičnine vključujejo neodpisano vrednost zemljišč in zgradb, nabavljenih za oddajo v poslovni najem.

Obveznosti skupine so bile po posameznih postavkah realizirane v naslednjem obsegu:

Obveznosti skupine so višje od obveznosti banke predvsem v postavkah kapitala in drugih obveznosti, v okviru katerih se večji del nanaša na obveznost odvisne družbe do izvajalcev gradbenih del.


SREDSTVA SKUPINE 2011 Str. 2010 Str. Spremembe Index

1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Denar v blagajni in stanja na računih pri CB 168.163 7 128.324 5 39.839 131

Finančna sredstva 533.152 22 639.502 25 (106.350) 83

Krediti 1.745.215 70 1.793.275 69 (48.060) 97

- krediti bankam 55.054 2 85.908 3 (30.854) 64

- krediti strankam, ki niso banke 1.690.161 68 1.707.367 66 (17.206) 99

Osnovna sredstva 23.677 1 24.914 1 (1.237) 95

Naložbene nepremičnine 3.270 - 1.807 - 1.463 181

Druga sredstva 19.288 - 11.395 - 7.893 169

Skupaj 2.492.765 100 2.599.217 100 (106.452) 96


OBVEZNOSTI SKUPINE 2011 Str. 2010 Str. Spremembe Index

1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Finančne obveznosti do centralne banke 90.082 4 70.013 3 20.069 129

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 36.146 1 40.050 2 (3.904) 90

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.159.991 87 2.227.369 85 (67.378) 97

- vloge in krediti bank 417.029 17 473.770 18 (56.741) 88

- vloge in krediti strank, ki niso banke 1.485.025 60 1.507.805 58 (22.780) 98

- dolžniški vrednostni papirji 185.520 7 160.436 6 25.084 116

- podrejene obveznosti 72.417 3 85.358 3 (12.941) 85

Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja - - 30.993 1 (30.993) -

Rezervacije 12.630 1 13.268 1 (638) 95

Druge obveznosti 11.747 - 16.822 - (5.075) 70

Skupaj obveznosti 2.310.596 93 2.398.515 92 (87.919) 96

Skupaj kapital 182.169 7 200.702 8 (18.533) 91

Skupaj obveznosti in kapital 2.492.765 100 2.599.217 100 (106.452) 96


6.3 Analiza poslovanja po ključnih področjih

6.3.1 Poslovanje s pravnimi osebami

Poslovanju s pravnimi osebami, ki vključujejo podjetja in samostojne podjetnike, namenja banka veliko pozornosti, saj to področje predstavlja za banko najmočnejši segment njenega poslovanja.

Kreditno poslovanje skupine s pravnimi osebami je bilo zaradi izločitve medsebojnih terjatev manjše od kreditnega poslovanja banke za 3.266 tisoč evrov, medtem ko je bilo depozitno poslovanje s pravnimi osebami manjše le za 4 tisoč evrov.

V okviru kreditnega poslovanja banke je bruto vrednost kreditov pravnim osebam znašala 1.479.382 tisoč evrov, oslabitve pa 123.918 tisoč evrov in so se v letu dni povečale za 35.411 tisoč evrov. Neto vrednost kreditov pravnim osebam se je zmanjšala za 2 %, kar predstavlja vrednostno zmanjšanje za 23.066 tisoč evrov. Z realizacijo v neto višini 1.355.464 tisoč evrov se je delež kreditov pravnim osebam v strukturi aktive povišal s 53 % na 54 %.

Banka je pri kreditiranju pravnih oseb posebno skrb posvečala selektivni izbiri kreditojemalcev, aktivno se je usmerila v komercialne in nadaljnje poprodajne aktivnosti. Uspešno sodelovanje s SID banko se je nadaljevalo, banka je na ta način pridobivala jamstva za določene projekte in ugodne dolgoročne namenske vire za kreditiranje.

Ker so se postopki prisilnih poravnav, stečaji in objave insolventnosti v družbah nadaljevali, družbe pa imajo v banki velik delež neporavnanih obveznosti, je banka v letu 2011 veliko pozornosti namenjala izterjavi. Pozorno je zbirala informacije o dogajanju v poslovnem okolju, spremljala postopke izvršb in pripravljala predloge za sanacijo poslovanja družb.

Odvisna družba je uspešno nadaljevala v letu 2005 pričeto poslovno sodelovanje z lizingojemalcem, ki redno odplačuje dva finančna lizinga za proizvodni kompleks v Preboldu.

Na področju depozitnega poslovanja so se depoziti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov zmanjšali za 3 % oziroma vrednostno za 24.871 tisoč evrov in so konec leta 2011 znašali 756.301 tisoč evrov. Depoziti države so ostali na ravni iz leta 2010 in so predsta-vljali 26 % vseh depozitov pravnih oseb.

Krediti pravnim osebam

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

1.400.000

1.600.000

31. 12. 2009

31. 12. 2010

31. 12. 2011

v ti

soč

ev

rih

Depoziti pravnih oseb


6.3.2 Poslovanje s prebivalstvom

Banka omogoča svojim varčevalcem tudi alternativne oblike varčevanja. Že nekaj let trži investicijske produkte in zavarovalne storitve ter s tem dopolnjuje klasične bančno-finančne posle. V okviru investicijskih produktov sprejema in posreduje naročila za nakup ali prodajo enot premoženja krovnega sklada NLB s podskladi in krovnega sklada NFD s podskladi. V okviru zavarovalnih storitev strankam nudi številne oblike zavarovanj, izpostaviti pa velja povečan obseg posredovanih zavarovanj za primer brezposelnosti in turističnih zavarovanj ter dodatno ponudbo zavarovanja imetnikov plačilnih kartic. Banka ima izdano dovoljenje za posredovanje zavarovalniških storitev in sodeluje z zavarovalnicami: NLB Vita, Zavarovalnico Maribor, Zavarovalnico Triglav in Adriatic Slovenico.

Tudi poslovanju s prebivalstvom posveča banka veliko pozornosti, zato ima široko razvejano poslovno mrežo, s katero želi svojo ponudbo približati čim več strankam.

Kreditno poslovanje skupine s prebivalstvom je bilo višje od kreditnega poslovanja banke za 67 tisoč evrov, medtem ko se depozitno poslovanje skupine s prebivalstvom ni razlikovalo od poslovanja banke.

Krediti prebivalstvu so se v letu 2011 povečali za 2 % in dosegli 337.896 tisoč evrov. Bruto vrednost kreditov je znašala 347.244 tisoč evrov, oslabitve pa 9.348 tisoč evrov in so se v letu dni povečale za 904 tisoč evrov.

Banka je kreditiranje prebivalstva pospeševala z uvedbo nove oblike stanovanjskih kreditov s kombinirano obrestno mero, dopolnitvijo ponudbe NATUR stanovanjskih in mobilnih kreditov. V poletnih mesecih je uvedla posebno ponudbo potrošniških kreditov za odpravo posledic neurja in posebno ponudbo za študente. Vse leto je prebivalstvu nudila posebne ponudbe kreditov z ugodnejšimi obrestnimi merami.

Depoziti prebivalstva so se v letu 2011 povečali vrednostno za 2.092 tisoč evrov in predstavljali 29 % vseh obveznosti banke. Vloge prebivalstva so za stabilnost banke zelo pomembne, zato banka svojo depozitno ponudbo aktivno prilagaja potrebam in željam strank.

Svojim strankam je banka ponujala številne posebne ponudbe varčevanja, na podlagi katerih je pridobila precejšnje število novih strank. Aktivno je tržila paket »Prava odločitev«, ki poleg brezplačnega vodenja računa za prvo leto poslovanja vključuje še paket ugodnejših oziroma brezplačnih storitev. Posebna ponudba »Plus paket« je novim strankam omogočala bistveno cenejše opravljanje osnovnih bančnih storitev. Ob koncu leta je banka za dodatno povečanje obsega sklenjenih depozitov in prodaje ostalih storitev uvedla posebno ponudbo »Novoletni paket«, vse leto pa je strankam nudila ugodne depozite različnih ročnosti.

Krediti prebivalstvu

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

800.000

31. 12. 2009

31. 12. 2010

31. 12. 2011

v ti

soč

ev

rih

Depoziti prebivalstva


Poleg klasičnega poslovanja v poslovnih enotah banka že vrsto let ponuja svojim strankam tudi sodobnejše tržne poti, ki jih ves čas razvija in dopolnjuje. Mednje spadajo brezgotovinsko in samopostrežno poslovanje, telefonsko bančništvo, bančno pismo ter vse bolj množično elektronsko bančništvo.

Sodobna spletna poslovalnica je strankam na voljo že od julija 2000 in omogoča hitro, varno in preprosto opravljanje večine storitev, ki jih banka ponuja. Elektronsko bančništvo se nenehno prilagaja novim sodobnim tehnologijam, za varnost pa je poskrbljeno z najsodobnejšimi spletnimi tehnologijami. V letu 2011 je banka uporabnikom NLB Klika omogočila uporabo elektronskega bančništva z mobilnim telefonom in tabličnim računalnikom, od septembra dalje pa je vsem strankam banke omogočeno poslovanje z E-računi.

Na področju brezgotovinskega poslovanja ima banka v svoji ponudbi široko paleto kartičnih storitev. Izdaja plačilne kartice blagovnih znamk Activa Maestro, Activa/Mastercard in Activa/Visa, ki jih odlikujeta velika prepoznavnost in uporabnost v Sloveniji in tujini. Uporabljati jih je mogoče na številnih prodajnih mestih, opremljenih s POS-terminali, v bankah, pri poštnih okencih, na bankomatih in internetu.

Na področju samopostrežnega poslovanja je bilo uporabnikom ob koncu leta 2011 na voljo 92 bankomatov, ki so povezani v mrežo bankomatov z oznako BA po vsej Sloveniji. Banka je na podlagi spremljanja števila transakcij na bankomatih izvajala ustrezne premestitve obstoječih bankomatov na lokacije, ki so uporabnikom dostopnejše, in z izvajanjem nadgradnje sistema tehničnega varovanja in sistema videonadzora ter mehanske zaščite povečala varnost bankomatskega poslovanja.

6.3.3 Poslovanje z bankami

Poslovanje z drugimi bankami opravlja banka, odvisna družba pa posluje samo z nadrejeno banko.

Banka je v letu 2011 učinkovito upravljala z likvidnostjo in sprejela ukrepe, ki so vodili v krepitev operativne in strukturne likvidnosti banke. Likvidnostna situacija banke je bila v letu 2011 dobra, takšen trend se nadaljuje tudi v letu 2012. Banka se srečuje s presežno operativno likvidnostjo na kratki rok, presežke likvidnih sredstev pa plasira na medbančni trg in Evropski centralni banki v obliki depozita preko noči ali enotedenskih akcij odvzema likvidnosti po izlicitirani ceni, ki ne sme biti višja od referenčne obrestne mere.

Likvidna sredstva je banka v okviru poslovanja z bankami pridobivala pri Evropski centralni banki iz naslova operacij dolgoročnejšega financiranja, pri SID banki, EIB banki in na medbančnem trgu. Banka ima dovolj primernega finančnega premoženja za pridobitev sredstev pri Evropski centralni banki ali sklenitev medbančnih repo poslov.

Obveznosti do poslovnih bank so se v letu 2011 zmanjšale za 12 %. Poglabljanje evrske dolžniške krize in posledično znižanje bonitetnih ocen evropskih držav in finančnih institucij je vplivalo na omejen dostop do dolgoročnih tujih virov in dražje zadolževanje. Kljub temu je banka junija podpisala pogodbo o najemu sindiciranega kredita v višini 65 milijonov evrov, najela in obnovila nekaj bilateralnih kreditov ter črpala sredstva Evropske investicijske banke, namenjena dolgoročnemu razvojnemu kreditiranju gospodarstva in javnega sektorja. Nove namenske dolgoročne vire sredstev je pridobila tudi pri SID banki. Hkrati je banka redno odplačevala zapadle obroke in glavnice ter zaradi znižanja bonitetne ocene tujim bankam predčasno odplačala del kreditov v višini 49 milijonov evrov, čeprav je imela za 133 milijonov evrov kreditnih pogodb z možnostjo predčasnega odpoklica kredita v 30 dneh po prejemu obvestila, če pade bonitetna ocena banke pod BBB-.

Zaradi nepripravljenosti medbančnega posojanja sredstev, predvsem na daljši rok, je Svet Evropske centralne banke sprejel dodatne ukrepe za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu in bankam ponudil 36-mesečno financiranje. Prva operacija je bila izpeljana 21. decembra in je nadomestila 13-mesečno ponudbo. Pri tej operaciji je banka 13-mesečno posojilo v višini 40 milijonov evrov, najeto oktobra, nadomestila s triletnim posojilom, in najela še eno triletno posojilo v višini 40 milijonov evrov. Poleg tega je banka v mesecu avgustu pri Evropski centralni banki najela kratkoročni kredit v višini 10 milijonov evrov.


6.3.4 Poslovanje s finančnimi instrumenti

Posle z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti opravlja banka, odvisna družba pa ne.

Obseg naložb v vrednostne papirje se je v primerjavi z letom 2010 zmanjšal za 17 %. Zmanjšale so se naložbe v vse kategorije fi-nančnih sredstev, vrednostno najbolj naložbe v finančna sredstva v posesti do zapadlosti.

Finančna sredstva, namenjena trgovanju, vključujejo naložbe v lastniške in dolžniške vrednostne papirje, ki jih ima banka v svojem portfelju, ter vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov. V skladu s poslovnimi usmeritvami banke je bilo v letu 2011 realizirano zmanjšanje naložb v trgovalne vrednostne papirje za 19 %, zmanjšale so se naložbe v delnice in terminski posli s potrdili o vlogi.

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, vključujejo strukturirane obveznice in obvezni-ce, katerih pozicija je varovana z obrestno zamenjavo. Zmanjša-nje za 73 %, vrednostno za 21.622 tisoč evrov, je predvsem posle-dica zapadlosti obveznic.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, predstavljajo del se-kundarne likvidnostne rezerve in so namenjena upravljanju valu-tnih, tečajnih in obrestnih tveganj. V letu 2011 so se naložbe v to kategorijo finančnih sredstev zmanjšale za 14 %, vrednostno za 32.828 tisoč evrov. Naložbe v lastniške vrednostne papirje so se zmanjšale zaradi oblikovanja oslabitev in odprodaje ene kapital-ske naložbe ter dela naložb v točke vzajemnih skladov. Hkrati se je banka v letu 2011 odločila za nakup delnic dveh družb, deleži banke v kapitalu družb so majhni. Naložbe v dolžniške vredno-stne papirje so se znižale zaradi manjšega reinvestiranja zapadlih in prodanih obveznic.

Med naložbe v finančna sredstva v posesti do zapadlosti banka razporeja vrednostne papirje s fiksnim donosom, za katere pred-videva, da jih je sposobna obdržati do njihove končne zapadlosti. V letu 2011 je banka zmanjšala to kategorijo naložb, saj ni v celoti reinvestirala vseh zapadlih vrednostnih papirjev. Banka je kupo-vala predvsem državne obveznice in zakladne menice, bančne obveznice z državno garancijo in prvovrstne bančne obveznice.

Zastavljenih sredstev banka v letu 2011 ni izkazovala, v letu 2010 pa so znašala 32.390 tisoč evrov. Banka je zastavljene vredno-stne papirje izkazovala v svojih poslovnih knjigah, vendar v ločeni postavki, z njimi povezana obveznost ponovnega odkupa pa je bila izkazana med finančnimi obveznostmi, vezanimi na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja.

Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se v letu 2011 po-večale skupaj za 3 %.

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi iz-kaz poslovnega izida, so se v letu 2011 zmanjšale za 10 % in vklju-čujejo v februarju 2007 izdane podrejene obveznice v nominalni višini 37 milijonov evrov, z zapadlostjo leta 2017, ter v juniju 2007 izdana potrdila o vlogi v nominalni vrednosti 1,5 milijona evrov, z zapadlostjo leta 2012. Te vrednostne papirje je banka zavarovala z obrestnim izvedenim finančnim instrumentom.

Izdani dolžniški vrednostni papirji so se povečali za 16 % in vklju-čujejo navadne obveznice ter potrdila o vlogi. Banka je v mesecu marcu izdala novo emisijo navadnih dolgoročnih obveznic banke v višini 34,15 milijona evrov, da bi povečala dolgoročna sredstva banke in s tem zagotovila ustrezno strukturo virov ter nadomestila zapadle podrejene obveznice BCE8. Obseg potrdil o vlogi se je za-radi večjih zapadlosti v letu 2011 zmanjšal, čeprav je banka redno izdajala nove emisije dolgoročnih in kratkoročnih potrdil o vlogi.

Krediti bankam in druge vloge pri ECB

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

31. 12. 2009

31. 12. 2010

31. 12. 2011

v ti

soč

ev

rih

V loge in krediti najeti pri bankah in ECB


Podrejene obveznosti so se v letu 2011 zaradi zapadlosti osme emisije v višini 12,5 milijona evrov zmanjšale za 15 %. V letu 2011 banka ni izdajala novih podrejenih obveznic.

V letu 2011 je banka v skladu s poslovnimi usmeritvami opravljala terminske posle na tuje valute in terminske posle z delnicami, potrdili o vlogah in obveznicami. Zaradi varovanja obrestnih pozicij je sklepala obrestne zamenjave. Skupni obseg poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti je bil konec leta 2011 za 1 % višji kot v letu 2010. Povečal se je predvsem obseg obrestnih zamenjav.

Naložbe v vrednostne papirje

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

800.000

31. 12. 2009

31. 12. 2010

31. 12. 2011

v ti

soč

ev

rih

Lastni izdani vrednostni papirji

6.3.5 Tvegano zunajbilančno poslovanje

Tvegano zunajbilančno poslovanje se je v banki v letu 2011 povečalo za 8 %.

Zunajbilančno poslovanje

220.000

230.000

240.000

250.000

260.000

270.000

31. 12. 2009

31. 12. 2010

31. 12. 2011

v ti

soč

ev

rih

280.000

V okviru tveganega zunajbilančnega poslovanja se je obseg izdanih garancij povečal za 20 %, vrednostno za 16.351 tisoč evrov. Po ročnosti so višjo rast dosegle garancije krajših ročnosti.


Prevzete obveznosti, ki so se v letu 2011 povečale za 3 %, vklju-čujejo obveznosti iz neizkoriščenih okvirnih kreditov in limitov, obveznosti iz odobrenih, vendar še nekoriščenih kreditov, ob-veznosti iz naslova spot poslov, obveznosti iz naslova izdanih pisem o nameri in obveznosti iz kratkoročnih kreditov za kritje akreditivov. V letu 2011 so se vrednostno najbolj povečali neizko-riščeni krediti podjetij.

Ostale kategorije zunajbilančnega poslovanja vključujejo še ob-veznosti iz naslova dogovorjenega postopnega vplačila kapital-ske naložbe v tuje naložbene sklade, potencialne obveznosti iz naslova prejetih premij po nacionalnih stanovanjskih varčevalnih shemah in potencialno izpostavljenost iz izvedenih finančnih in-strumentov.

Obseg tveganega zunajbilančnega poslovanja skupine je bil v letu 2011 za 1.911 tisoč evrov manjši kot v banki zaradi neizkori-ščenega okvirnega kredita, odobrenega odvisni družbi.

6.3.6 Plačilni promet

Mednarodni in domači plačilni promet opravlja banka, odvisna družba pa ne.

V letu 2011 je banka veliko pozornosti namenjala aktivnostim na področju SEPA plačil (Single Euro Payments Area), ki je enotno območje plačil v evrih in vključuje v Evropi najpogosteje upora-bljane plačilne instrumente, to so kreditna plačila, direktne obre-menitve, plačilne kartice in evrogotovina. Na področju kreditnih plačil je bila uspešno zaključena migracija večine kreditnih pla-čil. Ukinjeno je bilo procesiranje posebnih položnic in direktnih odobritev preko zbirnega centra, posebno položnico in BN02 nalog je v celoti nadomestil novi UPN plačilni nalog. V letu 2011 se je banka pripravljala tudi na migracijo direktnih obremenitev. Za potrebe migracije pooblastil za direktne obremenitve so bila opravljena že vsa obvezna testiranja.

S 1. junijem 2011 se je banka vključila v sistem E-račun preko cen-tralnega procesorja Bankart, sprva z omejenim obsegom delova-nja, septembra pa je bilo strankam zagotovljeno polno delovanje E-računa. Uspešno so bila opravljena vsa integralna testiranja, tudi performančno. Na podlagi izdelanega elaborata je bil E-ra-čun uveden kot nova storitev banke, v banki pa že teče projekt izdaje lastnih E-računov.Leta 2011 je banka opravila 8,6 milijona plačilnih transakcij v skupnem znesku 58.841 milijonov evrov. Glavnino predstavljajo domače plačilne transakcije, v okviru mednarodnega plačilnega prometa pa po številu plačilnih nalogov in po vrednosti še vedno izstopa Nemčija s 33-odstotnim deležem v celotnem mednaro-dnem plačilnem prometu.

Ob koncu leta 2011 je imela banka odprtih 6.506 transakcijskih računov pravnih oseb in 5.793 računov podjetnikov in zasebni-kov, kar je za 2 % več kakor ob koncu leta 2010. Blokiranih je bilo 349 računov pravnih oseb v skupnem znesku 97,4 milijona evrov ter 396 računov samostojnih podjetnikov in zasebnikov v znesku 16,4 milijona evrov. Za fizične osebe je imela banka v izvrševanju pravnomočne sklepe v znesku 48,5 milijona evrov.


Osnovni kapital banke je po izpeljani dokapitalizaciji iz odobrenega kapitala v letu 2008 sestavljen iz 508.629 kosovnih delnic. Spre-membe v letu 2011 so se nanašale na realizirano čisto izgubo v poslovnem letu 2011, na gibanje presežka iz prevrednotenja in na razporeditev bilančnega dobička za leto 2010. Presežek iz prevrednotenja se je zaradi vrednotenja večine vrednostnih papirjev, razpo-ložljivih za prodajo, na nižjo pošteno vrednost v letu 2011 znižal za 2.687 tisoč evrov – na 1.284 tisoč evrov. Po skupščini delničarjev v mesecu maju je banka izplačala dividende za leto 2010 v skupni višini 1.068 tisoč evrov, preostanek bilančnega dobička za leto 2010 v višini 1.182 tisoč evrov je bil razporejen v rezerve iz dobička. V rezerve iz dobička so bile prenesene tudi neizplačane dividende iz preteklih let v višini 37 tisoč evrov. V letu 2011 je bila realizirana čista izguba v višini 14.875 tisoč evrov, ki zmanjšuje kapital banke.

Kapital skupine je konec leta 2011 znašal 182.169 tisoč evrov in je bil višji od kapitala banke za 836 tisoč evrov, od tega se na kapitalske rezerve nanaša 162 tisoč evrov, na rezerve iz dobička se nanaša 614 tisoč evrov in na čisti dobiček 60 tisoč evrov.

Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. decembra 2011 znašala 357 evrov in je bila enaka za navadne in prednostne delnice banke. Podrobnejše informacije o strukturi osnovnega kapitala in pravicah ter obveznosti, ki jih zagotavljajo delnice posameznega razreda, so predstavljene v poglavju I, točki 9.2.9 letnega poročila.

Ob koncu leta 2011 so bili v delniško knjigo banke vpisani 704 lastniki delnic, med delničarji pa je bilo 220 pravnih in 484 fizičnih oseb. Največji lastnik banke ostaja Nova Ljubljanska banka, ki je imela ob koncu leta 2011 v banki 40,99-odstotni lastniški in 49,42-odstotni upravljavski delež.

Med deset največjih lastnikov banke se uvrščajo naslednje družbe:


KAPITAL 2011 Str. 2010 Str. Spremembe Index

1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Osnovni kapital 16.980 9 16.980 7 - 100

Kapitalske rezerve 51.380 28 51.380 26 - 100

Presežek iz prevrednotenja 1.284 1 3.971 2 (2.687) 32

Rezerve iz dobička 126.595 70 125.376 63 1.219 101

Lastni deleži (31) - (31) - - 100

Čisti dobiček / (izguba) poslovnega leta (14.875) (8) 2.250 1 (17.125) (661)

Skupaj 181.333 100 199.926 100 (18.593) 91

- v %

10 največjih delničarjev na dan 31. 12. 2011 delež v osnovnem kapitalu banke

nova ljubljanska banka d.d. ljubljana 40,99

Slovenska odškodninska družba d.d. ljubljana 9,36

vzajemni sklad nFd 1 delniški 9,21

abanka vipa d.d. ljubljana 4,00

Unior d.d. Zreče 3,88

Zavarovalnica Triglav d.d. ljubljana in Kritni sklad 3,75

nova Kreditna banka Maribor d.d. Maribor 2,67

juteks d.d. Žalec 2,43

Opus invest d.o.o. velenje 1,79

Polzela d.d. Polzela 1,53

Skupaj 10 največjih delničarjev 79,61

6.4 Informacije za delničarje

Kapital banke sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, presežek iz prevrednotenja, rezerve iz dobička in čisti dobiček, medtem ko lastne delnice zmanjšujejo kapital. V letu 2011 se je kapital zmanjšal za 18.593 tisoč evrov in konec leta 2011 znašal 181.333 tisoč evrov.

V letu 2011 banka ni odkupovala ali prodajala lastnih delnic. Po stanju 31. decembra 2011 je imela v svojem portfelju 251 navadnih lastnih delnic v znesku 31 tisoč evrov, kar skupaj predstavlja le 0,05 % osnovnega kapitala banke. Posredno pridobljenih lastnih delnic banka ni imela, 1.354 delnic banke pa je bilo zastavljenih v zavarovanje.

Gibanje kapitala v letu 2011 je razvidno iz naslednje preglednice:


6.5 Prevzemanje in upravljanje bančnih tveganj

Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, zato je razvila številne postopke in metode za njihovo upravljanje. Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj ter pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem so med pomembnejšimi dejavniki za doseganje strateških ciljev banke. Banka ima izdelano strategijo prevzemanja in upravljanja s tveganji in devet politik, v katerih so podrobno opisani postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Strategija in politike prevzemanja in upravljanja s tveganji se letno posodabljajo, pri tem se upoštevajo razmere v okolju in pri poslovanju banke ter novo pridobljene izkušnje in znanja na področju upravljanja s tveganji. Banka je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledijo likvidnostno in kapitalsko tveganje, tveganje dobičkonosnosti, tržno, operativno, strateško in obrestno tveganje ter tveganje ugleda.

V nadaljevanju so opredeljena posamezna bančna tveganja.

Kreditno tveganjeKreditnemu tveganju, ki predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke in spada med najpomembnejša bančna tveganja, se v banki posveča posebna pozornost.

Cilj prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem je, da ban-ka skrbi za sprotno upravljanje in ocenjevanje tveganosti dol-žnikov oziroma naložb in kreditnega portfelja. Banka čim bolj natančno izmeri tveganost dolžnika pred odobritvijo kredita in nato ves čas kreditnega razmerja meri velikost izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Banka usmerja naložbe k dolžnikom z do-bro bonitetno oceno ter k manj tveganim dejavnostim in regijam. Tveganost naložb vgradi v obrestno mero in poskrbi za čim bolj-še zavarovanje terjatev. Koncentracijo portfelja omejuje z vzpo-stavljenimi limiti do dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb in limiti za celotni kreditni portfelj (po sektorjih, regijah, poslih, dejavnostih). Večji del poslov izvaja na območju Republike Slove-nije, v drugih državah Evropske unije izvaja predvsem zakladni-ške posle in usmerja sredstva v naložbe z nizko stopnjo tveganja, na trgih JV Evrope pa selektivno pristopa h kreditiranju podjetij. Banka ima vzpostavljen sistem zgodnjega odkrivanja povečane-ga kreditnega tveganja ter svoje aktivnosti intenzivno usmerja v izterjavo neporavnanih terjatev. Ob nepristranskih dokazih o povečanem kreditnem tveganju banka oceni izgube iz kreditne-ga tveganja ter oblikuje oslabitve in rezervacije v skladu z med-narodnimi standardi računovodskega poročanja ter nato sproti preverja njihovo ustreznost.

Banka izračunava kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu. Na tri mesece izračunava tudi inter-no oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova kreditnega tveganja. Banka interno oceno kapitalskih potreb presoja tudi z vidika zunanjih dejavnikov in izvaja stresne teste ter meri vpliv izrednih, a verjetnih dogodkov, na dohodek in finančni položaj banke.

Problemi domačega gospodarstva ter negotove razmere na evrop-skih finančnih trgih in v gospodarstvih vplivajo na poslabšanje kre-ditnega portfelja. V letu 2011 sta se število insolventnih postopkov in nezaposlenost povečala, zato se je povečal delež neplačnikov ter nedonosnih terjatev. V letu 2012 se še ne pričakuje okrevanja gospodarstva, zato bo banka nadaljevala z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje negativnih posledic krize (tekoče spremljanje poslo-vanja dolžnikov in njihove bonitete, intenzivna izterjava zapadlih terjatev, zaostritev pogojev kreditiranja, pridobivanje dodatnih za-varovanj, odobritev kreditov finančno stabilnim podjetjem in finan-ciranje naložb v osnovno dejavnost, odobritev stanovanjskih kre-ditov in drugo). Nadalje bo sledila strategiji razpršenosti kreditnega portfelja, zniževala izpostavljenosti do posameznih dolžnikov in skupin povezanih oseb ter omejevala naložbe do dejavnosti in regij z višjo stopnjo tveganja.

Tržna tveganja Banka pri svojem poslovanju prevzema tržna tveganja, to je tve-ganje spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov za-radi spreminjanja dejavnikov tveganja, in sicer obrestnih mer, de-viznih tečajev in cen finančnih instrumentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri lastniških in dolžniških finančnih instrumentih ter izvedenih finančnih instrumentih. Izpostavlje-nost valutnemu tveganju je nizka.

Banka je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmer-jena pretežno v slovenski finančni prostor, na območje Evropske unije (posli z vrednostnimi papirji držav in prvovrstnih bank) ter v manjšem obsegu na svetovne države z manjšim kreditnim tvega-njem (države, ki so investicijsko sprejemljive). Področje investira-nja in trgovanja s finančnimi instrumenti je v banki opredeljeno s podrobno razdeljenimi limiti na več nivojih (po izdajateljih, vrstah poslov, regijah itd.), ki jih banka sproti prilagaja razmeram na fi-nančnih trgih in poslovni strategiji. Poleg tega ima banka sprejete tudi limite največje dovoljene izgube.

Banka sklepa posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev na področju trgovanja z izvedeni-mi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi posli, ki se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami. Na področju valutnega tveganja banka vodi politiko izravnane va-lutne pozicije po posameznih tujih valutah. Uravnavanje valutne odprtosti v banki poteka preko promptnih poslov in poslov z izve-denimi finančnimi instrumenti na tujo valuto v okviru limitov. Limiti so nizki in namenjeni uravnavanju valutne odprtosti pri rednem poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom.

Banka izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja po standar-diziranem pristopu. Na tri mesece izračunava tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova tržnih tveganj s pomočjo metode tvegane vrednosti (VaR), izvaja stresne teste ter meri vpliv izrednih, a verjetnih dogodkov na doho-dek in finančni položaj banke.


S tekočim prilagajanjem sistema limitov negotovim razmeram na finančnih trgih in z izvajanjem naložbene politike, ki sledi cilju zniževanja lastniških finančnih instrumentov in usmerjanju naložb v prvovrstne dolžniške finančne instrumente, banka znižuje izpostavljenost tržnim tveganjem.

Obrestno tveganjeTveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja banke neugodnim premikom obrestnih mer. To-vrstno tveganje vpliva na dohodek banke in tudi na ekonomsko vrednost njenega kapitala.

Banka analizira izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo obrestnih razmikov, pri čemer izračunava vpliv spremembe obre-stnih mer na neto obrestne prihodke. Banka analizira obrestno tve-ganje tudi po modelu trajanja, s čimer ocenjuje vpliv spremembe obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala.

Na področju obrestnega tveganja banka zasleduje politiko zaprte bančne pozicije, kar pomeni, da je cilj banke čim manjša višina obrestnih razmikov. Obrestno tveganje trgovalne knjige banka analizira predvsem v okviru tržnega tveganja.

Če je potreba po izvajanju ukrepov za znižanje obrestnega tveganja, banka uporablja klasične bilančne posle, kot so kreditiranje, nakup vrednostnih papirjev, sprejemanje depozitov, izdajanje vrednostnih papirjev in podobno. Poleg klasičnih bilančnih poslov banka sklepa posle z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, da bi varovala posamezne posle in zapirala obrestne razmike. Banka ne sklepa poslov z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti za špekulativne namene.

Banka bo tudi v letu 2012 zapirala obrestne razmike z bilančnimi instrumenti in s sklepanjem obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, pri čemer bo zmanjševala vpliv na izkaz poslovnega izida, ki nastane zaradi spremembe poštene vrednosti obrestnega izvedenega finančnega instrumenta, z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji.

Banka na tri mesece izračunava interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova obrestnega tvega-nja v bančni knjigi v skladu s sprejeto metodologijo.

Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje zagota-vljanja virov likvidnosti. To nastopi, kadar banka ni sposobna po-ravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je primorana pridobi-vati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški. Sem sodi še tržno likvidnostno tveganje, ki nastopi, kadar finančnih instrumentov ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomemb-nega vpliva na tržno ceno. S časovnega vidika ločimo upravljanje operativne likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti.

Banka skrbi za učinkovito upravljanje operativne in strukturne li-kvidnosti, ki predstavlja upravljanje denarnih tokov za izbrani ča-sovni interval ob upoštevanju likvidnosti razpoložljivih sredstev in stabilnosti virov sredstev. Na podlagi simulacij zapadlosti virov sredstev na eni strani in dospelosti sredstev ter kategorizacije sredstev po sposobnosti takojšnje unovčitve na drugi strani so določeni limiti najvišje odprte likvidnostne pozicije. Na podro-čju strukturne likvidnosti ima banka opredeljene ciljne kazalni-ke in limite za obvladovanje likvidnostnega tveganja. Kazalniki strukturne likvidnosti so postavljeni tako, da se ustvarja potrebna rezerva s presežkom strukturne likvidnosti glede na Sklep o mi-nimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnosti bank in hranilnic ter glede na rezultate scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer, kot opredeljuje tudi Sklep o upravljanju s tveganji in iz-vajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice. Iz scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer je namreč banka določila strukturo in minimalno višino likvidno-stne rezerve ter opredelila krizni načrt za ravnanje banke že v času prvih znakov likvidnostne krize. Z limitnim sistemom banka zasleduje tudi cilj čim večje razpršenosti virov.

Banka na tri mesece izračunava interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova likvidnostnega tve-ganja v skladu s sprejeto metodologijo ter upošteva rezultate stres testov.

Banka ima zaradi svojih danosti konzervativni pristop pri upravlja-nju z likvidnostjo, kar se zrcali v postavljenem limitnem sistemu, naboru in velikosti naložb v vrednostne papirje bančne knjige in metodologiji spremljanja tokov likvidnosti.

V letu 2011 je banka upravljala z likvidnostnim tveganjem v skladu s sprejeto politiko, vendar v spremenjenih okoliščinah dostopa do likvidnih sredstev. Banka ni imela težav z operativno likvidnostjo, saj je z zagotavljanjem ustrezne višine likvidnostne rezerve (visoko likvidna sredstva, ki so hkrati tudi primerna za zavarovanje obve-znosti pri Evropski centralni banki in na medbančnem repo trgu) uravnavala potrebno raven operativne likvidnosti.

Več aktivnosti je namenila zagotavljanju ustrezne razpršenosti virov likvidnosti, s katero je sledila cilju optimalne strukture virov likvidnosti s poudarkom na stabilnih virih likvidnosti. Ob tem je sledila cilju zagotavljanja ustreznega razmerja med krediti nebančnega sektorja in depoziti nebančnega sektorja.

Banka je v letu 2011 pričela s pripravami za izračun vrednosti ko-ličnika likvidnostnega kritja (LCR, liquidity coverage ratio), kot je predviden v Baslu III, in bo s temi aktivnostmi intenzivno nadalje-vala tudi v letu 2012. Naredila je simulacijo izračuna količnika LCR ter ugotovila, da višina njenih najkakovostnejših likvidnih sredstev presega neto likvidnostne odlive v obdobju izrednih likvidnostnih razmer (30 dni), zato bo banka tudi v prihodnje delovala tako, da bo čim bolj zagotavljala ustrezne višine najkakovostnejših likvi-dnih sredstev glede na pričakovane likvidnostne prilive in likvi-dnostne odlive.


Operativno tveganje Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub kot posledice ne-primernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov.

Zaradi hitrega razvoja in značilnosti finančnega sistema narašča pomen operativnega tveganja, ki zahteva vzpostavljanje trdnega in zanesljivega sistema prevzemanja in upravljanja. Pri opredelitvi načina prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem ban-ka upošteva svojo velikost in razvitost ter naravo in kompleksnost poslovnih dejavnosti. Banka je izdelala celovito sliko svoje poten-cialne izpostavljenosti na tem področju po poslovnih procesih, ki temelji na prikazu izpostavljenosti po kategorijah operativnega tveganja, pogostosti nastanka ter učinkih tveganja.

Banka ima popisane poslovne procese, ki so bili osnova za izdelavo profila potencialne izpostavljenosti banke na področju operativ-nega tveganja za posamezne procese, za celotno banko, izdelavo kataloga vseh operativnih tveganj, ki jih banka identificira, ter pri-pravo matrike povezav organizacijskih enot v poslovnih procesih. Banka izračunava kapitalsko zahtevo za operativno tveganje po enostavnem pristopu. Na tri mesece izračunava tudi interno oce-no kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslo-va operativnega tveganja v skladu s sprejeto metodologijo.

Neprekinjeno poslovanje banke ureja pravilnik, ki določa postopke, aktivnosti ter procese delovanja in organiziranja ob nastanku kri-znih razmer, ki so del operativnih tveganj. Namen načrtov nepreki-njenega poslovanja je zagotoviti varnost zaposlenih in komitentov ter vzpostaviti nemoteno delovanje ključnih poslovnih procesov v najkrajšem možnem času na obstoječi ali nadomestni lokaciji. Za vse poslovne procese v banki so izdelani načrti izvajanja procesa ob nedelovanju informacijske podpore. Cilj organiziranega delo-vanja je zmanjšanje poslovne in finančne škode, ki bi nastala ob opustitvi aktivnosti in postopkov, opredeljenih v načrtih nepreki-njenega poslovanja v banki in okrevalnem načrtu izvajanja aktiv-nosti za obnovitev procesov.

Kapital in kapitalska ustreznost Banka mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno višino kapitala, odvisno od obsega in vrste storitev, ki jih banka opravlja, ter od njene strategije. Ustrezna kapitalska osnova pred-stavlja varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju. Kapital vsake banke mora za potrebe pokrivanja nepričakovanih izgub vedno dosegati najmanj znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno, tržna in operativno tveganje, kapitalska ustreznost, ki predstavlja razmer-je med kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih postavk, pa mora vedno znašati najmanj 8 %. Upravljanje kapitala in kapitalske ustre-znosti banke temelji na sprejeti politiki prevzemanja in upravljanja s kapitalskim tveganjem ter poslovnih načrtih, ki se izražajo tudi v potrebah po zadostni višini regulatornega kapitala.

Za varno poslovanje banka ves čas skrbi za zadosten obseg kapi-tala in njegovo ustrezno strukturo. Da oceni sposobnosti prevze-manja tveganj, banka enkrat na leto izdela načrt gibanja kapitala in kapitalskih zahtev ter načrt interne ocene kapitala in kapitalskih potreb za obdobje petih let v skladu z letnim poslovnim načrtom in petletnim razvojnim načrtom. Iz tega je razvidno gibanje količ-

nikov kapitalske ustreznosti glede na načrtovan obseg poslovanja banke. Če načrtovano gibanje količnikov kapitalske ustreznosti odstopa od ciljno določenih količnikov, banka prične z aktivnostmi za znižanje izpostavljenosti tveganjem in povečanje regulatorne-ga kapitala.

Banka prednostno povečuje kapital z ustrezno dividendno politi-ko ter prenosom čistega dobička med druge rezerve iz dobička. S tem zagotavlja, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpo-stavljena pri opravljanju teh storitev. V okviru strukture in kvalitete kapitala banka zagotavlja stalnost, razpoložljivost za pokrivanje izgub in pravno podrejenost pravicam vlagateljev ter drugih upni-kov. Banka oceni tudi lastniško strukturo, saj je z vidika kapital-skega tveganja bistvenega pomena stabilna lastniška struktura in odgovorna dividendna politika lastnikov.

V letu 2011 je bil objavljen predlog nove kapitalske direktive CRD IV kot odgovor na Basel III, ki predstavlja okvir za spremembe oziroma dopolnitve zakonodaje za večjo odpornost bank na tveganja. Nova zakonodaja bo stopila v veljavo z letom 2013. Ključne zahteve nove kapitalske regulative se nanašajo na povečanje obsega in kakovosti kapitala, harmonizacijo regulatornih prilagoditev in podrobnejša razkritja. Pomembnejše novosti nove regulative, ki bodo vplivale na izračun kapitala banke, so na področju strožjih kriterijev glede vkju-čevanja hibridnih instrumentov v izračun kapitala, upoštevanja ne-realiziranih dobičkov in izgub vrednostnih papirjev, vrednotenih po pošteni vrednosti ter uvedbe kapitalskih blažilnikov. Za vse nave-dene spremembe je predvideno uvajanje s prehodnim obdobjem.

Banka se je v letu 2011 začela pripravljati na spremembe kapitalske regulative. Da bi pravočasno zaznala potrebo po morebitnem po-večanju kapitala v prihodnjih letih, je izdelala simulacije kapitala in kapitalskih količnikov v skladu z določili nove kapitalske regulative.

Tveganje dobičkonosnosti Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo ozi-roma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost banke, da zago-tavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti. Dokumentarno podlago za upravljanje s tveganjem dobičkonosnosti v banki pred-stavlja sprejeta politika prevzemanja in upravljanja s tveganjem do-bičkonosnosti.

Metodologija ugotavljanja tveganja dobičkonosnosti temelji na ugotavljanju ustreznosti strukture finančnega položaja, postavk izkaza poslovnega izida, obrestne marže, donosnosti sredstev in kapitala ter stroškovne učinkovitosti. Metodologija obvladovanja tveganja dobičkonosnosti vključuje ukrepe in pravila za izvajanje ukrepov sprejemanja, zmanjševanja, razpršitve, prenosa in izogni-tve tveganjem, ki jih je banka ugotovila in izmerila.

V banki se mesečno izdelujejo kvantitativne in kvalitativne analize izkaza finančnega položaja izkaza poslovnega izida, izkaza vseob-segajočega donosa in denarnega toka.

Za potrebe ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala se na tri mesece izračunava interna ocena kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova tveganja dobičkonosnosti v skladu s sprejeto metodologijo.


Strateško tveganje Strateško tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Upravljanje s strateškim tveganjem temelji na sprejeti politi-ki prevzemanja in upravljanja s strateškim tveganjem.

Cilj upravljanja s strateškim tveganjem v banki temelji predvsem na opredelitvi lastne vizije, jasnosti in konzervativnosti strategije, zagotavljanju pravilnosti strateških usmeritev in podprtosti strate-gije s potrebnim kapitalom ter kadrovskimi in tehnološkimi zmo-žnostmi. Z rednim ocenjevanjem elementov strateškega tveganja se zagotavlja, da so v banki vzpostavljeni visoki standardi notra-nje kulture in korporacijskih vrednot. Strategija je dovolj jasna, da omogoča njeno izvajanje na vseh nivojih banke in da je strategija ustrezno podprta z vsemi potrebnimi izračuni. V ta namen se iz-delujejo krovni strateški dokumenti in redno preverja njihovo ure-sničevanje, kar omogoča pravočasno prilagajanje spremembam v notranjem in zunanjem poslovnem okolju.

V skladu s profilom tveganja banka v letu 2011 za strateško tveganje ni izračunavala kapitalskih potreb.

Tveganje ugledaTveganje ugleda je tveganje nastanka izgube zaradi negativne po-dobe, ki jo imajo o banki njeni komitenti, poslovni partnerji, lastni-ki in investitorji ali nadzorniki. Ta podoba vpliva na vzpostavljanje novih poslovnih odnosov in storitev ter na vzdrževanje že obsto-ječih. Neugodni učinki lahko vključujejo izpad prihodkov, poslab-šanje poslovnih rezultatov, zmanjšanje vpoglednih vlog in drugih virov sredstev, upad števila komitentov, znižanje vrednosti delnice in drugo.

Banka obvladuje tveganje ugleda s tem, da zagotavlja varno, kva-litetno in stabilno poslovanje, uprava in nadzorni svet ravnata v skladu s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi upravljanja. Banka zagotavlja transparentnost poslovanja, izvaja monitoring medijske podobe, sistematično komunicira z različnimi javnostmi, skrbno upravlja z zaposlenimi, je družbeno odgovorna.

Poslovna politika banke je zasnovana tako, da ob realizaciji zadanih ciljev ugled banke ne bo predstavljal večjega tveganja kot običajno. Posebno pozornost banka posveča komuniciranju pri morebitnih posebnih in izrednih dogodkih.

Proces ICAAPBanka je v skladu z novo kapitalsko ureditvijo Basel II vzpostavila proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (proces ICAAP), ki:- temelji na ugotavljanju, merjenju oziroma ocenjevanju tveganj,

oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj;

- omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v raz-merju do profila tveganosti banke;

- je ustrezno vključen v sistem upravljanja (pri sprejemanju po-slovnih odločitev, na področju upravljanja s tveganji idr.).

Banka za potrebe ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz-računava interne ocene kapitalskih potreb pri tistih tveganjih, ki jih skozi profil tveganja oceni kot pomembna ali ugotovi v postopkih ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spre-mljanja tveganj, da lahko pomembno vplivajo na poslovanje banke in mora zanje zagotavljati ustrezno višino kapitala. Banka izraču-nava interno oceno kapitala in kapitalskih potreb vsake tri mese-ce. Izračun, ki ga obravnava Odbor za tveganje, nato posreduje v obravnavo in potrditev na sejo ALCO.

Banka je v letu 2011 nadaljevala s številnimi aktivnostmi na podro-čju uresničevanja procesa ICAAP. Razvijala je nove in izpopolnje-vala obstoječe metodologije izračuna interne ocene kapitalskih potreb, oblikovala in izvajala stres teste, na tri mesece izračuna-vala višino interne ocene kapitala in interne ocene kapitalskih potreb za vsa pomembna tveganja ter načrtovala interno oceno kapitala in kapitalskih potreb za naslednje petletno obdobje.

Banka je ponovno ocenila višino izpostavljenosti pomembnej-ših poslovnih aktivnosti do posameznih tveganj ter kakovost kontrolnega okolja, izračunala profil tveganja banke in izdelala matriko tveganj. Na podlagi profila tveganja je banka izposta-vljena tveganjem v sprejemljivi višini, najbolj izpostavljena pa je kreditnemu, likvidnostnemu, kapitalskemu tveganju, tveganju dobičkonosnosti, tržnim tveganjem, operativnemu, strateškemu in obrestnemu tveganju ter tveganju ugleda. Izračun profila tve-ganja banke minimalno presega želeni profil tveganja banke, ki je opredeljen v Strategiji prevzemanja in upravljanja s tveganji, vendar banki še vedno omogoča stabilno in varno poslovanje v času rednega poslovanja banke in ob izrednih razmerah.


6.6 Razvoj

Banka omogoča svojim strankam storitve univerzalnega bančni-štva. V vsem obdobju poslovanja skrbi za svoj nadaljnji razvoj, ki ji ga omogočajo vlaganja v učinkovito informacijsko podporo, poslovno mrežo in kadrovski potencial.

Poslovna mreža in notranja organizacijaBanka ima odprte poslovne enote samo na območju Slovenije. Z dobro razvito poslovno mrežo je prisotna v vseh večjih kra-jih celjske regije, v Ljubljani kot finančnem središču Slovenije, od 1. septembra 2009 v Mariboru in od julija 2010 tudi v Kopru. V okviru osmih poslovnih enot deluje 8 poslovalnic in 22 agencij za fizične osebe ter 6 poslovalnic za pravne osebe in samostoj-ne podjetnike. Banka sledi sodobnim smernicam in se z vlaganji v poslovno mrežo prilagaja individualnim potrebam strank. Na osnovi analize obsega poslovanja je banka v letu 2011 zaprla eno poslovalnico v Celju, januarja 2012 pa tudi agencijo v Vitanju. Po-leg tega je banka v letu 2011 izvedla tudi nekaj organizacijskih sprememb. Reorganizirala je Glavno podružnico Ljubljana, odde-lek odnosov z javnostmi in oddelek sekretariata, pa tudi področje elektronskega bančništva, koordinacijo inventure in spremljavo na področju izterjave. Odvisna družba banke nima svojih odvisnih družb ali podružnic. Investicijska vlaganjaBanka je v letu 2011 namenila investicijskim vlaganjem 1.594 ti-soč evrov. Sredstva so bila porabljena predvsem za nadgradnjo bankomatov, nabavo POS-terminalov in signalno varnostnih na-prav, dograditve aplikacij, licenčnine, zunanje svetovanje pri iz-gradnji podatkovnega skladišča, nadgradnjo informacijske pod-pore na področju poslovne mreže, nabavo opreme.

Informacijska podporaVečji del aktivnosti na področju informacijske podpore se je na-našal na prilagoditve in nadgradnjo programske opreme, pove-zane z migracijo kartičnega poslovanja na eXact v okviru sistema Activa, racionalizacijo poslovanja in zagotovitvijo nadomestnih rešitev v informacijski podpori na področju poslovanja s prebi-valstvom. Del prilagoditev programske opreme se je nanašal na zakonske zahteve, spremembe v okolju ter v zagotavljanje zado-stnih kapacitet strojne in programske opreme za podporo pove-čanega obsega plačilnega prometa.

Razvoj podatkovnega skladišča, h kateremu je banka v skladu s priporočili Banke Slovenije pristopila že v letu 2005, je bil januarja 2011 zaključen, njegova nadgradnja pa se je v letu 2011 zaradi prednosti, ki jih prinaša v smislu boljše kvalitete poročil in boljše-ga obvladovanje poslovanja, nadaljevala.

Leta 2011 je banka pristopila tudi k delni prenovi lastnega infor-macijskega sistema, v okviru katerega so bile izbrane konfigura-cije strojne in programske opreme, izdelana je bila metodologija za vodenje in nadzor projektov, v izgradnji je osnovna infrastruk-tura nove aplikacijske podpore. V pripravi je razvojno okolje, pri čemer je proces zaradi svoje zapletenosti obsežen in dolgotrajen.

Upravljanje s kadriV letu 2011 je banka znižala število zaposlenih s 538 na 530 de-lavcev, povprečno pa je imelo v preteklem letu v banki delo 535 delavcev. Delovno razmerje je v letu 2011 prenehalo 21 delavcem, na novo pa se je zaposlilo 13 delavcev. Ob koncu leta 2011 je bilo med zaposlenimi 11 delavcev za določen čas.

Po starostni strukturi je bilo največ zaposlenih v starostni skupini od 51 do 55 let, sledila ji je starostna skupina od 46 do 50 let. Mlajših zaposlenih, v starosti do 30 let je bilo komaj 3,8 %, kar kaže na relativno visoko povprečno starost v banki, ki je v letu 2011 znašala 44,8 leta.

Izobrazbena struktura zaposlenih se je v skladu s kadrovsko politiko v primerjavi z letom 2010 izboljšala na visokošolski in magistrski stopnji, in sicer za 2,8 %. Delež zaposlenih z najmanj višješolsko izobrazbo je znašal 58,6 %, skupina zaposlenih s sre-dnješolsko izobrazbo pa je imela 38,5-odstotni delež.

Izkoriščenost delovnega časa je v povprečju znašala 80,2 %, pri čemer je bilo največ izostankov z dela zaradi koriščenja letnih dopustov.

Uresničevanje strateških ciljev zahteva usmerjeno vlaganje v ra-zvoj znanj in sposobnosti zaposlenih. Banka posledično skrbi za kvalitetno izobraževanje zaposlenih. V letu 2011 so se zaposleni udeležili 198 izobraževalnih akcij z vseh področij bančnega po-slovanja. Banka spodbuja tudi študij ob delu, zato ima z 29 sode-lavci sklenjeno pogodbo, med njimi s 17 sodelavci za pridobitev visokošolske izobrazbe in z 12 sodelavci za specialistični študij in magisterij.

V odvisni družbi so bili ob koncu leta 2011 zaposleni 4 delavci. Poleg redno zaposlenih z družbo sodelujejo še zunanji cenilci, pogodbeno pa je zaposlena nepremičninska posrednica in na-jet zunanji računovodski servis. En zaposlen je imel magisterij iz ekonomije, dva zaposlena sta imela visokošolsko izobrazbo, smer finance in arhitektura, ena sodelavka pa srednješolsko izobrazbo. Vodja projektov in vodja prodaje nepremičnin imata individualne licence s področja gradbene stroke, nepremičninskega poslova-nja in cenitev nepremičnin.

6.7 Družbena odgovornost

Banka uspešno posluje že več kot 145 let, njeno poslovanje se v vseh pogledih nenehno izboljšuje. Uprava banke deluje v skladu s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke, preudarno vodi banko, skrbi za zaščito interesov vlagateljev in izpolnjuje obveznosti do delničarjev, nadzornega sveta ter javnosti, skrbi za proaktivno in transparentno komuniciranje z vsemi zainte-resiranimi javnostmi, vzpostavljene pa ima tudi vse mehanizme obvladovanja tveganj. Osnovni namen takšnega ravnanja je dol-goročni trajnostni razvoj in povečevanje ugleda banke.


Banka se zaveda, da sta njena nadaljnja učinkovitost in uspešnost odvisni od podpore okolja in zaupanja interesnih skupin. Skladno z vizijo in strategijo banka zato deluje družbeno odgovorno do ožje lokalne skupnosti in širšega družbenega in gospodarskega okolja, zaposlenih, vseh poslovnih partnerjev in do naravnega okolja.

Banka s pokroviteljskimi sredstvi podpira šport in kulturo, sode-luje v številnih dobrodelnih akcijah in skrbi za okolje. Aktivno se vključuje tudi na področju družbeno-socialne dejavnosti.

Svojim poslovnim partnerjem omogoča investiranje v ekološke projekte, v izgradnjo čistilnih naprav, izvajanje socialnih in druž-beno odgovornih projektov. Skrbi za nabavo okoljsko varnih ma-terialov, ločevanje odpadkov, zbira odpadni papir in kartuše ter ima centralno krmiljeno toplotno ogrevanje za racionalno pora-bo energije.

Pri poslovanju izkazuje posebno skrb depriviligiranim skupinam strank, saj ima posebne ugodnosti za upokojence, študente, hu-manitarne in druge organizacije.

6.8 Delovanje službe notranje revizije

Služba notranje revizije pri svojem delovanju upošteva določila Zakona o bančništvu v povezavi z notranjim revidiranjem in pra-vilnik o delovanju notranje revizije ter deluje skladno s standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom načel notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike notranjih revi-zorjev. V banki je služba notranje revizije organizirana kot samo-stojna štabna služba, podrejena neposredno upravi banke, na ni-voju direktorjev sektorjev in podružnic. Zato se zaposleni v službi pri svojem podajanju mnenj, ocen in priporočil lahko oprejo na uveljavljena mednarodna strokovna merila za notranje revidira-nje in so neodvisni od drugih delov banke.

Osnovna planska dokumenta službe notranje revizije sta trile-tni strateški načrt in letni program dela, ki ju vsako leto sprejme uprava banke, soglasje k njima pa daje nadzorni svet ob pred-hodni obravnavi na revizijskem odboru. Dokumenta temeljita na profilu tveganja banke, letnem in razvojnem planu banke ter temeljnih značilnosti okolja, v katerem banka deluje. Spoštovane so tudi zahteve nadzornikov o obveznem notranjem revidiranju določenih področij poslovanja.

Načrtovanje dejavnosti službe podrobneje opredeljujejo šestme-sečni operativni delovni načrti, ki jih sprejema uprava banke. Za tekoče spremljanje delovanja službe uprava banke in nadzorni svet sprejemata šestmesečna poročila, kjer so predstavljene naj-pomembnejše opravljene aktivnosti službe, vključno s pregle-dom izdanih in realiziranih priporočil. Poročila obravnava tudi revizijski odbor, posvetovalni organ nadzornega sveta. Nadzorni svet je, skladno z zahtevami zakonodaje, redno seznanjen tudi s pregledi zunanjih institucij nadzora.

Naloge službe notranje revizije so zakonsko določene in so pove-zane z ugotavljanjem kakovosti obvladovanja vseh vrst tveganj (z ustreznim vzpostavljenim sistemom notranjih kontrol) in izvaja-njem nadzora nad skladnostjo poslovanja banke s pravnimi pred-pisi in internimi določili ter nad spoštovanjem načel racional-nega poslovanja. Za celovito spremljanje uresničevanja letnega programa dela je vzpostavljen krovni sistem primerjave plana in realizacije notranjih revizij. Za učinkovito spremljanje realizacije priporočil po opravljenih notranjih revizijah je uvedeno najmanj dvostopenjsko poročanje upravi banke: najprej po vsaki opra-vljeni notranji reviziji, nato pa vsaj še celovito letno poročanje o realizaciji vseh danih priporočil. Služba notranje revizije tudi koordinira aktivnosti izbora zunanjega revizorja (preko uprave banke, revizijskega odbora in nadzornega sveta).

Letni program dela je predvideval revidiranje 23 poslovnih po-dročij banke in dokončanje 5 notranjih revizij iz leta 2010 ob predpostavki, da ne bo izrednih nalog v velikem obsegu (skupaj 28 notranjih revizij). Dejansko je bilo do konca januarja 2012 iz-vedenih 22 načrtovanih notranjih revizij, izvedeni sta bili tudi dve izredni reviziji (skupaj 24 revizij); pet notranjih revizij je bilo za-ključenih do marca 2012, ena revizija bo po sklepu uprave opra-vljena v začetku leta 2012 kot zunanja storitev revidiranja. Služba je izdala tudi 41 strokovnih mnenj za različna področja poslova-nja. Skupaj je služba v letu 2011 izvedla 65 aktivnosti notranjega revidiranja in strokovnega svetovanja.

Najpomembnejša področja poslovanja, ki so bila v letu 2011 revi-dirana, so: področje obvladovanja kreditnega tveganja, področje spoštovanja limitov pri vrednostnih papirjih, kvaliteta upravlja-nja neprekinjenega poslovanja informacijskih sistemov, kvaliteta upravljanja segmenta bankomatskega in kartičnega poslovanja, skladnost delovanja banke s spremenjeno zakonodajo, ustre-znost koriščenja pridobljenih virov.

Pri vseh notranjih revizijah in pregledih so najbolj poudarjeni: ugotavljanje postopkov, vgrajenih za obvladovanje tveganj, ugotavljanje dejanskega stanja, kakovost vzpostavljenih sistemov notranjih kontrol, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi pravili, možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov, vse za nadaljnji dvig kakovosti delovanja banke. Posebna pozornost je posvečena področjem, kjer se uvajajo novi predpisi (zunanji ali notranji), pogosto tudi v sodelovanju z oddelkom za skladnost poslovanja. Delovanje odvisne družbe se praviloma revidira vsako tretje leto.

V službi notranje revizije je naloge revidiranja v letu 2011 opra-vljalo pet zaposlenih (vključno s predstojnico službe), eden ima naziv preizkušeni notranji revizor, en delavec ima licenco CISA (preizkušeni revizor informacijskih sistemov) in je magister zna-nosti. Vsi delavci imajo najmanj visoko izobrazbo, ena delavka ima licenco za zavarovalnega posrednika, trije delavci pa evrop-ski bančni certifikat. Ena delavka je v letu 2011 nadaljevala izobra-ževanje za pridobitev magistrskega naziva. Izobraževanje zapo-slenih je bilo tudi v letu 2011 stalna pomembna naloga – znanja so pridobivali na področju notranjega revidiranja, bančnega po-slovanja, veščin s področja informacijske tehnologije, upravljanja s tveganji in korporativnega upravljanja.


7 ORGANI UPRAVLJANJA BANKE

Revizijski odbor

SKUPŠČINA DELNIČARJEV BANKE

Kreditni odbor

UPRAVA BANKE

Kolegij banke

Odbor za IT

Komisija za prejemke

NADZORNI SVET

Likvidnostna komisija

Organizacijske enote Odbor za upravljanje z bilanco banke - ALCO

Drugi odbori in komisije


8 ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE

član uprave

mag. Aleksander Vozelpredsednik uprave

mag. Dušan Drofenikčlan uprave - namestnik predsednika

Davorin Leskovar

UPRAVA BANKE

IZVRŠNI DIREKTOR IZVRŠNI DIREKTOR

SLUŽBA SPLOŠNIH POSLOV

GLAVNA PODRUŽNICALJUBLJANA

SEKTORPOSLOVNE MREŽE

SLUŽBA NOTRANJE REVIZIJE

SEKTOR PRAVNIHPOSLOV, IZTERJAVE IN SKLADNOSTI POSLOVANJA

SEKTORPOSLOVANJA ZGOSPODARSKIMIDRUŽBAMI

SLUŽBA UPRAVLJANJA S KADRI IN ORGANIZACIJO

SEKTORPLAČILNEGA PROMETA IN SPREMLJAVE POSLOVANJA

SEKTORRAČUNOVODSTVA

SEKTOR INFORMATIKE

SEKTOR FINANČNIH TRGOV

POSLOVNA ENOTACELJE

POSLOVNA ENOTASLOVENSKE KONJICE

POSLOVNA ENOTAŽALEC

POSLOVNA ENOTAŠENTJUR

POSLOVNA ENOTALAŠKO

POSLOVNA ENOTAROGAŠKA SLATINA

POSLOVNA ENOTAMARIBOR

POSLOVNA ENOTAKOPER

SEKTOR UPRAVLJANJA S TVEGANJI


9 IZJAVA O UPRAVLJANJU

Izjava o upravljanju banke je sestavljena skladno z določili Zako-na o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in se nanaša na poslovno leto 2011. V točki 10.1 vsebuje izjavo uprave in nad-zornega sveta banke o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb ter v točki 10.2 dodatna pojasnila skladno s petim in šestim odstavkom 70. člena ZGD-1.

9.1 Izjava uprave in nadzornega sveta Banke Celje d.d. o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb

Banka Celje d.d., Celje (dalje: banka) kot javna družba, katere obveznice so uvrščene v borzno kotacijo Ljubljanske borze d.d., posluje skladno z Zakonom o bančništvu (v nadaljevanju: ZBan-1), Zakonom o gospodarskih družbah ter spoštuje določila Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI), Pravila Lju-bljanske borze ter druge splošne predpise, ki urejajo vprašanja, ki jih obravnava tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb.

Kodeks je javno dosegljiv na spletnih straneh Ljubljanske borze: http://www.ljse.si/ pod »za izdajatelje/predpisi, brošure«.

Banka spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8. decembra 2009 (v nadaljevanju: Kodeks) z nekateri-mi odstopanji oziroma posebnostmi, ki so po posameznih točkah Kodeksa obrazložena v nadaljevanju.

Odvisna družba Posest d.o.o. kot nejavna družba, pri svojem po-slovanju ne uporablja kodeksov.

Točka 1Cilji banke so opredeljeni v letnem in razvojnem planu banke, katere potrjuje nadzorni svet in niso posebej opredeljeni še v Sta-tutu banke.

Točka 2, 2.1 in 2.2Banka nima oblikovane in sprejete politike upravljanja banke kot samostojnega dokumenta, ampak ima to področje urejeno v raz-ličnih internih dokumentih, tako kot to predpisuje Banka Sloveni-je, ZGD-1, ZTFI in drugi področni zakoni.

Točka 4.2Banka sicer želi, da bi večji in institucionalni delničarji javnost se-znanjali z njihovo politiko upravljanja, vendar je slednja odločitev prepuščena njim samim.

Točka 5.2 (drugi odstavek)Banka posebej ne objavlja stroškov, ki so nastali v povezavi z zbi-ranjem pooblastil. Slednji stroški so vključeni v stroške organiza-cije in izvedbe vsakokratne skupščine.

Točka 5.4Delnice banke ne kotirajo na borzi.

Točka 5.5V skupščinskem predlogu za imenovanje članov nadzornega sve-ta banke so podani vsi zakonsko zahtevani podatki, drugi podatki so javno dosegljivi.

Točka 5.6Banka, skladno z uveljavljeno prakso, člane nadzornega sveta praviloma voli skupinsko.

Točka 5.7O politiki plačil uprave banke odloča nadzorni svet.

Točka 5.8Skupščina banke ločeno odloča o uporabi bilančnega dobička in ločeno o podelitvi razrešnice, vendar o podelitvi razrešnice upra-vi in nadzornemu svetu odloča z enotnim glasovanjem.

Točka 5.9Računovodski izkazi so del letnega poročila s katerim se, skupaj z revizorjevim mnenjem, skupščina banke seznani. Predstavnik pooblaščenega revizorja banke se na skupščino ne vabi. V kolikor bi bila skupščina pooblaščena za sprejem letnih računovodskih izkazov, bi bil na sejo povabljen tudi predstavnik pooblaščenega revizorja.

Točka 8Izjave, s katero bi se člani nadzornega sveta opredelili do izpol-njevanja vsakega kriterija neodvisnosti iz točke C. 3 priloge C do sedaj niso podpisovali, niti niso bile objavljene na spletni strani. Banka si bo v prihodnje prizadevala to področje urediti v skladu s priporočilom.

Točka 8.9Nadzorni svet družbe nima oblikovane kadrovske komisije ali drugega delovnega telesa, ki bi vnaprej določila kriterije in pri-poročila za imenovanje uprave. V prihodnje bo banka pretehtala tudi to možnost.

Točka 8.12Nadzorni svet v svojem poročilu zajema vse zahteve sklepa Ban-ke Slovenije o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta in po-skuša zajeti čim več informacij, ki bi ustrezno predstavile njegovo delovanje med letom. V prihodnje se bodo priporočila točke 8.12 Kodeksa upoštevala v čim večji meri.

Točka 11Nadzorni svet v dosedanjem delu še ni imenoval sekretarja nad-zornega sveta. To delo opravlja, v skladu z dogovorom med upra-vo in nadzornim svetom, ustrezna strokovna služba v banki.

Točka 12.2Banka bo preučila možnost predloga, da s skupščinskim sklepom uvede plačilo članom nadzornega sveta v skladu z navedenimi določili Kodeksa.


Točka 13.1Komisiji za imenovanja je potekel mandat, z dnem imenovanja novega nadzornega sveta.

Točki 16.5 in 16.6 Banka nima opcijskega načrta in primerljivih finančnih instru-mentov kot obliko izplačila variabilnih prejemkov članov uprave banke.

Točka 17.2Izjave o izpolnjevanju posameznih alinej priloge C. 3 Priloge C (nasprotja interesov) iz Kodeksa, člani nadzornega sveta ob me-njavi oziroma ob vsaki spremembi niso podpisovali niti niso bile predložene nadzornemu svetu. Člani nadzornega sveta pa so že do sedaj podpisovali izjave o nasprotju interesov na osnovi prej veljavnega Kodeksa. Banka si bo v prihodnje prizadevala to po-dročje urediti v skladu s priporočilom.

Točka 20.2Posamezna področja komuniciranja so bila do sedaj urejena s posameznimi internimi akti, banka pa si bo v prihodnje prizade-vala to področje urediti v skladu s priporočilom.

Točka 20.3Banka nima posebnega notranjega akta v zvezi z omejitvami in razkritji trgovanja z delnicami banke, ker meni, da to dovolj po-drobno določa obstoječa zakonodaja.

Točka 20.4Banka pri pomembnejših objavah za delničarje in javnost upošte-va zakonsko določene roke, zato nima izdelanega koledarja po-membnejših objav. Banka bo v prihodnje stremela k upoštevanju tega priporočila.

Točka 22.2Banka nima posebnega trajnostnega poročila, to področje je vse-bovano v letnem poročilu.

Točka 22.3Banka skladno z ZGD-1, ZBan-1 in ZTFI pristojne organe obvesti o pridobitvi kvalificiranega deleža.

Točka 23Izjava o upravljanju banke je sestavni del letnega poročila, ki je objavljeno na spletnih straneh banke.

9.2 Dodatna pojasnila, skladna s petim in šestim odstavkom 70. člena ZGD-1

9.2.1 Opis glavnih značilnosti notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja

Banka ima ves čas svojega delovanja vzpostavljen lastni sistem notranjih kontrol, saj je dolžnost uprave banke, da s svojim delova-njem vsem poslovnim partnerjem, lastnikom in nadzornim insti-tucijam zagotovi ustrezen sistem za obvladovanje tveganj. Sistem notranjih kontrol je povezan v zaključeno celoto v smislu krovnega akta, ki determinira vse razsežnosti kontrolnega delovanja.Sistem notranjih kontrol v banki mora biti oblikovan tako, da daje ustrezna zagotovila o naslednjih aktivnostih:- poslovanje banke mora biti vodeno z veliko skrbnostjo in po-

tekati na osnovi sprejetega razvojnega plana banke in sprejete letne poslovne politike in finančnega načrta banke s ciljem do-bičkonosnega poslovanja;

- vse poslovne aktivnosti, ki lahko povzročijo povečanje obve-znosti za banko, mora odobriti pooblaščena oseba, določena mora biti razmejitev odgovornosti;

- sredstva morajo biti primerno varovana, terjatve zavarovane, obveznosti nadzirane;

- oblikovati je potrebno strategijo in politike za upravljanje s tveganji, še posebej skrbno je potrebno spremljati kapitalsko ustreznost banke, likvidnostno, kreditno, obrestno in operativ-no tveganje, tveganje dobičkonosnosti ter tržna tveganja;

- vzpostavljen mora biti sistem za preprečevanje izgub zaradi nepravilnosti predvsem v smislu hitrega odkrivanja prevar, zlo-rab, nepravilnosti oziroma napak;

- sistem računovodskih evidenc mora pravočasno zagotavljati zanesljive, pravočasne in popolne informacije;

- zagotoviti je potrebno sistem za posredovanje zanesljivih, pra-vočasnih in popolnih informacij za poročanje lastnikom in zu-nanjim institucijam;

- zagotoviti je potrebno nadzorovan sistem uvajanja novih fi-nančnih storitev in novih bančnih produktov ter vstopa na nove

trge.

9.2.2 Pomembna neposredna in posredna imetništva vrednostnih papirjev banke

Kvalificirane deleže, kot jih določa zakon, ki ureja trg finančnih in-strumentov, dosegajo v banki tri družbe, in sicer:

- Nova Ljubljanska banka, ki ima v lasti 201.096 navadnih delnic in s tem 49,42-odstotni delež glasovalnih pravic;- NFD1 Investicijski sklad, ki ima v lasti 39.276 navadnih delnic in s tem 9,65-odstotni delež glasovalnih pravic in- Slovenska odškodninska družba, ki ima v lasti 27.247 navadnih delnic in s tem 6,70- odstotni delež glasovalnih pravic.

Glasovalne pravice drugih lastnikov banke ne presegajo kvalificiranih deležev, kot jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov.


9.2.3 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Delnice banke imetnikom ne zagotavljajo posebnih kontrolnih pravic.

9.2.4 Omejitve glasovalnih pravic

Glasovalna pravica delničarjev se uresničuje glede na število delnic in s statutom ni omejena na določen delež ali določeno število glasov.

Do glasovanja na skupščini delničarjev banke so upravičeni del-ničarji – imetniki delnic na ime z glasovalno pravico, ki so vpisani v delniško knjigo najmanj 10 dni pred zasedanjem skupščine del-ničarjev banke in ostanejo vpisani do konca zasedanja.

Sklicatelj skupščine delničarjev banke lahko omeji glasovalne pravice posameznemu delničarju, če je delničar delnice pridobil v nasprotju s predpisi.

Dogovori, pri katerih so, s sodelovanjem banke, finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, ločene od lastništva delnic, ne obstajajo.

9.2.5 Pravila banke o:- imenovanju ter zamenjavi članov organov

vodenja ali nadzora- spremembah statuta

Pravila banke o imenovanju ter zamenjavi članov organov vode-nja ali nadzora ter o spremembah statuta so opredeljena v Statutu Banke Celje d.d. in Poslovniku za delo Nadzornega sveta Banke Celje d.d.

Nadzorni svet ima po statutu sedem članov, ki jih imenuje in od-pokliče skupščina delničarjev banke. Za člane nadzornega sveta ne morejo biti imenovane osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo v nadzornem svetu banke po ZGD-1 ali ZBan-1.

Člani nadzornega sveta so imenovani za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. Mandatna doba članom nadzornega sveta se izteče z dnem zasedanja skupščine delničarjev v četrtem letu po izvolitvi.

Ob predčasnem prenehanju mandata na skupščini delničarjev banke imenovanih članov nadzornega sveta je potrebno nado-mestno imenovanje na naslednji skupščini delničarjev banke. Nadomestno imenovanje traja do poteka mandata prvotno ime-novanega člana nadzornega sveta.

Vsak član nadzornega sveta se lahko predčasno odpove svoje-mu mandatu z odpovednim rokom treh mesecev. Pisno odpoved je potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta, ob odpovedi predsednika nadzornega sveta pa njegovemu namestniku in upra-vi banke.

Skupščina delničarjev banke lahko tudi pred potekom mandata odpokliče posamezne ali vse člane nadzornega sveta. Za veljav-nost sklepa je potrebno, da je sklep sprejet z večino najmanj trehčetrtin oddanih glasov pri glasovanju zastopanega osnovnega kapitala.

Člani nadzornega sveta imenujejo revizijski odbor kot organ nad-zornega sveta.

Predsednika in člane uprave banke imenuje in razreši nadzorni svet. Za predsednika uprave banke in člana uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje po ZGD-1 in ZBan-1.

Predsednik in člani uprave banke so imenovani za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani.

Predsednik in člani uprave so lahko predčasno odpoklicani v skla-du z veljavno zakonodajo.

Vsak član uprave banke se lahko predčasno odpove svojemu mandatu z odpovednim rokom šestih mesecev. Pisno odpoved je potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta.

Statut se lahko spremeni s sklepom skupščine delničarjev banke, za katerega je potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepa-nju zastopanega osnovnega kapitala. Če se s spremembo statuta spreminja dosedanje razmerje več razredov delnic v škodo enega razreda, je potrebno soglasje delničarjev tega razreda s poseb-nim sklepom.

Skupščina delničarjev banke lahko pooblasti nadzorni svet za spremembe statuta, ki pomenijo uskladitev besedila z veljavno sprejetimi sklepi.

9.2.6 Pooblastila članov uprave banke

Uprava banke je na osnovi vpisa spremembe statuta v sodni re-gister z dne 28. maja 2008 ob soglasju nadzornega sveta banke v obdobju petih let po vpisu pooblaščena za povečanje osnovnega kapitala banke največ za 7.045.952,26 EUR (odobreni kapital), z izdajo največ 211.061 novih delnic, od tega 168.849 navadnih in 42.212 prednostnih delnic.

Banka lahko pridobiva in odsvaja lastne delnice v skladu z ZGD-1. O pogojih pridobivanja in odsvajanja lastnih delnic odloča uprava banke, ki mora o poslovanju z lastnimi delnicami obvestiti skup-ščino delničarjev banke.


9.2.7 Podatki o delovanju skupščine banke in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega uveljavljanja

Skupščino delničarjev banke sklicuje uprava banke. Skupščina del-ničarjev banke se sklicuje najmanj enkrat na leto. Nadzorni svet skliče skupščino v naslednjih primerih:- če je ne skliče uprava vsaj enkrat na leto;- če uprava ne skliče skupščine na zahtevo manjšine v skladu z določbami statuta.

Skupščina delničarjev banke sklepa o:- uporabi bilančnega dobička in o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu;- sprejemu letnega poročila v primerih, določenih z ZGD-1;- imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta;- spremembah statuta;- ukrepih za povečanje oziroma zmanjšanje kapitala;- statusnih spremembah;- imenovanju revizorja;- pooblastilu upravi za pridobitev lastnih delnic v skladu z ZGD-1;- drugih zadevah, za katere je pristojna po ZGD-1 in ZBan-1.

Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, smejo pisno zahtevati sklic skupščine delničarjev banke. V tej zahtevi mora biti naveden razlog za sklic skupščine delničar-jev banke ter zahteva, o kateri naj bi skupščina delničarjev banke odločala. Uprava banke je v tem primeru dolžna sklicati skupšči-no delničarjev banke najkasneje v roku petih tednov od prejema pisne zahteve.

Delničarji, katerih deleži dosegajo skupno dvajsetino osnovne-ga kapitala banke, smejo pisno zahtevati, da se določena zadeva uvrsti na dnevni red skupščine delničarjev banke. Uprava banke mora taki zahtevi ugoditi, če vsebuje oblikovan predlog sklepa, ki spada v pristojnost skupščine delničarjev banke, če je bila zahte-va pisno podana najkasneje tri dni po sklicu skupščine, tako da je mogoča objava predmeta vsaj deset dni po sklicu skupščine delničarjev banke v glasilih, ki jih določa statut.

9.2.8 Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij

Nadzorni svet spremlja in nadzoruje vodenje in poslovanje banke. Svoje naloge opravlja v skladu z določili zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb ter statutom banke. Imenovan je bil na skupščini delničarjev v maju 2007 in je v letu 2011, natančneje do 24. maja, deloval v naslednji sestavi: Alojz Jamnik, predsednik, mag. Tadej Tufek, namestnik predsednika, Ivan Ferme, mag. Matej Narat, Borut Stanič, dr. Štefan Špilak, Bojan Šrot, člani, 24. maja so bili na redni skupščini izvoljeni novi člani nadzornega sveta, ki delujejo v sestavi: mag. Jure Peljhan, predsednik, mag. Zvonko Ivanušič namestnik predsednika, dr. Uroš Čufer, Melita Malgaj, dr. Tomaž Subotič, Bojan Šrot, mag. Zdenko Zanoški.

V letu 2008 je Nadzorni svet Banke Celje d.d. ustanovil posvetovalno telo, in sicer Revizijski odbor Banke Celje d.d. v naslednji sestavi: Borut Stanič, predsednik, mag. Tadej Tufek, član in Marina Poboljšaj, članica, kot neodvisna strokovnjakinja. Mandat članov revizijskega odbora je trajal do izteka mandata članov nadzornega sveta, to je do skupščine v letu 2011. Na konstitutivni seji nadzornega sveta, dne 8.6.2011 so bili imenovani novi člani revizijskega odbora, in sicer: dr. Uroš Čufer, predsednik, dr. Tomaž Subotič, namestnik predsednika, ter Zdenka Habe, članica, kot neodvisna strokovnjakinja. Nadzorni svet je na svoji 3. seji dne 19. 10. 2011 imenoval tudi Komisijo za prejemke v sestavi mag. Jure Peljhan, predsednik, mag. Zvonko Ivanušič, namestnik predsednika, dr. Tomaž Subotič, član, ter stalno vabljeni predstavnik banke izvršni direktor Bojan Salobir.

Uprava banke zastopa, predstavlja in upravlja poslovanje banke po načelih skupne in solidarne odgovornosti. Po statutu je tričlanska in jo sestavljajo: predsednik uprave mag. Dušan Drofenik, namestnik predsednika uprave Davorin Leskovar in član uprave mag. Aleksander Vozel. Uprava banke se praviloma sestaja enkrat tedensko in na svojih sejah obravnava gradiva s področij, ki jih določata ZBan-1 in Poslovnik za delo Uprave Banke Celje d.d.

Predsednik uprave mag. Dušan Drofenik je član nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, član nadzornega sveta Slovensko-nemške gospodarske zbornice in član nadzornega sveta Skupne pokojninske družbe. Davorin Leskovar in mag. Aleksander Vozel nista člana nobenega nadzornega sveta.

Kreditni odbor ima devet članov. Ta določa pogoje in kriterije najemanja in plasiranja sredstev, odloča o kreditnih in garancijskih poslih ter sprejema odločitve o razvrščanju v skladu z določili poslovnika za delo. V letu 2011 so ga sestavljali: predsednik uprave banke v funkciji predsednika kreditnega odbora, namestnik predsednika uprave banke v funkciji namestnika predsednika kreditnega odbora, člani pa so bili: član uprave, izvršna direktorja, direktor sektorja upravljanja s tveganji, direktor sektorja poslovne mreže, direktorica sektorja finančnih trgov ter direktorica sektorja poslovanja z gospodarskimi družbami. Predsednik kreditnega odbora lahko na sejo povabi tudi druge direktorje. Ob obravnavi gradiv sektorja poslovne mreže so na sejo povabljeni tudi vodje poslovnih enot.

Likvidnostno komisijo je v letu 2011 sestavljalo sedem članov, in sicer: direktorica sektorja finančnih trgov kot predsednica komisije, člani pa so bili: predsednik uprave banka, namestnik predsednika uprave banke, član uprave banke, izvršni direktor za področje velikih gospodarskih družb, direktor sektorja poslovne mreže in direktor sektorja upravljanja s tveganji. Komisija se sestaja najmanj trikrat na teden in skrbi za likvidnostni položaj banke. Likvidnostna komisija deluje po Poslovniku za delo likvidnostne komisije.

Kolegij banke deluje kot posvetovalno in informativno telo uprave. V letu 2011 so kolegij banke sestavljali: uprava banke, izvršna direktorja, direktorji ter vodja samostojnih funkcionalnih organizacijskih enot, ki po funkcionalni delitvi dela spadajo direktno pod upravo banke, in direktor odvisne družbe banke.


Uprava banke lahko s sklepom določi tudi druge udeležence sej kolegija banke. Način delovanja kolegija določa Poslovnik o delu uprave banke. Seje so praviloma enkrat na mesec in so namenjene predstavitvi finančnega in dohodkovnega položaja banke, obrav-navi izvajanja projektnih nalog in obravnavanju drugih najpo-membnejših področij poslovanja banke.

Odbor za upravljanje z bilanco banke – ALCO spremlja razmere na finančnih trgih, analizira stanja in spremembe v izkazih banke ter oblikuje sklepe za doseganje ustrezne strukture bilance. V skladu s poslovnikom se odbor praviloma sestaja enkrat na mesec. Člani odbora so: namestnik predsednika uprave banke kot predsednik odbora, predsednik uprave banke kot namestnik predsednika od-bora, član uprave, direktorica sektorja računovodstva, direktor sek-torja upravljanja s tveganji in direktorica sektorja finančnih trgov.

Odbor za informacijsko tehnologijo je organ uprave za izvrševanje pravic in obveznosti uprave na področju informacijske tehnologije in se praviloma sestaja mesečno. Poleg predsednika uprave banke, namestnika predsednika uprave banke in člana uprave banke kot predsednika odbora ga sestavljajo še direktor sektorja informati-ke in poslovni svetovalec uprave za IT. Na seje so stalno vabljeni še pomočnik direktorja sektorja informatike, poslovni svetovalec za razvoj IT, notranji revizor za področje IT in varnostni sistemski inženir.

9.2.9 Struktura osnovnega kapitala, zlasti z navedbo:- pravic in obveznosti, ki jih zagotavljajo delnice ali delnice posameznega razreda in- če obstaja več razredov delnic, delež osnovnega kapitala, ki ga predstavlja posamezni razred

Osnovni kapital banke je razdeljen na 508.629 kosovnih delnic, od tega je 406.904 oziroma 80 % navadnih delnic in 101.725 oziroma 20 % prednostnih delnic.

Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah banke na skupščini delničarjev banke. Pravico do glasovanja nosijo navadne delnice, pri čemer vsaka delnica zagotavlja na skupščini delničarjev banke en glas.

Imetniki prednostnih delnic nimajo pravice do glasovanja na skupščini delničarjev banke, razen takrat, ko se odloča o spremembah statuta, ki zadevajo razmerje števila teh prednostnih delnic do osnovnega kapitala in pri statusnih spremembah. Če delničarjem, ki imajo prednostne delnice, ni bila v celoti izplačana dividenda za posamezno leto, jim v tem letu pripada pravica do glasovanja kot imetnikom navadnih delnic. V tem primeru se prednostne delnice upoštevajo pri izračunu zahtevane kapitalske večine. Prednostne delnice imajo pravico do prednostnega izplačila fiksne dividende v višini najmanj 6 % od pripadajočega zneska ene kosovne delnice v osnovnem kapitalu. Če ni možno izplačilo celotne dividende, se plačilo izvrši delno.

9.2.10 Omejitve prenosa delnic, zlasti:- omejitve imetništva vrednostnih papirjev in- pojasnilo o potrebah po pridobitvi dovoljenja družbe ali drugih imetnikov vrednostnih papirjev za prenos delnic

Delnice banke se prenašajo v skladu s predpisi, veljavnimi za nematerializirane vrednostne papirje. Dosedanji delničarji imajo v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic iz odobrenega kapitala. Druge omejitve imetništva delnic s strani banke ne obstajajo, za pridobitev kvalificiranega deleža pa je potrebno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Potreba po pridobitvi dovoljenja banke ali drugih lastnikov delnic za prenos delnic ne obstaja.

9.2.11 Delniška shema za delavce

Banka nima delniške sheme za delavce.

9.2.12 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic

Dogovori med delničarji, ki bi lahko povzročili omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic, v banki ne obstajajo.

Celje, 18. april 2012

mag. Aleksander Vozelčlan uprave

Davorin Leskovarčlan uprave

mag. Dušan Drofenikpredsednik uprave


Celje, 27. marec 2012

10 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Uprava potrjuje računovodske izkaze banke in skupine za leto, končano 31. decembra 2011, na straneh 47 do 52 in uporabljene raču-novodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 53 do 140 letnega poročila.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja banke in skupine in izidov njunega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2011.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družb v skupini ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za pre-prečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje družb, kar lahko po-sledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Uprava banke:





11 POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA


II RAČUNOVODSKO POROČILO

II RAČUNOVODSKO POROČILO

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

1 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

BANKA SKUPINA

Oznaka tabele

1. 1. do 31. 12. 2011

1. 1. do 31. 12. 2010

1. 1. do 31. 12. 2011

1. 1. do 31. 12. 2010

Prihodki iz obresti 3 115.799 112.663 115.778 112.628

Odhodki za obresti 3 (66.872) (57.596) (66.883) (57.620)

Čiste obresti 3 48.927 55.067 48.895 55.008

Prihodki iz dividend 4 876 728 876 728

Prihodki iz opravnin 5 18.772 18.812 18.771 18.811

Odhodki za opravnine 5 (2.386) (2.551) (2.386) (2.551)

Čiste opravnine 5 16.386 16.261 16.385 16.260

Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 6 551 1.397 551 1.397

Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 7 2.989 (6.818) 2.989 (6.818)

Dobički / (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 8 3.598 (53) 3.598 (53)

Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 9 (200) 98 (200) 98

Čiste (izgube) / dobički iz tečajnih razlik 10 (680) 9.663 (680) 9.663

Čiste (izgube) / dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 11 (5) 20 (5) 26

Druge čiste poslovne (izgube) / dobički 12 (344) (459) 425 294

Administrativni stroški 13 (33.658) (35.992) (34.298) (36.384)

Amortizacija 14 (3.764) (3.757) (3.791) (3.771)

Rezervacije 15 (596) 279 (597) 251

Oslabitve 16 (52.670) (31.009) (52.678) (31.014)

(IZGUBA) / DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA (18.590) 5.425 (18.530) 5.685

Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 17 3.715 (925) 3.715 (926)

ČISTA (IZGUBA) / DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA (14.875) 4.500 (14.815) 4.759

Osnovna in popravljena čista (izguba) / dobiček na delnico v evrih 18 (29) 9 (29) 9


47Banka Celje d.d. in Skupina Banke Celje Računovodsko poročilo za leto 2011

2 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

BANKA SKUPINA

1. 1. do 31. 12. 2011

1. 1. do 31. 12. 2010

1. 1. do 31. 12. 2011

1. 1. do 31. 12. 2010

ČISTA (IZGUBA) / DOBIČEK POSLOVNEGA LETA (14.875) 4.500 (14.815) 4.759

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS (2.687) (689) (2.687) (689)

Čiste (izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (3.359) (861) (3.359) (861)

(Izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja (12.231) (8.041) (12.231) (8.041)

Prenos dobičkov iz presežka iz prevrednotenja v izkaz poslovnega izida 8.872 7.180 8.872 7.180

Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 672 172 672 172

VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (17.562) 3.811 (17.502) 4.070







3 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA

Oznaka tabele

BANKA SKUPINA

31. 12. 2011 31. 12. 2010 31. 12. 2011 31. 12. 2010

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 19 168.163 128.324 168.163 128.324

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 20 52.817 65.365 52.817 65.365

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 21 7.823 29.445 7.823 29.445

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 22 203.201 236.029 203.201 236.029

Krediti 1.748.414 1.795.957 1.745.215 1.793.275

- krediti bankam 23 55.054 85.908 55.054 85.908

- krediti strankam, ki niso banke 24 1.693.360 1.710.049 1.690.161 1.707.367

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 25 269.311 276.273 269.311 276.273

Zastavljena sredstva 21, 22, 25 - 32.390 - 32.390

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 26 4.838 - 4.838 -

Opredmetena osnovna sredstva 27 17.802 19.576 18.752 19.658

Naložbene nepremičnine 28 - - 3.270 1.807

Neopredmetena sredstva 29 4.921 5.251 4.925 5.256

Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 30 2.257 2.257 - -

Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 31 9.208 4.994 9.211 4.997

- terjatve za davek 1.409 1.582 1.409 1.582

- odložene terjatve za davek 31.2 7.799 3.412 7.802 3.415

Druga sredstva 32 2.158 2.219 5.239 6.398

SKUPAJ SREDSTVA 2.490.913 2.598.080 2.492.765 2.599.217

Finančne obveznosti do centralne banke 33 90.082 70.013 90.082 70.013

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 34 2.167 6.014 2.167 6.014

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 35 36.146 40.050 36.146 40.050

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.159.994 2.227.372 2.159.990 2.227.369

- vloge bank 36 21.005 54.435 21.005 54.435

- vloge strank, ki niso banke 37 1.478.805 1.498.961 1.478.801 1.498.958

- krediti bank 38 396.023 419.335 396.023 419.335

- krediti strank, ki niso banke 39 6.224 8.847 6.224 8.847

- dolžniški vrednostni papirji 40 185.520 160.436 185.520 160.436

- podrejene obveznosti 41 72.417 85.358 72.417 85.358

Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 42 - 30.993 - 30.993

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 43 8 348 8 348

Rezervacije 44 12.598 13.237 12.630 13.268

Druge obveznosti 45 8.585 10.127 9.573 10.460

SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.309.580 2.398.154 2.310.596 2.398.515

Osnovni kapital 46 16.980 16.980 16.980 16.980

Kapitalske rezerve 46 51.380 51.380 51.542 51.542

Presežek iz prevrednotenja 46 1.284 3.971 1.284 3.971

Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 46 126.595 125.376 127.209 125.731

Lastni deleži 46 (31) (31) (31) (31)

Čista (izguba) / dobiček poslovnega leta 46 (14.875) 2.250 (14.815) 2.509

SKUPAJ KAPITAL 181.333 199.926 182.169 200.702

SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 2.490.913 2.598.080 2.492.765 2.599.217

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov. Računovodske izkaze in pojasnila k računovodskim izkazom je potrdila in podpisala uprava Banke na dan 27. marec 2012.



4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA

BankaOsnovni

kapitalkapitalske

rezervePresežek iz

prevrednotenjaRezerve

iz dobička

Zadržani dobiček oziroma izguba

(vključno s čistim dobičkom poslovnega leta)

Lastni deleži

Skupaj kapital

ZaČETnO STanJE 1. 1. 2010 16.980 51.380 4.660 122.499 3.385 (31) 198.873

Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi - - (689) - 4.500 - 3.811

Izplačilo (obračun) dividend - - - - (2.796) - (2.796)

Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička - - - 2.839 (2.839) -

Drugo - - - 38 - - 38

kOnČnO STanJE 31. 12. 2010 16.980 51.380 3.971 125.376 2.250 (31) 199.926

ZaČETnO STanJE 1. 1. 2011 16.980 51.380 3.971 125.376 2.250 (31) 199.926

Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi - - (2.687) - (14.875) - (17.562)

Izplačilo (obračun) dividend - - - - (1.068) - (1.068)

Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička - - - 1.182 (1.182) -

Drugo - - - 37 - - 37

kOnČnO STanJE 31. 12. 2011 16.980 51.380 1.284 126.595 (14.875) (31) 181.333

Skupina Osnovni

kapitalkapitalske

rezervepresežek iz

prevrednotenjaRezerve

iz dobička

Zadržani dobiček oziroma izguba

(vključno s čistim dobičkom poslovnega leta)

Lastni deleži

Skupaj kapital

ZaČETnO STanJE 1. 1. 2010 16.980 51.542 4.660 122.697 3.543 (31) 199.391

Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi

- - (689) - 4.759 - 4.070

izplačilo (obračun) dividend - - - - (2.796) - (2.796)

Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička

- - - 2.839 (2.839) - -

Drugo - - - 37 - - 37

kOnČnO STanJE 31. 12. 2010 16.980 51.542 3.971 125.573 2.667 (31) 200.702

ZaČETnO STanJE 1. 1. 2011 16.980 51.542 3.971 125.573 2.667 (31) 200.702

Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi

- - (2.687) - (14.815) - (17.502)

izplačilo (obračun) dividend - - - - (1.068) - (1.068)

Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička

- - - 1.182 (1.182) - -

Drugo - - - 37 - - 37

kOnČnO STanJE 31. 12. 2011 16.980 51.542 1.284 126.792 (14.398) (31) 182.169




5 IZKAZ DENARNIH TOKOV

BANKA SKUPINA

1. 1. do 31. 12. 2011

1. 1. do 31. 12. 2010

1. 1. do 31. 12. 2011

1. 1. do 31. 12. 2010

A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

Prejete obresti 96.569 106.790 96.548 106.470

Plačane obresti (60.991) (53.203) (60.980) (53.168)

Prejete dividende 876 728 876 728

Prejete opravnine 18.640 18.829 18.640 18.829

Plačane opravnine (2.383) (2.562) (2.383) (2.562)

Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 1.358 2.416 1.358 2.416

Realizirane (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (199) (574) (199) (574)

Čisti dobički / (izgube) iz trgovanja 6.387 (6.773) 6.387 (6.773)

Plačila zaposlenim in dobaviteljem (34.928) (35.708) (34.928) (36.100)

Drugi prejemki 296 301 388 355

Drugi izdatki (1.875) (1.203) (1.875) (1.203)

a) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 23.750 29.041 23.832 28.418

b) Zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ustreznikov) 29.938 11.600 30.509 9.187

Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 12.367 22.016 12.367 22.016

Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 21.025 348 21.025 348

Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 13.730 13.051 13.730 13.051

Čisto (povečanje) kreditov (10.739) (23.740) (9.914) (28.272)

Čisto (povečanje) izvedenih finančnih sredstev, namenjenih varovanju (4.838) - (4.838) -

Čisto (povečanje) drugih sredstev (1.607) (75) (1.861) 2.044

c) Zmanjšanja / (povečanja) poslovnih obveznosti (73.731) 45.863 (73.513) 48.901

Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke (10.992) (29.008) (10.992) (29.008)

Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju (3.361) 227 (3.361) 227

Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (2.054) 28 (2.054) 28

Čisto (zmanjšanje) / povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti (81.770) 48.828 (82.085) 51.646

Čisto povečanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 25.185 25.662 25.185 25.662

Čisto (zmanjšanje) / povečanje izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju (340) 348 (340) 348

Čisto (zmanjšanje) / povečanje drugih obveznosti (399) (222) 134 (2)

č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) (20.043) 86.504 (19.172) 86.506

d) Vrnjeni / (plačani) davek od dohodkov pravnih oseb 42 (1.121) 42 (1.121)

e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) (20.001) 85.383 (19.130) 85.385




BANKA SKUPINA

Oznaka tabele

1. 1. do 31. 12. 2011

1. 1. do 31. 12. 2010

1. 1. do 31. 12. 2011

1. 1. do 31. 12. 2010

B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

a) Prejemki pri naložbenju 163.309 132.042 163.309 132.042

Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 15 71 15 71

Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 163.294 131.971 163.294 131.971

Drugi prejemki iz naložbenja - - - -

b) Izdatki pri naložbenju (113.526) (114.408) (114.397) (114.410)

(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (1.109) (728) (1.980) (730)

(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (1.022) (1.461) (1.022) (1.461)

(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) 25 (111.395) (112.219) (111.395) (112.219)

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 49.783 17.634 48.912 17.632

C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

a) Prejemki pri financiranju - - - -

Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti - - - -

b) Izdatki pri financiranju (18.850) (18.278) (18.850) (18.278)

(Plačane dividende) (1.068) (2.796) (1.068) (2.796)

(Odplačila podrejenih obveznosti) (17.782) (15.482) (17.782) (15.482)

c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) (18.850) (18.278) (18.850) (18.278)

D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 178 850 178 850

E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) 10.932 84.739 10.932 84.739

F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 212.038 126.449 212.038 126.449

G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 223.148 212.038 223.148 212.038

Pojasnila so sestavni del revidiranih računovodskih izkazov.


POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1 OSNOVNI PODATKI

Skupino Banke Celje d.d. (skupina) sestavljata banka in odvisna družba Posest d.o.o. (odvisna družba).

Banka Celje d.d. (banka) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. Največja delničarja sta Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, ki ima v lasti 40,99 % delnic banke, in Sloven-ska odškodninska družba d.d. Ljubljana, ki ima v lasti 9,36 % delnic banke.

Družba Posest d.o.o. Celje je bila ustanovljena leta 1991 in je registri-rana kot družba z omejeno odgovornostjo. Je v 100-odstotni lasti banke.

Odvisna družba na podlagi dovoljenja regulatorja ni vključena v konsolidiran nadzor po sklepu Banke Slovenije o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi, ker z vidika cilja nadzora banke odvisna družba ne predstavlja pomembnega učinka. Pojasnila k ra-čunovodskim izkazom se nanašajo na banko in skupino.

Ko nadzorni svet potrdi letno poročilo, se posamični in konsolidirani računovodski izkazi ne spreminjajo več.

Zneski v posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če ni navedeno drugače.

2 RAČUNOVODSKE USMERITVE

Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so predsta-vljene v nadaljevanju in so bile dosledno uporabljene za predsta-vljeni leti.

Razkritja po Sklepu o razkritjih s strani bank in hranilnic so predsta-vljena v ločenem dokumentu.

2.1 Izhodišča za predstavitev računovodskih izkazov

Posamični in konsolidirani računovodski izkazi za leto 2011 so pri-pravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poro-čanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija. Kjer je potrebno, so pojasnila skladna z zahtevami lokalne zakonodaje.

Posamični in konsolidirani računovodski izkazi obsegajo: izkaz po-slovnega izida in izkaz vseobsegajočega donosa kot dva samostoj-na izkaza, izkaz finančnega položaja, izkaz sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov, pomembnejše računovodske politike in pojasnila.

Računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi modela nabavne vre-dnosti in so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, finančnih sredstev in finančnih obvezno-sti, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ter izvedenih finančnih instrumentov po pošteni vrednosti.

Banka in skupina razvrščata odhodke, pripoznane v posamičnem in konsolidiranem izkazu poslovnega izida, po naravnih vrstah.

Posamični in konsolidirani izkaz denarnih tokov prikazujeta spre-membe denarja in denarnih ustreznikov, ki izvirajo iz finančnih tokov v obdobju, razvrščenih po poslovanju, naložbenju in finan-ciranju. Denar in denarni ustrezniki vključujejo hitro unovčljive naložbe in so predstavljeni v pojasnilu 49. Posamičen in konsoli-diran izkaz denarnih tokov sta pripravljena po neposredni metodi, kjer so ustrezne postavke iz izkaza poslovnega izida dopolnjene s prejemki in izdatki oziroma spremembami poslovnih sredstev in poslovnih obveznosti ter spremembami pri naložbenju in fi-nanciranju v obdobju. Dane in prejete obresti so razvrščene kot poslovno finančni tokovi, razen v delu, ki izhaja iz financiranja.

Priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP zahteva uporabo ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na datum poročanja ter višino prihodkov in odhodkov v poroče-valskem obdobju. Ocene in predpostavke temeljijo na principu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s predpostavkami glede prihodnjih dogodkov. Pomemb-nejše računovodske usmeritve in ocene so predstavljene v poja-snilu 2.26.

V letu 2011 je skupina implementirala vse nove in dopolnjene standarde ter pojasnila, ki sta jih izdala Odbor za mednarodne ra-čunovodske standarde in Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja in jih je sprejela Evropska unija. Njihova uporaba je obvezna za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2011.

a) Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k obstoječim standardom, ki veljajo od vključno 1. januarja 2011

MRS 24 (dopolnitev) – Razkrivanje transakcij med povezanimi osebami (izdan novembra 2009 in v veljavi za obdobja po 1. 1. 2011). Standard je bil dopolnjen s poenostavljeno definicijo po-vezanih oseb in dovoljuje delno oprostitev razkritij za posle med povezano osebo, v državni lasti in državo ter drugimi državnimi družbami. Kljub temu pa dopolnitev zahteva razkritje narave in vrednosti posamično pomembnih poslov in vpliva na razkritja k računovodskim izkazom skupine.


Dopolnitve računovodskih standardov, sprejete v maju 2010 (veljajo od 1. 1. 2011):Dopolnitve so sestavljene iz pomembnejših sprememb in poja-snil naslednjih standardov:MSRP 1 (dopolnitev) – Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja: dopolnitev omogoča pripoznanje knjigovodske vrednosti po GAAP metodi kot nabavne vredno-sti opredmetenega ali neopredmetenega sredstva, kadar je bila njegova cena predmet regulacije. Pri prvi uporabi standarda se vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev za to obdobje pri-pozna kot povečanje nabavne vrednosti sredstva. Spremembe standarda zahtevajo, da uporabniki pri njegovi prvi uporabi raz-krijejo spremembe računovodskih usmeritev ali dovoljenih izjem po MSRP 1, v času med pripravo medletnega poročanja in letnimi računovodskimi izkazi; MSRP 3 (dopolnitev) – Poslovne združitve: dopolnitev zahteva merjenje neobvladujočih deležev, ki ne predstavljajo trenutnih lastniških deležev ali imetniku ne omogočajo sorazmernega dela neto sredstev ob likvidaciji, po pošteni vrednosti. Določa smerni-ce v povezavi z dogovori o prevzemnikovem plačilu z delnicami, ki niso bile zamenjane ali so bile zamenjane prostovoljno, kot re-zultat poslovne združitve in zahteva, da se pogojna kupnina iz poslovne združitve, ki je bila izvršena pred datumom, ko je stopil v veljavo MSRP 3 (izdan januarja 2008), računa z uporabo pred-hodno veljavnega MSRP 3;MSRP 7 (dopolnitev) – Finančni instrumenti – razkritja: dopolni-tev poudarja povezavo med kvantitativnimi in kvalitativnimi raz-kritji, ki se nanašajo na naravo in obseg finančnega tveganja ter odpravlja razkritje restrukturiranih posojil, pri katerih je bil dose-žen dogovor o novih pogojih posojila, ki bi v nasprotnem prime-ru zapadla in bila oslabljena. Dopolnitev standarda določa, da se nadomesti obstoječe razkritje glede poštene vrednosti zavaro-vanj s splošnejšo zahtevo in sicer s pojasnilom učinka zavarovanj na ublažitev kreditnega tveganja;MRS 1 (dopolnitev) – Predstavljanje računovodskih izkazov: do-polnitev pojasnjuje zahtevo za predstavitev in vsebino sprememb lastniškega kapitala;MRS 27 (dopolnitev) – Skupinski in ločeni računovodski izkazi: dopolnitve pojasnjujejo prehodna pravila za dopolnitve MRS 21, MRS 28 in MRS 31, kot jih določa dopolnitev MRS 27 (kot je bil spremenjen januarja 2008);MRS 34 (dopolnitev) – Medletno računovodsko poročanje: dopol-nitve se nanašajo na medletno finančno poročanje in vplivajo na predstavitev medletnih računovodskih izkazov skupine;OPMSRP 13 (dopolnitev): pojasnjuje merjenje poštene vrednosti programa zvestobe kupcev.Zgornje dopolnitve se kažejo v dodatnih ali revidiranih razkritjih in ne vplivajo na merjenje in pripoznavanje transakcij in stanj v računovodskih izkazih skupine.

Ostali dopolnjeni standardi in pojasnila, veljavni za tekoče obdobje:OPMSRP 19 – Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi in-strumenti, dopolnitev MRS 32 - Klasifikacija nove izdaje pravic za obstoječe delničarje, OPMSRP 14 – Predplačilo na podlagi zahteve glede minimalnega financiranja in pojasnjuje določbe MRS 19, ki se nanašajo na prostovoljna predplačila prispevkov

minimalnega financiranja programov z določenimi zaslužki, in dopolnitve MSRP 1 – Prva uporaba Mednarodnih standardov ra-čunovodskega poročanja. Pojasnila ne vplivajo na računovodske izkaze skupine.

b) Spremembe standardov, veljavne v prihodnjih obdobjih

Novi standardi in pojasnila, ki so bili izdani in so obvezni za poro-čevalska obdobja od 1. 1. 2012 ali kasneje in jih skupina ni pred-časno vpeljala.MSRP 9 – Finančni instrumenti, ki je bil izdan novembra 2009. Standard je bil oktobra 2010 dopolnjen s klasifikacijo in merje-njem finančnih obveznosti (1. faza) in nadomešča MRS 39 v delu, ki se nanaša na klasifikacijo in merjenje finančnih sredstev in fi-nančnih obveznosti. Glavne značilnosti novega standarda so:- Finančna sredstva razvršča v dve skupini: finančna sredstva po

pošteni vrednosti ali finančna sredstva po odplačni vrednosti. Odločitev je treba sprejeti ob začetnem pripoznanju in mora temeljiti na poslovnem modelu.

- Finančno sredstvo je dovoljeno meriti po odplačni vrednosti, če gre za dolžniški instrument in namenjen posedovanju za zbiranje pogodbenih denarnih tokov, ki pomenijo izključno poplačilo glavnice in obresti. Drugi dolžniški instrumenti mo-rajo biti vrednoteni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovne-ga izida.

- Vsi lastniški instrumenti morajo biti vrednoteni po pošteni vrednosti. Lastniški instrumenti, ki so namenjeni trgovanju, se vrednotijo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Ostale lastniške instrumente pa je treba vrednotiti po pošteni vrednosti preko izkaza vseobsegajočega donosa, brez kasnej-šega prenosa dobičkov ali izgub v izkaz poslovnega izida. Di-vidende se še naprej izkazujejo med prihodki v izkazu poslov-nega izida, saj pomenijo donos naložbe.

- Večina določil MRS 39, ki se nanašajo na klasifikacijo in merje-nje finančnih obveznosti, je prenesena v sklop MSRP 9. Ključna sprememba je le, da bo družba morala spremembe finančnih obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki so posledica spremembe lastnega kreditnega tveganja, pri-poznati v drugem vseobsegajočem donosu.

Vpeljava MSRP 9 je obvezna s 1. januarjem 2015, z možnostjo predčasne implementacije. Skupina proučuje posledice novega računovodskega standarda na računovodske izkaze in določa ča-sovni okvir implementacije.MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi (izdan maja 2011 in veljaven od 1. 1. 2013), nadomešča smernice glede obvladova-nja in konsolidacije iz obstoječega MRS 27 – »Skupinski in lo-čeni računovodski izkazi« in SOP 12 – Uskupinjevanje; Podjetja za posebne namene. MSRP 10 spreminja definicijo obvladovanja tako, da se uporabljajo enotna merila za določanja obvladovanja za vsa podjetja. Definicija je pojasnjena v obsežnih navodilih za uporabo. Uvedba standarda ne bo vplivala na računovodske iz-kaze skupine.


MSRP 11 – Skupne ureditve (izdan maja 2011 in veljaven od 1. 1. 2013), nadomešča MRS 31 – Deleži v skupnih podvigih in SOP 13 - Skupaj obvladovana podjetja; nedenarni prispevki podvižnikov. Sprememba dveh definicij je zmanjšala število oblik skupnih pod-vigov na skupno poslovanje in skupni podvig. Cilj standarda je iz-boljšati kakovost računovodskega poročanja z odpravo možnosti izbire med sorazmerno konsolidacijo in kapitalsko metodo. Ob-stoječa možnost izbire sorazmerne konsolidacije za pridružena podjetja je bila odpravljena, uporaba kapitalske metode pa obve-zna za vse udeležence skupnih podvigov. Uvedba standarda ne bo vplivala na računovodske izkaze skupine.MSRP 12 – Razkrivanje deležev v drugih podjetjih (izdan maja 2011 in veljaven od 1. 1. 2013), se nanaša na podjetja, ki imajo deleže v odvisnih in pridruženih družbah, skupnih ureditvah in skupnih podvigih ali delež v nekonsolidiranih strukturiranih pod-jetjih. Zamenjuje zahtevana razkritja po MRS 28 – Finančne na-ložbe v pridružena podjetja. MSRP 12 zahteva razkritje informacij, potrebnih za vrednotenje narave in tveganj v povezavi z deleži v odvisnih in pridruženih družbah, skupnih ureditvah in skupnih podvigih ali v nekonsolidiranem strukturiranem podjetju ter učinek teh deležev na finančni položaj, poslovni izid in denarne tokove podjetja. Novi standard zahteva razkritje na več podro-čjih, vključno s pomembnejšimi računovodskimi usmeritvami in ocenami, da se ugotovi, kako podjetje obvladuje delež v drugem podjetju. Potrebna so razkritja jasnih informacij o pomembnih neobvladujočih deležih, sposobnostih prenosa denarnih sredstev v ali iz drugih podjetij v skupini ter tveganja, povezana s konsoli-diranimi strukturiranimi podjetji. Uvedba standarda ne bo vpliva-la na računovodske izkaze skupine.MSRP 13 – Merjenje poštene vrednosti (izdan maja 2011 in velja-ven od 1. 1. 2013), z novo definicijo poštene vrednosti in načinom merjenja poštene vrednosti ter zahtevo po razkritju se izboljšuje usklajenost in zmanjšuje kompleksnost. Skupina proučuje posle-dice novega računovodskega standarda na računovodske izkaze.MRS 27 – Ločeni računovodski izkazi (izdan maja 2011 in velja-ven od 1. 1. 2013), sprememba standarda določa računovodske obravnavo in zahteve glede razkritij finančnih naložb v odvisna podjetja, skupaj obvladovana podjetja ali pridružena podjetja, v ločenih računovodskih izkazih družbe. Z navodili glede obvla-dovanja in izdelave konsolidiranih računovodskih izkazov ga je nadomestil MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi. Skupina proučuje posledice novega računovodskega standarda na raču-novodske izkaze.MRS 28 – Finančne naložbe v pridružena podjetja (dopolnjen maja 2011 in veljaven od 1. 1. 2013). Dopolnitev standarda se na-naša na računovodsko obravnavo deležev v skupnih podvigih z uporabo kapitalske metode, saj je slednja primerna za računo-vodsko obravnavo deležev v skupnih podvigih in tudi deležev v pridruženih družbah. Druga navodila so ostala nespremenjena. Uvedba standarda ne bo vplivala na računovodske izkaze sku-pine.Razkrivanje – Prenesena finančna sredstva – Dopolnitev MSRP 7 (izdana oktobra 2010 in veljavna za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje). Dopolnitev zahteva dodatna razkritja glede na izpostavljenost tveganju, ki izvira iz prenosov finančnih sredstev. Dopolnitev vključuje zahtevo po razkritju razredov finančnih sredstev, njihovo knjigovodsko vrednost ter

naravo in opis tveganja, povezanega s finančnimi sredstvi, ki so bila prenesena na drugo podjetje, ter obenem ostala pripoznana v izkazu finančnega položaja podjetja. Razkritja so potrebna za razumevanje morebitne vrednosti obveznosti, povezane s pre-nesenimi finančnimi sredstvi in razumevanja njune medsebojne povezave. Če so bila finančna sredstva odpravljena, vendar je podjetje še vedno izpostavljeno določenim tveganjem, ki so po-vezana s prenesenimi sredstvi, so potrebna dodatna razkritja za razumevanje izpostavljenosti tem tveganjem. Skupina proučuje posledice novega računovodskega standarda na računovodske izkaze.Dopolnitev MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov (izdana junija 2011 in velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2012 ali pozneje), spreminja razkritja postavk v izkazu vse-obsegajočega donosa. Postavke v izkazu vseobsegajočega do-nosa je treba prikazati ločeno na dve skupini: glede na to, ali se v prihodnosti lahko preklasificirajo v dobiček ali izgubo. Predlagani naslov s strani MRS 1 se je spremenil v »Izkaz poslovnega izida ali drugega vseobsegajočega donosa«. Skupina pričakuje, da bo dopolnjeni standard vplival na prikaz postavk v njenih računo-vodskih izkazih brez sprememb na merjenje prometnih postavk in stanj. Dopolnitev MRS 19: Zaslužki zaposlencev (izdana junija 2011, ve-lja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013 ali pozne-je), spreminja pripoznavanje in merjenje prispevkov v programe z določenimi zaslužki in odpravnine ter razkritje vseh zaslužkov zaposlencev. Standard zahteva pripoznanje vseh sprememb či-ste sedanje vrednosti programa z določenimi zaslužki takoj ob nastanku in pripoznanje stroškov plač ter čistih obresti v izkazu poslovnega izida ter učinkov ponovnega vrednotenja v postav-kah vseobsegajočega donosa. Uvedba standarda ne bo vplivala na računovodske izkaze skupine.Razkritja – Pobot finančnih sredstev in finančnih obveznosti – dopolnitev MSRP 7 (izdana decembra 2011, velja za letna obra-čunska obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2013 ali pozneje). Dopolnitev priporoča razkritja, ki bodo omogočila uporabnikom računovod-skih izkazov podjetja, da ocenijo učinek oziroma potencialni uči-nek pobotanja, vključno s pravico do pobota. Skupina pričakuje, da bo dopolnitev vplivala na razkritja k računovodskim izkazom brez vpliva na pripoznavanje in merjenje finančnih instrumentov. Pobot finančnih sredstev in finančnih obveznosti – dopolnitev MRS 32 (izdana decembra 2011, velja za letna obračunska ob-dobja, ki se začnejo 1. 1. 2014 ali pozneje). Dopolnitve vsebujejo napotke za uporabo določil MRS 32 pri odpravi nedoslednosti, ugotovljenih pri izvajanju nekaterih meril za izvedbo pobota. Po-jasnjuje pomen izraza »trenutno ima uradno izvršljivo pravico do pobota« in enakovrednost nekaterih bruto poravnav z neto po-ravnavami. Skupina proučuje posledice dopolnitev, časovni okvir uvedbe in morebiten vpliv na računovodske izkaze


Ostali dopolnjeni standardi in pojasnila: Dopolnitev MSRP 1 – Prva uporaba MSRP, ki se nanaša na hiperinflacijo in odpravlja sklicevanje na določene datume za nekatere izjeme, brez vpli-va na računovodske izkaze skupine. Dopolnitev MRS 12 – Davek iz dobička, se nanaša na naložbene nepremičnine, vrednotene po pošteni vrednosti v primeru, ko naložba ni v celoti povrnjena z njihovo prodajo brez vpliva na računovodske izkaze skupine. OPMSRP 20 – Stroški odstranitve v proizvodnji površinskih ru-dnikov, pojasnjuje kdaj in kako upoštevati koristi, ki izhajajo iz rudarske dejavnosti.

Novi računovodski standardi in pojasnila ne bodo pomembneje vplivali na računovodske izkaze skupine. Novih ali prenovljenih računovodskih standardov skupina ni uporabila pred datumom njihove uveljavitve.

Navedene dopolnitve in pojasnila, z izjemo dopolnitev MSRP 7 (Razkrivanje – Prenesena finančna sredstva), niso sprejeta za uporabo v Evropski uniji.

2.2 Primerjalne informacije

V posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazih za leto 2011 ni bilo popravkov oziroma prerazvrstitev glede na leto 2010, razen ob primerjalnih podatkih za potrebe poročanja po segmentih, ki so prilagojeni spremembam glede na podatke v tekočem letu.

2.3 Konsolidacija

Računovodski izkazi odvisnega podjetja, uporabljeni za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov, so pripravljeni na poroče-valski datum banke. Načela konsolidacije se niso spremenila v primerjavi s predhodnim letom.

Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva pridobitve kon-trole in bo izključena iz konsolidacije z datumom izgube kontro-le. Da bi zagotovila skladnost z računovodskimi politikami banke, je računovodska politika odvisne družbe ustrezno prilagojena. V postopkih konsolidacije so izločene vse medsebojne terjatve in obveznosti ter prihodki in odhodki znotraj skupine.

2.4 Poročanje po segmentih

Poslovni segmenti so poročani na način, konsistenten notranje-mu poročanju organu, ki sprejema odločitve o virih, naložbah in uspešnosti poslovanja banke in njenih segmentov. Kriterij za določanje segmentov banke so storitve, ki se glede na podobne značilnosti razporejajo na poslovanje s fizičnimi osebami, poslo-vanje s pravnimi osebami in finančni trgi. Kot organ odločanja je organiziran Odbor za upravljanje z bilanco – ALCO.

2.5 Tuje valute

a) Funkcijska in predstavitvena valutaPostavke, prikazane v posamičnih in konsolidiranih računovod-skih izkazih, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v katerem družbi poslujeta (funkcijska valuta). Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta skupine.

b) Prevedba poslovnih dogodkov in postavkTransakcije v tujih valutah se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastajajo pri poravnavi takih transakcij in pri prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, ki izvirajo iz spremembe odplačne vrednosti mo-netarnih postavk v tuji valuti, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v izkazu po-slovnega izida.

Tečajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se prikažejo v izkazu poslovnega iz-ida kot del čistih dobičkov oziroma izgub iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti.

Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instru-menti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se prikažejo v presežku iz prevrednotenja skupaj z učin-kom vrednotenja po pošteni vrednosti v okviru drugega vseob-segajočega donosa.

Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki čisti dobički oziroma iz-gube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.

2.6 Prihodki in odhodki za obresti

Prihodki in odhodki za obresti se v izkazu poslovnega izida pripo-znajo za vse dolžniške instrumente z uporabo efektivne obrestne mere. Navedena metoda služi za izračun odplačne vrednosti fi-nančnega sredstva ali finančne obveznosti ter porazdeli obrestne prihodke oziroma odhodke skozi pričakovano življenjsko dobo finančnega instrumenta. Obrestni prihodki vključujejo obresti od naložb s fiksnim donosom in obresti vrednostnih papirjev, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ter obračunane diskonte in premije pri obveznicah. V izračun efektivne obrestne mere se vključijo vsa plačila med strankami, vključno s transakcijskimi stroški, vendar brez upoštevanja pri-hodnjih izgub zaradi kreditnega tveganja. Ko je finančno sred-stvo oziroma skupina sorodnih finančnih sredstev oslabljena, se obrestni prihodki pripoznajo na podlagi obrestne mere, ki je bila uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za izra-čun oslabitve.

Obrestni prihodki in odhodki iz vseh finančnih sredstev in obve-znosti so v izkazu poslovnega izida prikazani kot del čistih obresti.


2.7 Prihodki in odhodki za opravnine

Opravnine se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Vključujejo predvsem opravnine, pre-jete od podjetij iz naslova garancij, ki jih ponuja banka, iz na-slova opravljanja plačilnega prometa ter mednarodne menjave in opravnine iz naslova kartičnega poslovanja. Opravnine, vklju-čene v izračun efektivne obrestne mere finančnega sredstva ali finančne obveznosti, so izkazane med obrestnimi prihodki ozi-roma odhodki.

2.8 Prihodki od dividend

Prihodki iz dividend so v izkazu poslovnega izida pripoznani, ko skupina pridobi pravico do njihovega izplačila.

2.9 Finančni instrumenti

2.9.1 Razvrščanje

Razvrščanje finančnih instrumentov ob začetnem pripoznanju je odvisno od namena njihove pridobitve ter značilnosti posa-meznega finančnega instrumenta. Skupina razvršča finančne instrumente v naslednje kategorije: finančna sredstva, pripozna-na po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, posojila in terjatve, finančna sredstva v posesti do zapadlosti in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.

a) Finančni instrumenti, vrednoteni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izidaTa kategorija vključuje finančne instrumente v posesti za trgo-vanje in finančne instrumente, začetno pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.

Finančni instrument se razvrsti v kategorijo v posesti za trgova-nje, če je pridobljen za nadaljnjo prodajo v kratkem času oziroma ustvarjanju kratkoročnih dobičkov. Izvedeni finančni instrumenti so vedno razvrščeni v kategorijo v posesti za trgovanje, razen če predstavljajo uspešne instrumente pri uporabi računovodskih pravil za obračunavanje varovanj pred tveganji.

Skupina razvršča finančne instrumente v skupino finančnih sred-stev in finančnih obveznosti po pošteni vrednosti skozi izkaz po-slovnega izida, če so izpolnjeni naslednji pogoji:- z razvrstitvijo se odstrani oziroma pomembno zmanjša nedo-

slednost merjenja ali pripoznanja, ki bi sicer izhajala iz vredno-tenja finančnih sredstev in obveznosti na različnih osnovah ali

- finančni instrument vsebuje enega ali več vstavljenih izvede-nih finančnih instrumentov, ki lahko pomembno vplivajo na denarne tokove osnovnega gostiteljskega instrumenta.

b) Posojila in terjatvePosojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, razen: - sredstev, ki jih skupina namerava prodati takoj ali v kratkem časovnem obdobju ter so razvrščena med sredstvi v posesti za

trgovanje, in sredstev, ki jih skupina ob začetnem pripoznanju razvrsti med sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida;

- sredstev, ki jih skupina po začetnem pripoznanju označi kot razpoložljiva za prodajo; - sredstev, ki se ne povrnejo v celoti, vendar ne zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti.

c) Finančne naložbe v posesti do zapadlostiFinančne naložbe v posesti do zapadlosti so neizvedene finančne naložbe z določenimi ali določljivimi izplačili in določeno zapa-dlostjo, ki po definiciji niso posojila ali depoziti in jih skupina na-merava in zmore posedovati do zapadlosti.

d) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajoFinančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista neizvedena finančna sredstva, ki jih skupina namerava posedovati nedoloče-no časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih po-treb ali zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen.

2.9.2 Merjenje in pripoznavanje

Finančna sredstva, razen finančnih instrumentov po pošteni vre-dnosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po po-šteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške.

Finančni instrumenti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovne-ga izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, transakcijski stroški pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida.

Nakupi in prodaje finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, finančnih naložb v posesti do zapa-dlosti ter finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripo-znajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo, ko se strankam zagotovijo denarna sredstva.

Finančni instrumenti po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube se pri finančnih instru-mentih, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, pripoznano v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem nastanejo. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se dobički in izgube zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti prika-žejo v drugem vseobsegajočem donosu in se prenesejo v izkaz poslovnega izida, ko se za finančno sredstvo odpravi pripozna-nje ali pa je oslabljeno. Obresti, izračunane z uporabo efektivne obrestne mere, in tečajne razlike iz denarnih postavk, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, pa so pri-poznane neposredno v izkazu poslovnega izida. Dividende iz na-slova lastniških vrednostih papirjev, razpoložljivih za prodajo, so pripoznane v izkazu poslovnega izida, ko je uveljavljena pravica skupine do prejetja plačila.


Posojila in terjatve ter finančne naložbe v posesti do zapadlosti se merijo po odplačni vrednosti.

2.9.3 Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami

Če zaradi spremembe namena instrumenta ni več ustrezno uvr-stiti v skupino za trgovanje in je instrument primeren za klasifi-kacijo med posojila in terjatve, je prerazvrščanje dopustno. Fi-nančni instrumenti, ki ne ustrezajo razvrstitvi v skupino posojila in terjatve, so lahko prerazvrščeni iz skupine za trgovanje samo v izjemnih primerih. Prerazporeditve iz skupine finančnih instru-mentov po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ali iz skupine do zapadlosti niso dopustne.

2.9.4 Odprava pripoznanja

Pripoznanje finančnega instrumenta se odpravi, ko potečejo po-godbene pravice do prejema denarnih tokov ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje merila za odpravo pri-poznanja. Pripoznanje finančnih obveznosti se odpravi, ko so te odplačane, razveljavljene ali zastarane.

Odprava pripoznanja zavarovanja (delnice in obveznice), ki ga zagotovi skupina na podlagi standardnih dogovorov o ponov-nem odkupu ter na podlagi transakcij o posojanju in izposoji vrednostnih papirjev, se ne izvrši, saj skupina v bistvu ohrani vsa tveganja in povračila na osnovi vnaprej določene cene ponovne-ga odkupa, kar pomeni, da kriteriji za odpravo pripoznanja niso izpolnjeni.

2.9.5 Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti

Poštena vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na delujočih trgih, temelji na objavljenih tržnih cenah na datum izkaza finančnega položaja, to je ceni, ki predstavlja najboljše povpraševanje brez upoštevanja transakcijskih stroškov. Če tržna cena ni znana, se poštena vrednost določi na podlagi modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov ali na osnovi cenovnega modela.

Pri uporabi modela diskontiranja prihodnjih denarnih tokov se ti določijo na podlagi najverjetnejše ocene, pri določanju dis-kontne stopnje pa se upošteva tržna obrestna mera sorodnega finančnega instrumenta s primerljivimi lastnostmi na zadnji dan poročevalskega obdobja. Pri uporabi cenovnega modela se upo-števajo podatki z delujočega trga na datum izkaza finančnega položaja.

Hierarhija poštene vrednosti je razkrita v poglavju 2.25.5.b).

2.9.6 Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji

Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli, ter-minskimi pogodbami in zamenjavami, so v izkazu finančnega po-ložaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi na osnovi objavljene tržne cene, modela diskontiranja denarnih to-kov ali z uporabo cenovnih modelov. Obrestni prihodki izvedenih finančnih instrumentov so v izkazu poslovnega izida prikazani lo-čeno od učinkov vrednotenja.

Način pripoznavanja dobičkov in izgub iz sprememb poštenih vre-dnosti je odvisen od tega, ali je izvedeni finančni instrument ra-čunovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tvega-njem, in od vrste varovanja. Skupina uporablja izvedene finančne instrumente za varovanje poštene vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti.

Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji se uporablja, kadar so za to izpolnjeni pogoji. Ob uvedbi varovanja pred tvega-nji se izdela formalni dokument, z opisom razmerja med varova-no postavko in instrumentom za varovanje pred tveganji, namen upravljanja tveganj, metodologijo vrednotenja in strategijo varo-vanja. Prav tako se dokumentira ocena uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavlje-nostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. Skupina oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v obdobju trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu od 80 do 125 odstotkov.

Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v iz-kazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instru-mentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v iz-kazu poslovnega izida prikazane v postavki »spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji«.

Če varovalno razmerje več ne izpolnjuje pogojev za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji, se prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega finančnega instrumenta, za katerega se uporablja metoda efektivne obrestne mere, prenese v poslovni izid v preostalem obdobju do zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega lastniškega vrednostnega papirja se vključi v izid poslovanja ob prodaji.

Nekateri izvedeni finančni instrumenti, ki z ekonomskega vidika predstavljajo uspešne instrumente varovanja, vendar ne izpolnju-jejo vseh kriterijev za uporabo računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, so obravnavani kot finančni instrumenti v posesti za trgovanje. Spremembe poštene vrednosti navedenih iz-vedenih finančnih instrumentov so takoj pripoznane v poslovnem izidu skupine in poročane med »čistimi dobički oziroma izgubami iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju«.


2.10 Oslabitev finančnih sredstev

2.10.1 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Skupina slabi finančna sredstva individualno, če gre za posamič-no pomembna finančna sredstva pri katerih so prisotni znaki oslabitve, ostala finančna sredstva pa slabi skupinsko. Po sklepu o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja slovenske centralne banke se kot posamično pomembno finančno sredstvo oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah šteje celotna izpostavljenost do posameznega dolžnika, katere vrednost pre-sega 650 tisoč evrov oziroma 0,5 % kapitala banke. Banka za po-samično pomembna sredstva šteje vse izpostavljenosti do bank in vse izpostavljenosti do drugih pravnih oseb, ki so razvršče-ne v bonitetni razred A do C ter do pravnih oseb C2, D in E. Če skupina ugotovi, da ni prisotnih znakov oslabitve pri posamično pomembnem finančnem sredstvu, ga vključi v skupino sorodnih finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi kreditnega tvega-nja in jih slabi skupinsko.

Na vsak presečni datum izkaza finančnega položaja skupina oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi posamično pomembnega finančnega sredstva kot posledica enega ali več dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in vpli-vajo na prihodnje denarne tokove, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti.

Merila, na podlagi katerih skupina oceni ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi, vključujejo:- zamude pri plačevanju pogodbeno dogovorjenih obresti ali

glavnice;- likvidnostne težave posojilojemalca; - kršenje pogodbenih določil;- začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali

druge oblike finančnega prestrukturiranja;- poslabšanje posojilojemalčevega tržnega položaja,- znižanje poštene vrednosti prejetega zavarovanja in- poslabšanje bonitetne ocene posojilojemalca pod sprejemlji-

vo mejo.

Skupina ocenjuje, da od pojava težav pri dolžniku, zaradi katerih ne more izpolnjevati svojih obveznosti do skupine in do njihove indentifikacije praviloma mine od enega do treh mesecev. Ob-dobje ocenjevanja določa nižje vodstvo za vsak portfelj ločeno.

Kadar obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo do izgube zaradi oslabitve pri posojilih ali finančnih naložbah v posesti do zapa-dlosti, se znesek oslabitve izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo sedanjo vrednostjo pričakova-nih prihodnjih denarnih tokov. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z oblikovanjem popravka vrednosti in se prikaže kot izguba v izkazu poslovnega izida. Izračun sedanje vrednosti oce-njenih prihodnjih denarnih tokov, ob zavarovanih finančnih sred-stvih, kaže sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov iz naslova prodaje prejetega zavarovanja, zmanjšanih za stroške unovčitve in prodaje zavarovanja. Prevzete zunajbilančne obveznosti, ki se-

stavljajo to izpostavljenost, so prav tako ocenjene individualno, morebitne rezervacije pa se pripoznajo kot obveznost.

Za potrebe skupinskega ocenjevanja oslabitev skupina uporablja prehodne matrike, ki prikazujejo prehode med bonitetnimi sku-pinami. Verjetnost prehodov je ocenjena na podlagi izkušenj iz preteklih let, in sicer letnih prehodnih matrik za različne vrste ko-mitentov. Te podatke se ustrezno prilagodi za predvidena gibanja v prihodnosti, saj pretekle izkušnje ne kažejo vedno aktualnih raz-mer v gospodarstvu. Banka predvidena gibanja vključi v odstotke oslabitev z oceno splošnega faktorja tveganja. Izpostavljenost do fizičnih oseb je dodatno analizirana tudi z vidika vrste posla. Za pravne osebe se oslabitve ocenijo na podlagi pričakovanih pre-hodov komitentov in s tem terjatev iz dobrih bonitetnih skupin v C, D in E bonitetne skupine in individualno ocenjene povprečne izterljivosti terjatev od komitentov C2 (skupina neplačnikov), D in E. Pri fizičnih osebah se oceni pričakovane prehode terjatev za posamezne vrste poslov iz dobrih bonitetnih skupin v bonitetne skupine C, D in E, povprečna izterljivost terjatev pa se izračuna na podlagi dejanske izgube ob neplačilu za posamezne vrste poslov.

Če se pozneje znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša kot po-sledica dogodka, ki je nastopil po oslabitvi, se odprava oslabitve izvede z zmanjšanjem popravka vrednosti. Ko postane posojilo neizterljivo, se odpiše z uporabo predhodno oblikovanega popravka vrednosti. Neizterljive terjatve se odpiše-jo po izčrpanju vseh možnosti za izterjavo in ko je znesek izgube dokončen. Morebitna poznejša poplačila odpisanih terjatev zni-žujejo znesek izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida.Skupina se za odpis terjatev odloči na osnovi naslednjih meril:- dolžnik preneha opravljati dejavnost (prenehanje obstoja

pravne osebe),- skupina ne razpolaga z ustreznim zavarovanjem, ki bi ga

unovčila,- pravni postopki izterjave so končani.

2.10.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Ob koncu vsakega poročevalskega obdobja skupina oceni, ali obstajajo objektivni dokazi za oslabitev finančnih sredstev, raz-položljivih za prodajo. Pomembno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta pod njegovo nabav-no vrednost lahko predstavlja nepristranski dokaz o oslabitvi. Če nepristranski dokaz o oslabitvi obstaja, se nabrana izguba pre-razvrsti iz drugega vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida kot izguba zaradi oslabitve. Kasnejša odprava izgub zaradi oslabitev pri lastniškem instrumentu kot posledica povečanja njegove poštene vrednosti se pripozna v drugem vseobsegajo-čem donosu.

Če se v naslednjem obdobju poveča poštena vrednost dolžniške-ga instrumenta, ki je označen kot razpoložljiv za prodajo in je to povečanje mogoče objektivno povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube zaradi izgube, se odprava oslabitve izvede preko izkaza poslovnega izida.


Merila, na podlagi katerih skupina presoja, ali so dolžniški instru-menti oslabljeni:- zamude pri odplačevanju obresti ali glavnice;- likvidnostne težave izdajatelja; - kršenje pogodbenih določil;- začetek stečajnega postopka izdajatelja;- poslabšanje tržnega položaja izdajatelja;- poslabšanje bonitetne ocene posojilojemalca pod sprejemlji-

vo mejo.

Izguba zaradi oslabitve, pripoznana v izkazu poslovnega izida, predstavlja razliko med knjigovodsko in nižjo trenutno pošteno vrednostjo instrumenta. Trenutno pošteno vrednost predstavlja aktualna tržna cena, če pa ta ne obstaja, se vrednost določi z diskontiranjem prihodnjih denarnih tokov.

2.10.3 Sredstva, prejeta za poplačilo terjatev

V nekaterih primerih pride do poplačila terjatev tako, da banka zaseže zastavljeno sredstvo. Zasežena sredstva so v računovod-skih izkazih skupine začetno pripoznana po njihovih poštenih vrednostih. Sredstva poskuša skupina prodati takoj, ko je to izve-dljivo. Po začetnem pripoznanju se sredstva, prejeta za poplačilo terjatev, merijo in poročajo v skladu s politiko ustrezne kategorije sredstev.

2.10.4 Restrukturirana posojila

Posojila, ki se za potrebe ocenjevanja izgub zaradi oslabitve oce-njujejo posamično ali skupinsko in v zvezi s katerimi je bil, zaradi poslabšanja dolžnikove plačilne sposobnosti, dosežen nov dogo-vor o pogojih plačila, se ne štejejo več za zapadle terjatve, temveč se obravnavajo kot nova posojila. Taka posojila se še naprej meri-jo v skladu s prvotno efektivno obrestno mero. V prihodnjih letih se obravnavajo kot restrukturirane terjatve in se razkrivajo samo, če so ponovno restrukturirana.

2.11 Pobot

Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, če za to obstajata pravna pravica in namen neto porav-nave ali istočasna realizacija sredstva in poravnava obveznosti.

2.12 Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev

Vrednostni papirji, ki so predmet pogodbe o začasni prodaji fi-nančnih sredstev (repo posli), ostanejo pripoznani v izkazu fi-nančnega položaja, z njimi povezane finančne obveznosti pa so izkazane med finančnimi obveznostmi, vezanimi na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja. Za-časno prodani vrednostni papirji so v izkazu finančnega položaja prikazani kot zastavljena sredstva, kadar ima nasprotna stranka

pogodbeno pravico te vrednostne papirje prodati ali nadalje za-staviti. Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega nakupa se v računovodskih izkazih obravnava kot obresti, ki se obračuna-vajo v celotnem obdobju trajanja pogodbe z uporabo efektivne obrestne mere.

2.13 Denar in denarni ustrezniki

V izkazu denarnih tokov se kot denar in denarni ustrezniki upo-števajo denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki, dolžniški vrednostni papirji, namenjeni trgovanju in posojila ban-kam, z originalno zapadlostjo do 90 dni.

2.14 Računovodsko obračunavanje najemov

Najem je pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec pre-nese na najemnika v zameno za plačilo ali niz plačil pravico do uporabe sredstva za dogovorjen čas. Najemne pogodbe se raču-novodsko obravnavajo kot finančni ali poslovni najem v skladu z njihovo začetno klasifikacijo. Ključni dejavnik pri klasifikaciji na-jemov je obseg, v okviru katerega se tveganja in koristi, povezane z lastništvom predmeta najema prenesejo iz najemodajalca na najemnika.

a) Skupina v vlogi najemnikaVsi najemi, v katerih skupina nastopa kot najemnik, so poslov-ni najemi. Dana plačila na podlagi poslovnih najemov se v izkaz poslovnega izida vključujejo sorazmerno glede na čas trajanja pogodbe in se izkazujejo med drugimi stroški poslovanja.Kadar je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, ki jih zahteva najemodajalec, pripoznajo kot strošek v obdobju preki-nitve pogodbe.

b) Skupina v vlogi najemodajalcaPri poslovnih najemih skupina, v zameno za plačilo ali niz plačil, na najemnika prenese pravico do uporabe sredstva za pogodbe-no dogovorjen čas.Pri poslovnih najemih so prejeta plačila oziroma najemnine vključene v izkaz poslovnega izida sorazmerno glede na čas tra-janja pogodbe in se izkazujejo med drugimi prihodki poslovanja. Sredstva, dana v poslovni najem, so v izkazu finančnega položaja izkazana med naložbenimi nepremičninami ali opredmetenimi osnovnimi sredstvi.Kadar je večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom pred-meta najema prenesena iz najemodajalca na najemnika, je na-jem razvrščen kot finančni najem. Pri sredstvu, danem v finančni najem, se sedanja vrednost prihodnjih najemnin prikaže kot ter-jatev iz finančnega najema. Prihodki iz finančnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo sistematično skozi celotno življenjsko dobo najema. Terjatve iz naslova finančnega najema so prikazane v višini neto investicije v finančni najem, vključno z nezajamčeno preostalo vrednostjo.


2.15 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih skupina ne upo-rablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem.

Ob nabavi se naložbene nepremičnine pripoznajo po nabavni vrednosti, povečani za neposredne transakcijske stroške. Nalož-bene nepremičnine se v življenjski dobi amortizirajo. Če se spre-meni namen uporabe nepremičnin, se jih prenese med lastniško uporabljena sredstva.

Kasneje se naložbene nepremičnine vodijo po modelu nabavne vrednosti. Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob uporabi amortizacijske stopnje 1,0 %.

2.16 Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po na-bavni vrednosti. Kasneje se vodijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in oslabitve.

Vsako leto skupina oceni, ali obstajajo znaki, ki bi kazali oslabitev osnovnih sredstev. Če se ugotovi, da so taka znamenja prisotna, se pristopi k ocenjevanju nadomestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali čista prodajna vrednost, in sicer tista, ki je višja. Če je nadomestljiva vrednost višja od knjigovodske vrednosti, sredstev ni potrebno oslabiti. Ob koncu leta 2011 nobeno opredmeteno osnovno sredstvo ni bilo oslabljeno.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.

Uporabljene letne stopnje amortizacije so:

Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo. Skupina preneha z obračunavanjem amortizacije ko preostala vrednost sredstva doseže njegovo knjigovodsko vrednost. Zemljišča se ne amortizirajo.

Preostalo vrednost in dobo koristnosti sredstva se pregleda na vsak dan izkaza finančnega poročanja in ustrezno prilagodi, če so pričakovanja drugačna od prejšnjih ocen.

Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnov-nih sredstev, se določijo glede na razliko med čistim donosom ob odtujitvi in njihovo knjigovodsko vrednostjo ter se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Tekoče vzdrževanje in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida, ko stroški nastanejo. Vlaganja v obstoječe gradbene objekte in opremo, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, pa pove-čujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.

2.17 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva vključujejo programsko opremo in li-cence za uporabo programske opreme. V izkazu finančnega po-ložaja so pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amorti-zacijski popravek vrednosti in oslabitve.

Amortizacija neopredmetenih sredstev s končno dobo koristnosti se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja z uporabo takih amortizacijskih stopenj, da je vrednost neopred-metenih sredstev razporejena med stroške v ocenjeni življenjski dobi sredstva. Amortizacijska doba programske opreme in licenc za njihovo uporabo je od tri do deset let.

Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpo-lago za uporabo.

2.18 Zaloge

Zaloge se izkazujejo po nižji od nabavne ali čiste iztržljive vredno-sti. Za zaloge skupina uporablja metodo tehtanih povprečnih cen.

2.19 Davki

2.19.1 Davek od dohodkov pravnih oseb

Davek od dohodkov je obračunan po določilih Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb po davčni stopnji 20 % in je skupaj s spre-membami v odloženih davkih izkazan v izkazu poslovnega izida.

Odloženi davki se obračunavajo po metodi obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obvezno-sti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Terjatve in obveznosti za odloženi davek so obračunane po davčnih sto-pnjah, ki so veljavne konec poročevalskega obdobja in za katere se pričakuje, da bodo uporabljene v obdobju, ko bo terjatev povrnjena in obveznost poravnana.

Odložene terjatve za davek so pripoznane za vse odbitne zača-sne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljiv obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.

Odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih sredstev, raz-položljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu in se kasneje prenese v izkaz poslovnega izida istočasno z dobičkom oziroma izgubo zaradi vre-dnotenja.

Banka in skupina %

gradbeni objekti 1,9 – 3,0

pohištvo in oprema 7,0 – 20,0

računalniška oprema 10,0 – 33,0

vlaganja v tuje objekte 10,0 – 20,0


V letu 2011 je skupina ustvarila negativni poslovni izid. Osnova za pripoznanje terjatev za odloženi davek po stanju na dan poročanja so načrtovani prihodnji dobički. Če načrtovani poslovni rezultati ne bodo doseženi, bo skupina ustrezno prilagodila terjatve za odložen davek.

2.19.2 Davek na bilančno vsoto

V letu 2011 sprejeti Zakon o davku na bilančno vsoto bank je uve-del obveznost obračunavanja in plačevanja davka na bilančno vsoto bank. Davčna obveznost je razlika med osnovo za davek in davčno olajšavo, pri čemer se osnova za davek obračuna po stopnji 0,1 % od bilančne vsote banke v tekočem obračunskem obdobju in davčna olajšava po stopnji 0,167 % od stanja kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom v obra-čunskem obdobju.

2.20 Ugodnosti zaposlenih

Ugodnosti zaposlenim vključujejo jubilejne nagrade ter odprav-nine ob upokojitvi. V skladu z zakonodajo so zaposleni upokojijo po 35–40 letih službovanja in takrat so upravičeni do izplačila od-pravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravi-čeni tudi do jubilejnih nagrad za vsakih 10 let službovanja.

Potreben obseg rezervacij za ugodnosti zaposlenih je izračunal neodvisni aktuar. Obveznosti so izmerjene v višini sedanje vre-dnosti prihodnjih izdatkov, upoštevaje rasti prihodnjih plač in ostale pogoje, ki se porazdelijo na ugodnosti do zaposlenih iz naslova pretekle in prihodnje delovne dobe. Vsi dobički in izgu-be zaradi spremenjenih predpostavk pa so takoj vključeni v izkaz poslovnega izida.

Skupina plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje (8,85 % bruto plače) v skladu s slovensko zakonodajo. Razen plačila pri-spevkov skupina nima dodatnih obveznosti. Prispevki pomenijo stroške v obdobju, na katerega se nanašajo, in so v izkazu poslov-nega izida prikazani med stroški dela.

2.21 Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji

Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se za-četno pripoznajo po pošteni vrednosti, zmanjšani za transakcij-ske stroške. Prejeti krediti, depoziti in izdani vrednostni papirji se praviloma merijo po odplačni vrednosti, razlika med vrednostjo ob začetnem pripoznanju in končno vrednostjo pa se v izkazu poslovnega izida pripozna med obrestnimi odhodki z uporabo efektivne obrestne mere. Izdan dolžniški vrednostni papir, pri ka-terem je obrestno tveganje zavarovano z obrestno zamenjavo, se izkazuje po pošteni vrednosti.

Lastni odkupljeni dolg se prikaže kot zmanjšanje obveznosti v iz-kazu finančnega položaja. Razlika med knjigovodsko vrednostjo in ceno, po kateri je bil lastni dolg odkupljen, se prikaže v izkazu poslovnega izida.

2.22 Rezervacije za obveznosti in stroške

Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejav-nikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi in je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.

Kadar obstaja več podobnih obvez, se verjetnost odtoka sredstev pri njihovi poravnavi ugotovi ob upoštevanju vrste obvez kot ce-lote. Rezervacija se pripozna, čeprav je verjetnost odtokov za ka-terokoli postavko majhna, je pa precej verjetno, da bodo odtoki potrebni pri poravnavi obveze kot celote.

Skupina jih uporabi neposredno za pokrivanje stroškov oziroma odhodkov, za katere so bile oblikovane. Upravičenost njihove ve-likosti oziroma obstoja glede na sedanjo vrednost izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo obvez, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane se presodi na datum poročanja.

2.23 Finančne garancije

Finančne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da bo izvedel določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta. Take finančne garancije se izdajajo bankam, drugim finančnim institucijam in ostalim strankam kot oblika zavarovanja za kredite, limite in druge bančne produkte.

Finančne garancije se na datum izdaje pripoznajo po pošteni vre-dnosti, ki je enaka znesku prejete opravnine. Prejete opravnine se prenašajo v izkaz poslovnega izida skozi življenjsko dobo pogod-be z metodo linearnega razmejevanja. Po začetnem pripozna-nju se izdane garancije v izkazu finančnega položaja izkazujejo v višini nerazmejene opravnine ali v višini ocenjenih izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo obveznosti po pogodbi. Upošteva se vrednost, ki je višja.

2.24 Delniški kapital

a) Stroški izdaje novih delnicStroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pripoznani v kapitalu kot znižanje kapitalskih rezerv.

b) Dividende na delniceDividende na delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so jih odobrili lastniki banke.

c) Lastne delniceČe banka z nakupom pridobi lastne delnice, se dano nadomestilo prikaže kot znižanje kapitala. Ob kasnejši prodaji se prejeto na-domestilo prikaže kot povečanje kapitala. Za pridobljene lastne delnice je skupina oblikovala rezerve za lastne deleže.


2.25 Upravljanje z bančnimi tveganji

Banka in skupina pri svojem poslovanju prevzemata različna tveganja, katerih višina je odvisna od vrste in velikosti posla ter pripravljenosti na prevzemanje tveganj. Banka je usmerjena pred-vsem v opravljanje tradicionalnih bančnih poslov, v manjšem ob-segu pa izvaja za stranke tudi posle s področja zakladništva in druge finančne posle. Večji del poslov izvaja na področju Repu-blike Slovenije. Na področju medbančnega poslovanja je priso-tna tudi na trgih drugih držav Evropske unije in svetovnih držav z nižjim kreditnim tveganem, v državah jugovzhodne Evrope pa v omejenem obsegu kreditira podjetja in fizične osebe.

Za doseganje strateških ciljev na področju poslovanja in upra-vljanja s tveganji banka in skupina posebno pozornost posvečata kreditnemu, likvidnostnemu in kapitalskemu tveganju, tveganju dobičkonosnosti, tržnim tveganjem (valutno, pozicijsko), opera-tivnemu, strateškemu in obrestnemu tveganju ter tveganju ugle-da. Organizacija banke in skupine zagotavlja ločitev komercialnih organizacijskih enot oziroma enot, ki sklepajo posle in prevzema-jo tveganja (front office), od zaledne funkcije, ki knjiži in vodi posle (back office), in od funkcije spremljanja in upravljanja s tveganji. Organizacijski ustroj je oblikovan tako, da zagotavlja neodvisno delovanje posameznih organizacijskih enot vse do vodstvenih ravni in omogoča ustrezen pretok informacij navzgor in navzdol ter med organizacijskimi enotami. Banka oziroma skupina ima izdelano strategijo ter politike pre-vzemanja in upravljanja za posamezno tveganje. Strategija pre-vzemanja in upravljanja s tveganji izraža temeljni odnos banke in skupine do tveganj v okviru poslovanja ter vključuje cilje in splošna načela oziroma usmeritve za prevzemanje in upravljanje s tveganji, pristop k upravljanju s posameznimi tveganji ter pristop k izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Za vsako posamezno tveganje imata banka in skupina izdelano politiko prevzemanja in upravljanja s tveganjem, ki podrobneje opredeljuje sposobnost prevzemanja tveganja, proces upravlja-nja s tveganjem (organizacijska pravila izvajanja procesa, postop-ke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja, sistem notranjih kontrol), odgovornost uprave in viš-jega vodstva ter drugo. Strategija in politike, ki jih posodabljajo letno, potrjuje uprava in nadzorni svet banke.

Z razvijanjem notranjega poročanja in obravnavanjem ter spreje-manjem odločitev na organih banke oziroma skupine se v proces upravljanja s tveganji aktivno vključujeta uprava in celotno višje vodstvo. Z dobrim upravljanjem s tveganji se želi skupina hitreje in učinkovito odzivati na spremembe v okolju, približati potrebam strank ter zagotavljati dolgoročno finančno stabilnost. Prevzema-nje in upravljanje tveganj je zaradi razvoja in značilnosti finančne-ga sistema postalo pomemben element celovite strategije banke in skupine.

Upravljanje s tveganji neposredno spremljajo:- v sektorju upravljanja s tveganji: vsa tveganja skupine;- na kreditnih odborih (tedensko): kreditno tveganje;- na likvidnostni komisiji (trikrat tedensko): likvidnostno tveganje;- na Odboru za upravljanje z bilanco (v nadaljevanju: ALCO) me-

sečno: kreditno, tržna, likvidnostno, obrestno, kapitalsko tvega-nje in tveganje dobičkonosnosti;

- uprava oziroma kolegij banke: operativno in strateško tveganje ter tveganje ugleda;

- na odboru za tveganja: vsa tveganja skupine.

2.25.1 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki je posledica dol-žnikove nezmožnosti, da iz kateregakoli razloga ne izpolni svoje finančne ali pogodbene obveznosti v celoti. To tveganje vključu-je tudi podkategorije tveganj, in sicer deželno tveganje, tveganje koncentracije in preostalo tveganje. Sektor upravljanja s tvega-nji, ki je organizacijsko neodvisna enota od komercialnih enot ter neposredno odgovorna upravi banke, skrbi za izvajanje politike prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem ter za redno poročanje na odboru ALCO o izpostavljenosti kreditnemu tvega-nju in spoštovanju limitov.

V odobravanje poslov so vključene komercialne organizacijske enote, sektor upravljanja s tveganji in sektor plačilnega prometa in spremljave poslovanja. Odobravanje kreditov in drugih poslov poteka v skladu s pooblastili in zakonskimi omejitvami. Pooblasti-la so odvisna od bonitete dolžnika, velikosti skupne izpostavlje-nosti, velikosti posla, ki se odobrava, celotnega limita, zavarovanja in odstopanja od drugih pogojev. Odobravanje kreditov poteka na različnih odločevalskih nivojih banke.

Banka in skupina upravljata s kreditnim tveganjem, ki je povezano s posameznim dolžnikom oziroma naložbo (stand alone risk) in s celotnim kreditnim portfeljem (portfolio risk).

2.25.1.1 Merjenje in upravljanje kreditnega tveganja

Banka in skupina merita kreditno tveganje za aktivne bilančne postavke in zunajbilančne postavke. Kreditno tveganje se ugota-vlja za finančna sredstva, ki se merijo po odplačni vrednosti, za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti ter za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Kreditno tveganje izhaja predvsem iz odobrenih poslovnih, potrošniških in stanovanjskih kreditov, kreditnih kartic, odobrenih limitov na TRR, garancij in odobrenih ter še nekoriščenih kreditov, pa tudi iz naložb v dol-žniške vrednostne papirje in izpostavljenosti iz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti.


Krediti in terjatveIzpostavljenost kreditnemu tveganju je odvisna od treh elementov: (1) verjetnosti neplačila dolžnika oziroma izpostavljenosti, ki jo kaže bonitetna skupina dolžnika; (2) trenutne višine izpostavljenosti iz naslova bilančnih in zunajbilančnih postavk; (3) višine poplačila dolga ob neplačilu.

(1) Verjetnost neplačila dolžnika oziroma izpostavljenosti, ki jo kaže bonitetna skupina dolžnika Banka je razvila notranje bonitetne sisteme za razvrščanje dolžnikov v bonitetne skupine in za merjenje verjetnosti neplačila za različne skupine dolžnikov (pravne osebe, samostojne podjetnike in banke). Razvrščanje dolžnikov temelji na oceni kvantitativnih in kvalitativ-nih elementov. Pri razvrščanju bank in enot centralne ravni držav se bolj upoštevajo bonitetne ocene zunanjih pooblaščenih medna-rodnih institucij (Moody’s Investors Service, Fitch Ratings, Standard & Poor’s). Za fizične osebe se pred vsako odobritvijo novega kredita oceni kreditna sposobnost dolžnika in preveri poravnavanje obstoječih obveznosti. Pred odobritvijo kredita se praviloma opravi tudi poizvedba v sistemu SISBON (slovenski informacijski sistem bonitet fizičnih oseb), ki vključuje podatke o zadolženosti in poravnavanju obveznosti fizičnih oseb v slovenskem bančnem prostoru.

Pred odobritvijo posla razvrsti banka dolžnika v bonitetno skupino, ki meri verjetnost nastopa neplačila in pričakovano izgubo. Tekoče ali najmanj na tri mesece skupina preveri ustreznost razvrstitve in glede na finančni položaj dolžnika, poravnavanje zapadlih obveznosti in oceno kvalitativnih dejavnikov ohrani razvrstitev ali pa ga razvrsti v višjo oziroma nižjo bonitetno skupino. Redno se izdelujejo matrike prehodov, ki prikazujejo prehode med bonitetnimi skupinami in merijo število neplačnikov v opazovanem obdobju. Na podlagi podatkov o neplačnikih se nato prilagajajo ocene verjetnosti neplačila za posamezne bonitetne skupine.

(2) Trenutna višina izpostavljenosti iz naslova bilančnih in zunajbilančnih postavk Višina izpostavljenosti bilančnih postavk sredstev in zunajbilančnih postavk je enaka njeni knjigovodski vrednosti.

(3) Višina poplačila dolga ob neplačilu Velikost izgube ob neplačilu je odvisna od višine izpostavljenosti in prejetega zavarovanja. Banka in skupina težita k temu, da svoje terjatve zavarujeta zaradi minimiziranja izgub. Pomembno je, da banka in skupina čim prej začneta izvajati aktivnosti za poravnavo zapadlih, neplačanih terjatev.

* Vzporeditev je narejena za banke.

Interna bonitetna skupina

Interni opis bonitetne ocene Stopnja tveganja

Vzporeditev z ocenami Banke Slovenije

Vzporeditev z bonitetnimi ocenami Moody's Investors Service*

A1, A2, A3 PrvovrstnaInvesticijsko sprejemljiva A

od Aaa do Aa3, od A1 do A3, od Baa1 do Baa3

B1, B2, B3 StandardnaInvesticijsko sprejemljiva B od Ba1 do Ba3, od B1 do B3

C1, C2 PodstandardnaInvesticijsko nesprejemljiva C od Caa1 in slabše

D Neplačniki Neplačniki D Neplačniki

E Neplačniki – izterjava Neplačniki E Neplačniki

Notranji bonitetni sistem z opisom bonitetnih skupin in vzporeditvijo z zunanjimi ocenami:


Dolžniški vrednostni papirjiPri upravljanju kreditnega tveganja iz naslova dolžniških vredno-stnih papirjev banka uporablja zunanje bonitetne ocene vredno-stnih papirjev in njihovih izdajateljev (Moody’s Investors Service, Fitch Ratings, Standard & Poor’s). Če poštena vrednost posame-znega vrednostnega papirja pomembneje pade pod nabavno vrednost in so za padec krivi razlogi, ki kažejo na nepristranske dokaze o oslabitvi, banka izvede oslabitev naložbe.

Prevzete kreditne obveznosti in pogojne obveznosti Prevzete kreditne in pogojne obveznosti (zunajbilančne postavke) vključujejo neizkoriščen del odobrenih kreditov, garancije in akre-ditive. Z izdajo teh instrumentov se banka in skupina zavežeta, da nasprotni stranki zagotovi denarna sredstva, ko jih ta zahteva. Iz naslova teh instrumentov je skupina potencialno izpostavlje-na izgubi iz naslova kreditnega tveganja. Za merjenje kreditnega tveganja prevzetih kreditnih in pogojnih obveznosti se uporablja enaka metodologija kot pri kreditih.

Izvedeni finančni instrumentiPri izvedenih finančnih instrumentih je banka izpostavljena kre-ditnemu tveganju nasprotne stranke, in sicer da nasprotna stran-ka postane neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov iz tega posla. Izpostavljenost kreditnemu tveganju je enaka kreditni nadomestitveni vrednosti, ki jo banka izračuna po metodi tekoče izpostavljenosti. Banka sklepa izvedene finančne instrumente s prvovrstnimi dolžniki predvsem za posle z valutami in obrestnimi zamenjavami. Ob povečanem kreditnem tveganju pri sklepanju poslov z vrednostnimi papirji poskuša pridobiti dodatno zavaro-vanje. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se upravlja v okviru limitov za sklepanje kreditnih poslov, ki jih potrjuje kreditni odbor.

Določanje in spremljanje limitov Banka tekoče izračunava zgornje meje zadolževanja (celotne li-mite) za posamezne dolžnike in skupine povezanih oseb na pod-lagi podatkov o dosedanjem in prihodnjem poslovanju. Pri tem spoštuje zakonske zahteve največje dopustne izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, ki ne sme pre-segati 25 % kapitala banke in usmeritve banke. Banka sledi cilju razpršenosti izpostavljenosti do posameznih dolžnikov ali skupin povezanih oseb, zato znižuje število in vrednosti izpostavljenosti, ki presegajo10 % kapitala banke. Limite banka tekoče spremlja in prilagaja tveganosti dolžnikov oziroma skupini povezanih oseb ter dejavnosti, v kateri deluje dolžnik. Celotne limite in morebitna njihova povišanja oziroma znižanja potrjuje kreditni odbor banke. Za izpostavljenosti, ki presegajo 10 % kapitala banke, mora pri-dobiti soglasje nadzornega sveta banke. Banka ima metodologijo določanja zgornjih mej zadolženosti za podjetja in za banke.

Poleg limitov do posameznih dolžnikov oziroma skupin poveza-nih oseb ima banka določene še strukturne limite po sektorjih oziroma po kategorijah dolžnikov, po geografskih področjih in po dejavnostih, da bi omejila tveganost koncentracije portfelja. Strukturne limite praviloma enkrat na leto potrjuje ALCO, skozi redna mesečna poročila pa se spremlja njihovo spoštovanje in trende ter jih po potrebi, glede na ekonomske razmere in izposta-vljenost tveganosti, tudi spreminjajo.

Kreditna zavarovanjaBanka in skupina izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšujeta z izvajanjem politike zavarovanj terjatev. Zaradi minimiziranja iz-gub ob neplačilu banka in skupina težita k temu, da pridobita od kreditojemalca primerno zavarovanje v ustreznem razmerju, kot je zastava poslovne ali stanovanjske nepremičnine, finančnega premoženja (bančne vloge, zastava vrednostnih papirjev) ali prido-bitev osebnega kreditnega zavarovanja primernega dajalca. Osta-le oblike zavarovanj, kot so zastava premičnin, zalog in denarnih terjatev, so ocenjene kot manj kvalitetne. Praviloma so zavarovani dolgoročni in kratkoročni krediti, nezavarovani pa so lahko kratko-ročni krediti kreditojemalcem z višjo bonitetno oceno. Če pride do poslabšanja bonitetne ocene kreditojemalca ali do znižanja pošte-ne vrednosti zavarovanj, se banka in skupina začneta dogovarjati za dodatno zavarovanje ali za znižanje izpostavljenosti.

Pomembnejše vrste primernih zavarovanj, ki jih banka in skupina uporabljata, in način njihovega vrednotenja so razvidne v nada-ljevanju: - zavarovanje s finančnim premoženjem (bančne vloge v banki

ali denarju podobni instrumenti, dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni države, centralne banke ali institucije, lastniški in drugi vrednostni papirji, ki so uvrščeni v borzno trgovanje), ki je vrednoteno po tržnih cenah in se dnev-no prevrednoti;

- zavarovanje s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami, ki je vrednoteno po pošteni vrednosti;

- osebna kreditna zavarovanja naslednjih dajalcev: enote central-ne ravni držav in centralne banke, enote regionalne ali lokalne ravni države, osebe javnega sektorja, institucije, zavarovalnice in podjetja z visoko bonitetno oceno; upošteva se 100 % vrednosti jamstva.

Makroekonomske razmere, razmere na nepremičninskih in kapi-talskih trgih so banki in skupini narekovale, da je v letu 2011 veliko pozornosti namenila spremljanju poštene vrednosti zavarovanj in zagotavljanju pogodbeno dogovorjenih razmerij med vrednostjo izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanj.

Banka in skupina za zmanjšanje kreditnega tveganja ne uporabljata bilančnega pobota in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov.


Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganjaBanka je izdelala metodologijo za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja po MSRP, ki jo najmanj vsako leto posodobi in prilagodi ekonomskim razmeram. Sproti ali najmanj na tri mesece ocenjuje, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Če takšni dokazi obstajajo, morata banka in skupina izračunati višino izgube zaradi oslabitve oziroma oblikovati rezervacije za zunajbilančne postavke. Metodologija za ocenjevanje oslabitev je vzpostavljena po vrstah dolžnikov: pravne osebe in samostojni podjetniki, fizične osebe, banke in hranilnice ter prvovrstni dolžniki. V letu 2010 je bila dopolnjena metodologija ocenjevanja oslabitev za izpostavljenosti do fizičnih oseb.

(1) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do pravnih oseb in samostojnih podjetnikov

Oslabitve se lahko izračunavajo posamično na podlagi ocene prihodnjih denarnih tokov ali skupinsko na podlagi preteklih podatkov o neplačilih in izgubah za skupine izpostavljenosti s podobnimi lastnostmi, ki so prilagojene tekočim razmeram, tako da kažejo učinke zadnjih pogojev poslovanja. Posamično se ocenijo izpostavljenosti, ki imajo posamezno pomembne značilnosti (izpostavljenosti nad 650 tisoč evrov) in imajo znake oslabitev (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine nižje od A3). Če ni znakov oslabitev, se izpostavljenost razvrsti v skupino finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi in se oslabitve ocenijo skupinsko. Posamično se ocenjujejo oslabitve tudi za finančna sredstva, ki so že bile pripoznane kot slabe oziroma oslabljene (izpostavljenosti razvrščene v bonitetne skupine C2, D in E). Oslabitve se ocenijo na podlagi ocene prihodnjih denarnih tokov, ki vključujejo tudi pričakovana poplačila iz unovčitve zavarovanja.

Za izpostavljenosti, kjer ni znakov oslabitev ali so posamično nepomembne (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine A1, A2 in A3 ter izpostavljenosti pod 650 tisoč evrov), se oslabitve ocenijo skupinsko na podlagi preteklih podatkov o neplačilih in ocenjenih izgubah. V odstotke skupinskega ocenjevanja je vgrajen faktor splošnega tveganja, ki kaže trenutne ekonomske razmere in zato vpliva na verjetnost neplačil. Vrednost faktorja splošnega tveganja se presoja najmanj letno na podlagi gibanja splošne ravni cen, obrestnih mer, poravnavanja obveznosti, gibanja na finančnih in kapitalskih trgih ter na trgu nepremičnin, gospodarske aktivnosti, razmer na trgu dela ter gibanja trgov energije in surovin.

(2) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do fizičnih osebBanka in skupina razvrstita finančna sredstva v bonitetne skupine A, B, C, D in E na osnovi poravnavanja obveznosti. Posamično pomembna finančna sredstva (izpostavljenosti nad 400 tisoč

evrov), kjer obstajajo nepristranski dokazi za slabitev, se slabijo posamično. Posamično se slabijo tudi finančna sredstva, ki so že bila pripoznana kot oslabljena (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetno skupino C, D in E). Za namen skupinskih slabitev se finančna sredstva razdelijo v homogene skupine na osnovi poravnavanja obveznosti in na osnovi skupin produktov (stanovanjski krediti, potrošniški krediti, hitri krediti, prekoračitve na TRR). Odstotki slabitev temeljijo na preteklih podatkih, ki so z oceno faktorja splošnega tveganja prilagojeni sedanjim razmeram in so različni za vsako skupino produktov in za vsako bonitetno skupino. Odstotki slabitev se presojajo enkrat na leto.

(3) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do bank in do enot centralne ravni držav

Za banke se oslabitve ocenjujejo samo posamično. Izpostavljenosti do enot centralne ravni držav se ocenjujejo skupinsko ali posamično.

Upravljanje kreditnega tveganja v času krizePočasno in nestabilno okrevanje domačega gospodarstva ter negotove razmere na finančnih trgih in v gospodarstvih evropskih držav od banke in skupine zahtevajo nadaljevanje izvajanja ukrepov za ublažitev vpliva krize na njen finančni položaj in poslovno uspešnost. Banka in skupina omejujeta kreditiranje finančno nestabilnih dolžnikov in dolžnikov iz bolj tveganih dejavnosti in regij. Svoje terjatve poskušata dozavarovati, s kreditojemalci sta ves čas v stiku, tekoče spremljata njihovo poslovanje in denarni tok za odplačilo dolga, prilagajata razvrstitev dolžnikov in limite. Izterjujeta zapadle terjatve in v posameznih primerih unovčujeta zavarovanja. Nove naložbe odobravata dolžnikom predvsem za financiranje redne poslovne dejavnosti in ob dobrem zavarovanju. Na področju kreditiranja prebivalstva zaostrujeta kriterije ugotavljanja kreditne sposobnosti. Sledita tudi cilju razpršenosti kreditnega portfelja po dolžnikih oziroma skupinah povezanih oseb in dejavnostih.

Banka in skupina ocenjujeta, da se v letu 2012 razmere v gospodarstvu in na finančnih trgih ne bodo izboljšale, zato se lahko število insolvenčnih postopkov in neplačnikov poveča. Pozitivni vpliv na domače gospodarstvo lahko imajo ukrepi države za zmanjšanje plačilne nediscipline, spodbuditev investicijske aktivnosti in dvig konkurenčnosti ter gospodarska aktivnost v evropskih državah in stabilizacija razmer na finančnih trgih. Banka in skupina bosta nadaljevali s skrbnim spremljanjem tveganosti dolžnikov in kreditnega portfelja ter prilagajali politiko kreditiranja in upravljanja kreditnega tveganja tekočim razmeram. Zniževali bosta tudi izpostavljenost do posameznih oseb oziroma skupin povezanih oseb ter omejevali naložbe v dejavnosti in regije z višjo stopnjo tveganja. Izterjevali bosta zapadle terjatve in unovčevali zavarovanja.


2.25.1.2 Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju

Banka

31. 12. 2011 31. 12. 2010

največja izpostavljenost

kreditnemu tveganju

Poštena vrednost zavarovanja3


kreditnemu tveganju

Poštena vrednost zavarovanja3

Bilančna sredstva 2.248.103 1.738.162 2.375.897 1.803.495

krediti 1.748.414 1.656.544 1.795.957 1.680.720

krediti državi1 2.705 - 5.409 -

krediti bankam 55.054 10.002 85.908 -

krediti prebivalstvu 337.896 496.476 331.518 479.726

- limiti na TRR in kartice 35.000 21.110 34.032 20.049

- stanovanjski krediti 168.963 330.106 154.993 312.632

- krediti za osebno potrošnjo in drugi krediti 133.484 145.047 142.009 146.792

- nedovoljena stanja na TRR 449 213 484 253

krediti podjetjem:2 1.352.759 1.150.066 1.373.122 1.200.994

- velikim podjetjem 617.730 435.944 652.615 453.577

- majhnim in srednjim podjetjem (SME) 655.483 672.590 677.209 729.332

- drugim 79.546 41.532 43.298 18.086

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 37.562 - 44.668 -

Izvedeni finančni instrumenti 17.153 - 12.645 -

Dolžniški vrednostni papirji 20.409 - 32.023 -

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 7.823 - 29.445 1.845

Dolžniški vrednostni papirji 7.823 - 29.445 1.845

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 177.997 66.534 194.954 48.372

Dolžniški vrednostni papirji 177.997 66.534 194.954 48.372

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 269.311 15.084 276.273 72.558


Zastavljena finančna sredstva - - 32.390 -

Dolžniški vrednostni papirji - - 32.390 -

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 4.838 - - -

Druga finančna sredstva 2.158 - 2.209 -

Zunajbilančne obveznosti 269.683 116.575 248.860 122.616

Garancije 95.360 48.778 79.289 49.966

Druge zunajbilančne obveznosti 174.323 67.797 169.571 72.651

Skupaj 2.517.786 1.854.737 2.624.757 1.926.112



Skupina

31. 12. 2011 31. 12. 2010


kreditnemu tveganju

poštena vrednost zavarovanja3


kreditnemu tveganju

poštena vrednost zavarovanja3

Bilančna sredstva 2.247.985 1.738.162 2.377.403 1.803.495

krediti 1.745.215 1.656.544 1.793.275 1.680.720

krediti državi1 2.705 - 5.409 -

krediti bankam 55.054 10.002 85.908 -

krediti prebivalstvu 337.963 496.476 331.589 479.726

- limiti na TRR in kartice 35.000 21.110 34.032 20.049

- stanovanjski krediti 169.030 330.106 155.064 312.632

- krediti za osebno potrošnjo in drugi krediti 133.484 145.047 142.009 146.792

- nedovoljena stanja na TRR 449 213 484 253

krediti podjetjem2: 1.349.493 1.150.066 1.370.369 1.200.994

- velikim podjetjem 626.594 435.944 661.968 453.577

- majhnim in srednjim podjetjem (SME) 643.353 672.590 665.103 729.332

- drugim 79.546 41.532 43.298 18.086

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 37.562 - 44.668 -

izvedeni finančni instrumenti 17.153 - 12.645 -

Dolžniški vrednostni papirji 20.409 - 32.023 -

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi ipi 7.823 - 29.445 1.845

Dolžniški vrednostni papirji 7.823 29.445 1.845

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 177.997 66.534 194.954 48.372




Zastavljena finančna sredstva - - 32.390 -

Dolžniški vrednostni papirji - - 32.390 -

izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 4.838 - - -

Druga finančna sredstva 5.239 - 6.398 -

Zunajbilančne obveznosti 267.771 116.575 248.637 122.616

Garancije 95.360 48.778 79.289 49.966

Druge zunajbilančne obveznosti 172.411 67.797 169.348 72.651

Skupaj 2.515.756 1.854.737 2.626.041 1.926.112

1 K državi sodijo neposredni uporabniki državnega proračuna Republike Slovenije in tuje enote centralne ravni držav.

2 Velikost podjetij je opredeljena po ZGD-1: med mikro, majhna in srednja podjetja (SME) se uvrščajo tista, ki izpolnjujejo dve od navedenih meril: - povprečno število zaposlenih je nižje od 250, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000 tisoč evrov, - vrednost aktive ne presega 17.500 tisoč evrov.

Velika podjetja so vsa tista, ki niso SME.

Med »drugimi« so izkazane enote regionalne ali lokalne ravni države, osebe javnega sektorja, nova podjetja, podjetja v stečaju, društva in ostali dolžniki, ki ne razpolagajo s podatkom o velikosti.

3 Poštena vrednost zavarovanja je enaka:- tržni ceni finančnih sredstev, prejetih v zavarovanje, - 100 % vrednosti jamstva zavarovalnic, bančnih garancij, državnih in občinskih poroštev ter podjetij z visoko bonitetno oceno,- vrednosti stanovanjskih nepremičnin in vrednosti poslovnih nepremičnin so enake tržnim vrednostim primerljivih prodaj.



Banka Skupina

31. 12. 2011 31. 12. 2010 31. 12. 2011 31. 12. 2010

Znesek kreditov Znesek kreditov Znesek kreditov Znesek kreditov

krediti zavarovani z/s:

- bančnimi vlogami 8.958 8.199 8.958 8.199

- jamstvom Republike Slovenije 65.782 59.149 65.782 59.149

- jamstvom zavarovalnic in bank 124.780 125.001 124.780 125.001

- vrednostnimi papirji 82.074 132.074 82.074 132.074

- stanovanjskimi nepremičninami 174.446 153.418 174.446 153.418

- poslovnimi nepremičninami 620.574 620.349 620.574 620.349

- ostalimi oblikami zavarovanja* 55.753 58.510 55.753 58.510

knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov 1.132.367 1.156.700 1.132.367 1.156.700

knjigovodska vrednost nezavarovanih kreditov 616.047 639.257 612.848 636.575

knjigovodska vrednost kreditov 1.748.414 1.795.957 1.745.215 1.793.275

V tabeli je prikazana največja bruto izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju iz naslova kreditov, naložb v finančne instrumente in zunajbilančnih obveznosti po stanju 31. decembra 2011 in 2010. V letu 2011 se je višina izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na preteklo leto znižala. Krediti so se znižali za 3 % zaradi znižanja kreditov do podjetij in bank, izpostavljenosti iz naslova dolžniških finančnih instrumentov pa za 16 %. Zunajbilančne obveznosti so se povečale za 8 %, izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov pa za 36 %.

Nadaljevanje gospodarske in finančne krize se je odrazilo tudi na kreditnem portfelju. S preudarnim izvajanjem naložbene politike v kriznih razmerah in odgovornim upravljanjem kreditnega tveganja v letu 2011 je skupina dosegla naslednje: - po stanju 31. decembra 2011 je bilo 79,27 % kreditov razvrščenih v najvišje investicijsko sprejemljive bonitetne skupine A in B (2010:

85,26 %), pokritost kreditov z oslabitvami pa je porasla na vrednost 7,10 % (2010: 5,13 %); - kljub znižanju poštene vrednosti zavarovanj je pokritost kreditov s primernimi oblikami zavarovanj v letu 2011 ostala na podobni

ravni kot v letu 2010 zaradi dozavarovanj obstoječih kreditov in pridobljenih zavarovanj za novo odobrene kredite, po stanju na dan 31. decembra 2011 je bilo 65 % kreditov zavarovanih;

- skupina ima 87 % naložb v dolžniške finančne instrumente z bonitetno oceno najmanj A; - v konsolidiranem izkazu poslovnega izida so bile oblikovane oslabitve v višini 52.678 tisoč evrov (2010: 31.014 tisoč evrov), od tega

oslabitve za kredite, merjene po odplačni vrednosti, v višini 39.160 tisoč evrov (2010: 23.496 tisoč evrov) in oslabitve za vrednostne papirje v višini 13.510 tisoč evrov (2010: 7.518 tisoč evrov); rezervacije za zunajbilančne obveznosti so bile oblikovane v višini 415 tisoč evrov (2010: 67 tisoč evrov sprostitve). Povečanje oslabitev je odraz gospodarske in finančne krize, ki je povzročila povečanje števila neplačnikov, padec poštenih vrednosti zavarovanj in finančnih sredstev.

2.25.1.3 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po vrstah zavarovanja

Izpostavljenost iz kreditov

V spodnji tabeli so prikazani krediti po vrstah zavarovanja. Zavarovani krediti so krediti, kjer je poštena vrednost zavarovanja večja ali enaka knjigovodski vrednosti kredita. Nezavarovani krediti so krediti, ki so v celoti nezavarovani, in tisti deli kreditov, kjer poštena vrednost zavarovanja ne zadošča za njihovo poplačilo.

* Ostale oblike zavarovanja se pretežno nanašajo na prejeta jamstva porokov - podjetij, ki so razvrščeni v najvišjo bonitetno skupino A, in v manjšem delu na zavarovanje s premičninami.

Največji del kreditov je zavarovan s poslovnimi nepremičninami, sledi zavarovanje s stanovanjskimi nepremičninami ter jamstvom zavarovalnic in bank. S slednjimi oblikami zavarovanja so zavarovani predvsem krediti prebivalstvu. V letu 2011 se je najbolj znižala vrednost kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji, zaradi odplačil kreditov in znižanja poštene vrednosti zavarovanj, povečali pa so se predvsem krediti zavarovani s stanovanjskimi nepremičninami.



Po vrstah kreditov

Banka31. 12. 2011

krediti prebivalstvu krediti podjetjem

Limiti na TRR in kartice

Stano-vanjski krediti

krediti za osebno

potrošnjonedovoljene prekoračitve

Velike družbe SME Drugo

krediti državi

krediti bankam Skupaj


- bančnimi vlogami 19 107 2.702 - 3.071 3.035 24 - - 8.958

- jamstvom Republike Slovenije - - - - 53.214 504 2.062 - 10.002 65.782

- jamstvom zavarovalnic in bank 26.921 19.482 75.354 196 2 2.815 10 - - 124.780

- vrednostnimi papirji 8 100 2.503 - 30.060 40.547 8.856 - - 82.074

- stanovanjskimi nepremičninami 7 126.313 9.990 - 392 36.596 1.149 - - 174.447

- poslovnimi nepremičninami - 8.713 7.377 - 248.550 342.492 13.442 - - 620.574

- ostalimi oblikami zavarovanja - 526 4.759 - 14.298 31.197 4.973 - - 55.753

knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov 26.955 155.241 102.685 196 349.587 457.186 30.516 - 10.002 1.132.368

knjigovodska vrednost nezavarovanih kreditov 8.045 13.722 30.799 253 268.143 198.297 49.030 2.705 45.052 616.046

knjigovodska vrednost kreditov 35.000 168.963 133.484 449 617.730 655.483 79.546 2.705 55.054 1.748.414

31. 12. 2010

knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov 25.530 139.037 105.623 231 374.312 501.376 10.591 - - 1.156.700





Skupina 31. 12. 2011




krediti za osebno



krediti državi



- bančnimi vlogami 19 107 2.702 - 3.071 3.035 24 - - 8.958

- jamstvom Republike Slovenije - - - - 53.214 504 2.062 - 10.002 65.782

- jamstvom zavarovalnic in bank 26.921 19.482 75.354 196 2 2.815 10 - - 124.780

- vrednostnimi papirji 8 100 2.503 - 30.060 40.547 8.856 - - 82.074

- stanovanjskimi nepremičninami 7 126.313 9.990 - 392 36.596 1.149 - - 174.447

- poslovnimi nepremičninami - 8.713 7.377 - 248.550 342.492 13.442 - - 620.574

- ostalimi oblikami zavarovanja - 526 4.759 - 14.298 31.197 4.973 - - 55.753

knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov 26.955 155.241 102.685 196 349.587 457.186 30.516 - 10.002 1.132.368



31. 12. 2010

knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov 25.530 139.037 105.623 231 374.312 501.376 10.591 - - 1.156.700





2.25.1.4 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po bonitetnih skupinah


Po stanju 31. decembra 2011 je skupina izkazovala bruto izpostavljenost iz kreditov v višini 1.878.584 tisoč evrov in je predstavljalo 1-odstotno znižanje glede na stanje preteklega leta (2010: 1.890.271 tisoč evrov). Po upoštevanju vrednosti oslabitev je knjigovodska vrednost kreditov 1.745.215 tisoč evrov, 3 % manj kot preteklo leto (2010: 1.793.275 tisoč evrov). Kakovost portfelja se je zaradi nadaljevanja neugodnih gospodarskih razmer poslabšala, saj se je delež kreditov, razvrščenih v najvišje investicijske bonitetne skupine A in B, znižal na 79,27 % (2010: 85,26 %). Delež izpostavljenosti iz kreditov, razvrščenih v podstandardno bonitetno skupino in do neplačnikov, se je povečal na 20,73 % (2010: 14,74 %), skupina pa je oblikovala dodatne oslabitve za te kredite.

Po vrstah kreditov

Banka Skupina

31. 12. 2011 31. 12. 2010 31. 12. 2011 31. 12. 2010

krediti Oslabitve krediti Oslabitve krediti Oslabitve krediti Oslabitve

Skupaj 1.881.779 (133.365) 1.892.948 (96.991) 1.878.584 (133.369) 1.890.271 (96.996)

Struktura Struktura

prvovrstna (a) 51,33% 2,03% 55,25% 3,70% 51,22% 2,03% 55,16% 3,70%

Standardna (B) 28,00% 9,67% 30,05% 22,12% 28,05% 9,67% 30,10% 22,12%

podstandardna (C) 9,17% 24,17% 8,36% 22,91% 9,19% 24,17% 8,38% 22,91%

neplačniki (D) 4,13% 19,13% 2,71% 10,51% 4,15% 19,13% 2,72% 10,51%

neplačniki (E) - izterjave 7,38% 45,01% 3,64% 40,76% 7,39% 45,01% 3,64% 40,77%

Skupaj 100% 100% 100% 100% 100% 100% 100% 100%

Banka31. 12. 2011 krediti prebivalstvu krediti podjetjem

Bonitetna skupina



krediti za osebno



krediti državi


Prvovrstna (a) 35.205 163.300 123.324 296 376.688 166.079 48.024 2.705 50.212 965.833

Standardna (B) - 2.051 2.135 98 158.955 349.654 9.150 - 4.853 526.896

Podstandardna (C) - 3.942 10.634 96 29.948 127.922 13 - - 172.555

neplačniki (D) - 891 1.345 39 48.279 26.799 320 - - 77.673

neplačniki (E) - izterjava - 1.842 1.682 364 37.152 59.636 38.146 138.822

Oslabitve (205) (3.063) (5.636) (444) (33.292) (74.607) (16.107) - (11) (133.365)

Skupaj 35.000 168.963 133.484 449 617.730 655.483 79.546 2.705 55.054 1.748.414




Krediti prebivalstvu so se glede na preteklo leto povečali za 2 %. Najbolj so se povečali stanovanjski krediti, in sicer za 9 %, limiti na TRR so porasli za 3 %, znižali pa so se krediti za osebno potrošnjo. Kakovost kreditov je visoka in ostaja na enaki ravni kot preteklo leto (2011: 94 % kreditov je razvrščenih v prvovrstno bonitetno skupino).

Krediti podjetjem so se znižali za 2 % glede na preteklo leto, njihova kakovost pa se je znižala zaradi povečanja števila insolvenčnih postopkov in neplačnikov.

Kreditna izpostavljenost do bank in do držav se je v letu 2011 znižala. Banka sodeluje z enotami centralne ravni držav in bankami, ki imajo nizko stopnjo tveganja.

Banka31. 12. 2010 krediti prebivalstvu krediti podjetjem

Bonitetna skupina



krediti za osebno



krediti državi


Prvovrstna (a) 34.264 152.060 132.937 310 433.187 165.043 36.898 5.409 85.664 1.045.772

Standardna (B) - 1.800 1.801 118 156.205 402.888 5.651 - 284 568.747

Podstandardna (C) - 1.960 10.502 112 60.555 85.072 18 - - 158.220

neplačniki (D) - 222 311 32 11.895 38.789 80 - - 51.328

neplačniki (E) - izterjava - 1.086 2.043 403 11.112 48.752 5.484 - - 68.881

Oslabitve (232) (2.135) (5.586) (491) (20.340) (63.335) (4.832) - (40) (96.991)

Skupaj 34.032 154.993 142.009 484 652.615 677.209 43.299 5.409 85.908 1.795.957

SKUPINA31. 12. 2011 Krediti prebivalstvu Krediti podjetjem

Bonitetna skupina



Krediti za osebno

potrošnjoNedovoljene prekoračitve


Krediti državi

Krediti bankam Skupaj

Prvovrstna (A) 35.205 163.367 123.324 296 385.429 153.728 48.025 2.705 50.212 962.291

Standardna (B) - 2.051 2.135 98 158.955 349.724 9.149 - 4.853 526.965

Podstandardna (C) - 3.942 10.634 96 29.948 127.922 13 - - 172.555

Neplačniki (D) - 891 1.345 39 48.402 26.950 320 - - 77.947

Neplačniki (E) - izterjava - 1.842 1.682 364 37.152 59.640 38.146 138.826

Oslabitve (205) (3.063) (5.636) (444) (33.292) (74.611) (16.107) - (11) (133.369)

Skupaj 35.000 169.030 133.484 449 626.594 643.353 79.546 2.705 55.054 1.745.215

SKUPINA31. 12. 2010 Krediti prebivalstvu Krediti podjetjem

Bonitetna skupina



Krediti za osebno



Krediti državi


Prvovrstna (A) 34.264 152.097 132.938 310 442.540 152.578 36.897 5.409 85.663 1.042.696

Standardna (B) - 1.834 1.801 118 156.205 403.129 5.651 - 285 569.023

Podstandardna (C) - 1.960 10.502 112 60.556 85.192 18 - - 158.340

Neplačniki (D) - 222 311 32 11.894 38.789 80 - - 51.328

Neplačniki (E) - izterjava - 1.086 2.043 403 11.112 48.756 5.484 - - 68.884

Oslabitve (232) (2.135) (5.586) (491) (20.339) (63.341) (4.832) - (40) (96.996)

Skupaj 34.032 155.064 142.009 484 661.968 665.103 43.298 5.409 85.908 1.793.275





2.25.1.5 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na zapadlost

Krediti glede na zapadlost

Porast zapadlih kreditov je posledica neugodnih gospodarskih razmer in povečanja števila insolvenčnih postopkov.

Zapadli in posamično oslabljeni krediti

Banka

31. 12. 2011 31. 12. 2010

krediti prebivalstvu

krediti podjetjem

krediti državi

krediti bankam


krediti podjetjem

krediti državi

krediti bankam

nezapadli - neoslabljeni krediti 340.866 1.264.650 2.705 55.064 335.138 1.354.975 5.409 85.947

Zapadli krediti - posamično oslabljeni 5.437 202.495 - 1 3.773 105.283 - 1

Zapadli krediti - neoslabljeni 941 9.620 - - 1.051 1.371 - -

Oslabitve (9.348) (124.006) - (11) (8.444) (88.507) - (40)

Skupaj 337.896 1.352.759 2.705 55.054 331.518 1.373.122 5.409 85.908

Banka

31. 12. 2011 31. 12. 2010


krediti podjetjem



krediti podjetjem


Zapadle terjatve do 30 dni 45 2.112 - 2.157 60 2.782 - 2.842

Zapadle terjatve nad 30 do 90 dni 1.387 20.336 - 21.723 212 13.098 - 13.310

Zapadle terjatve nad 90 dni 4.005 180.047 1 184.053 3.500 89.403 1 92.904

Skupaj 5.437 202.495 1 207.933 3.773 105.283 1 109.057

Poštena vrednost zavarovanj 5.385 135.758 - 3.021 88.264 -

SKUPINA

31. 12. 2011 31. 12. 2010


Krediti podjetjem

Krediti državi

Krediti bankam


Krediti podjetjem

Krediti državi

Krediti bankam

Nezapadli - neoslabljeni krediti 340.932 1.261.347 2.705 55.064 335.208 1.352.204 5.409 85.947

Zapadli krediti - posamično oslabljeni 5.437 202.536 - 1 3.773 105.305 - 1

Zapadli krediti - neoslabljeni 942 9.620 - - 1.052 1.372 - -

Oslabitve (9.348) (124.010) - (11) (8.444) (88.512) - (40)

Skupaj 337.963 1.349.493 2.705 55.054 331.589 1.370.369 5.409 85.908





Zapadli in neoslabljeni krediti

SKUPINA

31. 12. 2011 31. 12. 2010


Krediti podjetjem



Krediti podjetjem



Zapadle terjatve nad 30 do 90 dni 1.387 20.339 - 21.726 213 13.098 - 13.311

Zapadle terjatve nad 90 dni 4.005 180.083 1 184.089 3.500 89.425 1 92.926

Skupaj 5.437 202.536 1 207.974 3.773 105.305 1 109.079


Banka

31. 12. 2011 31. 12. 2010


krediti podjetjem



krediti podjetjem



Zapadle terjatve nad 30 do 90 dni 479 2.346 - 2.825 354 221 - 575

Zapadle terjatve nad 90 dni 126 676 - 802 - 110 - 110

Skupaj 941 9.620 - 10.561 1.051 1.371 - 2.422

Poštena vrednost zavarovanj 912 7.215 - 1.093 1.421 -

SKUPINA

31. 12. 2011 31. 12. 2010


Krediti podjetjem



Krediti podjetjem



Zapadle terjatve nad 30 do 90 dni 479 2.346 - 2.825 355 221 - 576

Zapadle terjatve nad 90 dni 126 676 - 802 - 110 - 110

Skupaj 942 9.620 - 10.562 1.052 1.372 - 2.424






2.25.1.6 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na pristop oblikovanja oslabitev


Po vrstah kreditov

Banka in skupina oblikujeta oslabitve v skladu z interno metodologijo oblikovanja oslabitev in rezervacij po MSRP. Posamično pomembne izpostavljenosti in izpostavljenosti, kjer obstajajo nepristranski dokazi za oslabitev, slabita posamično na podlagi ocene prihodnjih denarnih tokov, ostale izpostavljenosti pa skupinsko. Po stanju 31. decembra 2011 je bilo 27 % kreditnega portfelja ocenjenega posamično, oziroma 83 % oslabitev (2010: 30 % kreditnega portfelja oziroma 76 % oslabitev).

Banka 31. 12. 2011 31. 12. 2010

Bonitetna skupina Skupinski pristop Posamični pristop Skupinski pristop Posamični pristop

krediti Oslabitve krediti Oslabitve krediti Oslabitve krediti Oslabitve

Prvovrstna (a) 915.621 (2.702) 50.212 - 960.108 (3.585) 85.664 -

Standardna (B) 433.671 (8.984) 93.225 (3.917) 339.717 (8.553) 229.031 (12.900)

Podstandardna (C) 11.386 (1.555) 161.169 (30.674) 9.681 (1.687) 148.539 (20.536)

neplačniki (D) 2.425 (1.217) 75.248 (24.292) 3.138 (1.788) 48.190 (8.404)

neplačniki (E) - izterjava 8.283 (7.879) 130.539 (52.145) 6.825 (6.721) 62.055 (32.817)

Skupaj 1.371.386 (22.337) 510.393 (111.028) 1.319.469 (22.334) 573.479 (74.657)

Poštena vrednost zavarovanja 1.325.120 331.424 1.254.627 426.093

SKUPINA 31. 12. 2011 31. 12. 2010

Bonitetna skupina Skupinski pristop Posamični pristop Skupinski pristop Posamični pristop

Krediti Oslabitve Krediti Oslabitve Krediti Oslabitve Krediti Oslabitve

Prvovrstna (A) 912.079 (2.702) 50.212 - 957.032 (3.585) 85.664 -

Standardna (B) 433.740 (8.984) 93.225 (3.917) 339.992 (8.553) 229.031 (12.900)

Podstandardna (C) 11.386 (1.555) 161.169 (30.674) 9.681 (1.687) 148.659 (20.537)

Neplačniki (D) 2.576 (1.217) 75.371 (24.292) 3.138 (1.788) 48.190 (8.404)

Neplačniki (E) - izterjava 8.287 (7.883) 130.539 (52.145) 6.829 (6.725) 62.055 (32.817)

Skupaj 1.368.068 (22.341) 510.516 (111.028) 1.316.672 (22.338) 573.599 (74.658)

Poštena vrednost zavarovanja 1.325.120 331.424 1.254.627 426.093

Banka31. 12. 2011




krediti za osebno



krediti državi


Skupinski pristop 35.205 171.549 129.038 893 519.807 453.247 58.942 2.705 - 1.371.386

- oslabitve (205) (2.946) (3.017) (444) (3.526) (10.308) (1.891) - - (22.337)

Posamični pristop - 477 10.082 - 131.215 276.843 36.711 - 55.065 510.393

- oslabitve - (117) (2.619) - (29.766) (64.299) (14.216) - (11) (111.028)

Delež oslabitev na vrednost kreditov 0,58% 1,78% 4,05% 49,72% 5,11% 10,22% 16,84% - 0,02% 7,09%

Skupaj 35.000 168.963 133.484 449 617.730 655.483 79.546 2.705 55.054 1.748.414





SKUPINA31. 12. 2011

Krediti prebivalstvu Krediti podjetjem



Krediti za osebno



Krediti državi



- oslabitve (205) (2.946) (3.017) (444) (3.526) (10.308) (1.891) - - (22.337)

Posamični pristop - 477 10.082 - 131.338 276.843 36.711 - 55.065 510.516

- oslabitve - (117) (2.619) - (29.766) (64.303) (14.216) - (11) (111.032)

Delež oslabitev na vrednost kreditov 0,58% 1,78% 4,05% 49,72% 5,05% 10,39% 16,84% 0,00% 0,02% 7,10%

Skupaj 35.000 169.030 133.484 449 626.594 643.353 79.546 2.705 55.054 1.745.215

Banka31. 12. 2010




krediti za osebno



krediti državi



- oslabitve (232) (2.135) (3.257) (491) (3.324) (11.169) (1.726) - - (22.334)

Posamični pristop - - 9.408 - 150.447 323.678 3.998 - 85.948 573.479

- oslabitve - - (2.329) - (17.016) (52.166) (3.106) - (40) (74.657)


Skupaj 34.032 154.993 142.009 484 652.615 677.209 43.298 5.409 85.908 1.795.958

SKUPINA31. 12. 2010

Krediti prebivalstvu Krediti podjetjem



Krediti za osebno



Krediti državi



- oslabitve (232) (2.135) (3.257) (491) (3.324) (11.173) (1.726) - - (22.338)

Posamični pristop - - 9.407 - 150.449 323.797 3.998 - 85.948 573.599

- oslabitve - - (2.329) - (17.016) (52.167) (3.106) - (40) (74.658)


Skupaj 34.032 155.064 142.009 484 661.968 665.104 43.298 5.409 85.908 1.793.275

Krediti bankam se ocenjujejo samo posamično, medtem ko se krediti ostalim kreditojemalcem ocenjujejo posamično in skupinsko, odvisno od višine izpostavljenosti in od razvrstitve oziroma ocene, ali obstajajo nepristranski dokazi za oslabitev.





2.25.1.7 Koncentracija izpostavljenosti po regijah in dejavnostih

Izpostavljenost kreditov po regijah

V tabeli je prikazana izpostavljenost kreditov po geografskih regijah. Izpostavljenost po regijah je opredeljena glede na sedež dolžnika.

Izpostavljenost po regijah ostaja na podobni ravni kot v preteklem letu. Banka na trge JV Evrope vstopa preudarno in samo ob dobrem zavarovanju. Kreditira pretežno podjetja, ki so v lasti slovenskih družb ali poslovno sodelujejo z njimi. Največjo dopustno izpostavljenost do te regije ima omejeno z limitom.


BANKA31. 12. 2011 Slovenija Evropska unija JV Evropa Ostale države Skupaj

Krediti državi 2.705 - - - 2.705

Krediti bankam 10.931 39.093 782 4.259 55.065

Krediti prebivalstvu 340.580 487 6.177 - 347.244

Krediti podjetjem 1.343.849 1.563 124.769 6.584 1.476.765

- velikim podjetjem 633.509 - 14.317 3.196 651.022

- majhnim in srednjim podjetjem (SME) 614.687 1.563 110.452 3.388 730.090

- drugim 95.653 - - - 95.653

Oslabitve kreditov (122.442) (21) (10.783) (119) (133.365)

Skupaj 1.575.623 41.122 120.945 10.724 1.748.414

31. 12. 2010

Skupaj krediti 1.713.222 40.858 129.879 8.989 1.892.948

Skupaj oslabitve (86.406) (20) (10.381) (184) (96.991)

Skupaj 1.626.817 40.837 119.497 8.805 1.795.957

31. 12. 2010

Skupaj krediti 1.710.547 40.858 129.878 8.988 1.890.271

Skupaj oslabitve (86.411) (20) (10.381) (184) (96.996)

Skupaj 1.624.136 40.838 119.497 8.804 1.793.275


Skupina31. 12. 2011 Slovenija Evropska unija JV Evropa Ostale države Skupaj

krediti državi 2.705 - - - 2.705

krediti bankam 10.931 39.093 782 4.259 55.065

krediti prebivalstvu 340.647 487 6.177 - 347.311

krediti podjetjem 1.340.587 1.563 124.769 6.584 1.473.503

- velikim podjetjem 642.373 - 14.317 3.196 659.886

- majhnim in srednjim podjetjem (SME) 602.561 1.563 110.452 3.388 717.964

- drugim 95.653 - - - 95.653

Oslabitve kreditov (122.446) (21) (10.783) (119) (133.369)

Skupaj 1.572.424 41.122 120.945 10.724 1.745.215


Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih

Z vidika izpostavljenosti po dejavnostih ostaja največja izpostavljenost do predelovalne dejavnosti, ki pa je dokaj heterogena skupina. V letu 2011 se je najbolj znižala izpostavljenost do finančnega posredništva. Banka in skupina bosta tudi v letu 2012 sledili cilju razpršenosti naložb po dejavnostih ter omejevali oziroma zniževali naložbe v dejavnostih z višjo stopnjo tveganja.


BANKA31. 12. 2011

Prede-lovalne

dejavnosti

Trgovina in pop. mot.

vozilGradbe-

ništvoFinančno

posredništvoPoslovanje z neprem.

Strok., znan. in posl. dej.

Ostale dejavnosti

Fizične osebe Skupaj

Krediti državi - - - - - - 2.705 - 2.705

Krediti bankam - - - 55.065 - - - - 55.065

Krediti prebivalstvu - - - - - - - 347.244 347.244

Krediti podjetjem 300.958 250.490 166.007 197.244 102.787 167.000 292.279 - 1.476.765

- velikim podjetjem 191.090 119.373 45.606 103.100 10.492 34.087 147.274 - 651.022

- majhnim in srednjim podjetjem (SME) 103.220 129.062 110.361 94.144 90.333 105.959 97.011 - 730.090

- drugim 6.648 2.055 10.040 - 1.962 26.954 47.994 - 95.653

Oslabitve kreditov (14.689) (8.540) (23.524) (34.600) (14.709) (18.212) (9.743) (9.348) (133.365)

Skupaj 286.269 241.950 142.483 217.709 88.078 148.788 285.241 337.896 1.748.414


SKUPINA31. 12. 2011

Prede-lovalne

dejavnosti

Trgovina in pop. mot.

vozilGradbe-

ništvoFinančno

posredništvoPoslovanje z neprem.

Strok., znan. in posl. dej.

Ostale dejavnosti

Fizične osebe Skupaj

Krediti državi - - - - - - 2.705 - 2.705

Krediti bankam - - - 55.065 - - - - 55.065

Krediti prebivalstvu - - - - - - - 347.311 347.311

Krediti podjetjem 309.855 250.490 166.130 197.244 90.505 167.000 292.279 - 1.473.503

- velikim podjetjem 199.831 119.373 45.729 103.100 10.492 34.087 147.274 - 659.886

- majhnim in srednjim podjetjem (SME) 103.376 129.062 110.361 94.144 78.051 105.959 97.011 - 717.964

- drugim 6.648 2.055 10.040 - 1.962 26.954 47.994 - 95.653

Oslabitve kreditov (14.693) (8.540) (23.524) (34.600) (14.709) (18.212) (9.743) (9.348) (133.369)

Skupaj 295.162 241.950 142.606 217.709 75.796 148.788 285.241 337.963 1.745.215

31. 12. 2010

Skupaj krediti 306.101 246.004 155.617 297.202 94.929 152.987 300.146 339.962 1.892.948

Skupaj oslabitve (13.893) (9.044) (19.071) (14.987) (9.601) (13.686) (8.265) (8.444) (96.991)

Skupaj 292.208 236.960 136.546 282.215 85.328 139.301 291.881 331.518 1.795.957

31. 12. 2010

Skupaj krediti 315.622 246.004 155.737 297.202 82.541 152.987 300.146 340.033 1.890.271

Skupaj oslabitve (13.897) (9.044) (19.071) (14.987) (9.602) (13.686) (8.265) (8.444) (96.996)

Skupaj 301.725 236.960 136.666 282.214 72.939 139.301 291.881 331.589 1.793.275


2.25.1.8 Izpostavljenost kreditnemu tveganju za dolžniške finančne instrumente

V preglednici je knjigovodska vrednost dolžniških finančnih instrumentov, razvrščenih po izdajateljih in bonitetnih ocenah agencije Moody’s Investors Service.

*Vse neocenjene izpostavljenosti so po notranji metodologiji razvrščene v najvišjo bonitetno skupino A, četrtina jih je zavarovana s poroštvom države.

*Vse neocenjene izpostavljenosti so po notranji metodologiji razvrščene v najvišjo bonitetno skupino A, tretjina jih je zavarovana s poroštvom države.

Banka ima 89 % naložb v dolžniških finančnih instrumentih, pretežno državnih, bančnih in oseb javnega sektorja z oceno najmanj Baa3. Po stanju 31. decembra 2011 predstavljajo naložbe v države Evropske unije 99 % vseh naložb, izpostavljenost do držav Evropske unije z višjo stopnjo tveganja (Italija, Španija, Grčija) pa je bila 15.201 tisoč evrov.

V letu 2011 je banka dodatno slabila dolžniške finančne instrumente zaradi povečanega kreditnega tveganja izdajatelja Republike Grčije. Knjigovodska vrednost oslabljenih finančnih instrumentov 31. decembra 2011 je bila 1.261 tisoč evrov (2010: 2.466 tisoč evrov).


31. 12. 2011 BANKA IN SKUPINA

IzdajateljBonitetnaocena Moody's

Fin. sred.namenjena

trgovanju

Fin. sred. pripo-znana po pošteni

vred. skozi IPI

Fin. sred.razpoložljiva

za prodajo

Fin. sred. vposesti dozapadlosti

Skupajfinančnasredstva

Države Aaa do Aa3 - - 21.818 31.415 53.233

A1 do A3 - - 23.212 190.342 213.554

Ca - - - 1.261 1.261

Banke Aaa do Aa3 1.148 3.956 34.136 23.195 62.435

A1 do A3 - 2.048 65.603 7.821 75.472

Baa1 do Baa3 - - 7.458 - 7.458

Ba1 do Ba3 11.406 606 4.822 - 16.834

B2 535 1.213 - - 1.748

Ostali Aaa do Aa1 - - 5.736 5.072 10.808

Neocenjeni * 7.320 - 15.212 10.205 32.737

Skupaj 20.409 7.823 177.997 269.311 475.540


31. 12. 2010 BANKA IN SKUPINA

IzdajateljBonitetnaocena Moody's

Fin. sred.namenjena

trgovanju

Fin. sred. pripo-znana po pošteni

vred. skozi IPI

Fin. sred.razpoložljiva

za prodajo

Fin. sred. vposesti dozapadlosti

Zastavljena finančnasredstva

Skupajfinančnasredstva

Države Aaa do Aa3 1 12.255 45.659 190.447 32.390 280.753

Ba1 do Ba3 - - 2.901 - - 2.901

Banke Aaa do Aa3 - 9.337 81.333 75.623 - 166.293

A1 do A3 3.193 1.984 39.615 - - 44.792

Baa1 do Baa3 18.446 3.831 7.460 - - 29.737

Ba1 do Ba3 2.885 2.038 1.874 - - 6.797

Ostali Neocenjeni * 7.498 - 16.111 10.203 - 33.812

Skupaj 32.023 29.445 194.954 276.273 32.390 565.085


2.25.1.9 Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov

Pri izvedenih finančnih instrumentih prihaja do kreditne izpostavljenosti iz naslova neizvršitve posla nasprotne stranke. Obrestne zame-njave banka izvaja s tujimi bankami, ki imajo bonitetno oceno najmanj A1. V letu 2011 se je obseg teh poslov povečal, ob enem pa so bili pozitivni učinki tudi zaradi vrednotenja. Valutne zamenjave prav tako izvaja z bankami, v manjšem obsegu pa tudi s podjetji.

Terminske posle z vrednostnimi papirji banka sklepa s podjetji. Ob povečanem kreditnem tveganju svoje terjatve dodatno zavaruje s primernimi oblikami zavarovanja. Poštena vrednost se je v letu 2011 povečala zaradi znižanja poštene vrednosti osnovnega instrumenta.

2.25.1.10 Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova strukturiranih dolžniških vrednostnih papirjev (CLN)

Banka je imela na dan 31. decembra 2011 v posesti še 3 obveznice v višini 6.852 tisoč evrov (2010: 8.465 tisoč evrov), ki imajo lastnosti strukturiranih dolžniških vrednostnih papirjev (Credit Linked Note, CLN).

Pregled strukturiranih dolžniških vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2011:

Dva strukturirana dolžniška vrednostna papirja se nanašata na podrejeni dolg, eden je »Credit Inverse Note Floater«, kar pomeni, da se prevzeto kreditno tveganje države izraža skozi ceno izdanega vrednostnega papirja.

Vsi navedeni strukturirani dolžniški vrednostni papirji nosijo poleg prevzetega kreditnega tveganja tudi kreditno tveganje izdajatelja.Strukturirani vrednostni papirji se izkazujejo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Banka jih pozorno spremlja ter z limitom omejuje obseg trgovanja z njimi.

Banka vrednoti pozicije v omenjenih vrednostnih papirjih po načelu zagotavljanja razpoložljive tržne cene. Za vse vrednostne papirje, za katere obstajajo kotacije na portalih Reuters in Bloomberg, se kot vir za vrednotenje uporabljajo tako pridobljene vrednosti.

Poleg omenjenega načina pridobivanja cen spremlja banka gibanje krivulje brezkuponskih obrestnih mer (t. i. Zero Curve). Za kontrolo določanja poštene vrednosti uporablja cene in gibanje cen primerljivih vrednostnih papirjev.

Banka In SkUPIna31. 12. 2011 31. 12. 2010

Poštena vrednost Poštena vrednost

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju

Terminski posli z vrednostnimi papirji 9.313 6.965

Obrestne zamenjave 6.517 5.203

Valutne zamenjave 1.314 443

Opcija 9 34

Skupaj 17.153 12.645

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju

Obrestne zamenjave 4.838 -

Skupaj 4.838 -

Strukturiran dolžniški vrednostni papir (CLN)

Prevzeto kreditnotveganje Tip CLN

Bonitetna ocenaMoody's 2011

Knjigovodskavrednost

ING AMSTERDAM ‘CLN on Subordinated Loan’ - 3.137

Banka I. -

AFINANCE B. V. ‘CLN on Subordinated Loan’ Caa1 1.748

Banka II. -

UBS ZURICH ‘Credit Inverse Note Floater’ - 1.967

Država I. Baa3




2.25.2 Tržna tveganja

Tržno tveganje je tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov zaradi spreminjanja dejavnikov tveganja, in sicer obre-stnih mer, deviznih tečajev in cen finančnih instrumentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri lastniških in dolžniških finančnih instrumentih ter izvedenih finančnih instrumentih. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka.

Banka kot tržna tveganja obravnava tista, ki jim je izpostavljena pri trgovanju, in tveganja, ki jim je izpostavljena pri netrgovalnih aktiv-nostih, povezanih s tržnimi dejavniki tveganj.

Spremljanje in poročanje o višini izpostavljenosti tržnim tveganjem poteka preko limitnih sistemov ter preko različnih metod merjenja tržnih tveganj.

2.25.2.1 Merjenje in upravljanje tržnih tveganj

Pozicijsko tveganje (tveganje spremembe vrednosti) lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev se izvaja na ravni celotnega portfelja in na ravni posameznih poslov. Banka izračunava izpostavljenost pozicijskemu tveganju na ravni portfelja z uporabo metode tvegane vre-dnosti (VaR). Ker je uporabnost metode tvegane vrednosti omejena, se izpostavljenost pozicijskemu tveganju spremlja tudi z analizami občutljivosti, pri čemer se meri vpliv sprememb različnih dejavnikov tveganja (na primer obrestnih mer) na vrednost finančnega instru-menta oziroma portfelja finančnih instrumentov. Banka izvaja tudi stres scenarije izjemnih razmer, ki kažejo vpliv izjemnih a verjetnih razmer na finančnih trgih na vrednost finančnih instrumentov.

Banka obvladuje izpostavljenost pozicijskemu tveganju tudi s postavljenim limitnim sistemom, ki ga redno posodablja. Limiti so v osnovi razdeljeni na limite trgovalne in bančne knjige, nato pa so razdeljeni z vidika vrste finančnega instrumenta, regije in izdajatelja. Izposta-vljenost pozicijskemu tveganju meri tudi na ravni posameznih poslov, zato ima v okviru limitnega sistema vzpostavljene limite največje dovoljene izgube, ki so določeni na osnovi pripravljenosti skupine za sprejemanje tveganj.

Banka meri valutno tveganje na dnevnem nivoju s spremljanjem neto pozicij po posameznih tujih valutah ter hkrati tudi dnevno izraču-nava izpostavljenost valutnemu tveganju s pomočjo metode tvegane vrednosti. Izpostavljenost valutnemu tveganju se spremlja z limiti na pozicije v tujih valutah, ki opredeljujejo maksimalno višino odprtosti (neto pozicije) v posamezni valuti.

Banka sklepa posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih postavk in za stranke, pri čemer banka te posle varuje z nasprotnimi posli. Posli se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami.

V okviru merjenja tržnih tveganj banka izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja za vse postavke, ki so namenjene trgovanju, v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice. Banka izračunava tudi kapitalsko zahtevo za valutno tveganje, če skupna odprta pozicija v tujih valutah presega 2 % regulatornega kapitala.

Banka je na dan 31. decembra 2011 izdelala simulacijo vpliva na izkaz poslovnega izida in vpliva na kapital ob zmanjšanju knjigovodske vrednosti vseh lastniških vrednostnih papirjev v trgovalni knjigi za 20 % in vseh dolžniških vrednostnih papirjev v trgovalni knjigi za 10 %. V simulaciji niso upoštevani terminsko prodani vrednostni papirji. Rezultati stresnega scenarija so razvidni v naslednji tabeli.

Banka In SkUPIna31. 12. 2011 31. 12. 2010

Dolžniški VP Lastniški VP Skupaj Dolžniški VP Lastniški VP Skupaj

Vpliv na izkaz poslovnega izida (1.286) (604) (1.890) (1.838) (131) (1.968)

Vpliv na kapital (474) (4.405) (4.880) (400) (5.967) (6.366)

Skupaj (1.760) (5.009) (6.770) (2.237) (6.097) (8.335)



2.25.2.2 Analiza Value-at-Risk

Tehniko tvegane vrednosti (Value-at-Risk – VaR) banka uporablja za trgovalne postavke ob normalnih tržnih pogojih. Tako poskuša oceniti potencialno izgubo z določeno stopnjo verjetnosti za določeno časovno obdobje. Tehniko tvegane vrednosti dopolnjuje tudi z drugimi metodami, s katerimi lahko oceni spremembo vrednosti finančnega instrumenta ob spreminjanju dejavnikov tveganja.

Za pozicijsko tveganje in valutno tveganje lastniških vrednostnih papirjev (neto trgovalne pozicije) banka uporablja historično simulacijo. V obeh primerih se uporabljajo tržni podatki za eno leto, 99-odstotna stopnja zaupanja in horizont držanja 10 dni. Banka periodično izvaja testiranje izjemnih situacij (stres teste).

Gibanje vrednosti VaR banke – trgovalne postavke (horizont držanja 10 dni, stopnja zaupanja 99 %)

2.25.2.3 Analiza občutljivosti finančnih instrumentov, vključenih v bančno knjigo

Obrestno občutljive postavke bančne knjige se analizirajo z metodo obrestnih razmikov, kjer je višina obrestnega razmika v posameznem časovnem intervalu omejena tudi z limitom. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri tudi z analizami občutljivosti ter stres testi, ki so narejeni na podlagi ocene razmika v trajanju (Duration Gap). Na podlagi teh dveh metod banka izvaja različne analize obrestne občutljivosti, vključno s stresnimi scenariji.

Analiza občutljivosti vseh obrestno občutljivih postavk bančne knjige na dan 31. decembra 2011 pokaže, da bi se ob vzporednem dvigu obrestne krivulje za 50 bazičnih točk neto sedanja vrednost finančnih instrumentov zvišala za 1.930 tisoč evrov. Vpliv na neto sedanjo vrednost finančnih instrumentov se izračuna s pomočjo metode razmika v trajanju med finančnimi sredstvi in obveznostmi bančne knjige.

Simulacija vpliva spremembe obrestne mere na konsolidirani izkaz poslovnega izida pokaže, da se pri zvišanju obrestne mere za 50 bazičnih točk na aktivi povečajo obrestni prihodki za 6.880 tisoč evrov na leto, na pasivi pa se povečajo obrestni odhodki za 5.621 tisoč evrov na leto. Neto obrestni prihodki se ob zvišanju obrestne mere za 50 bazičnih točk povečajo za 1.259 tisoč evrov. V analizo so vklju-čeni vsi obrestno občutljivi posli, ki imajo zapadlost oziroma spremembo obrestne mere v intervalu do enega leta. Na pasivi so izvzete vpogledne vloge, saj banka oziroma skupina ocenjuje, da gre za obveznosti, ki niso obrestno občutljive. Predvideva se sprememba refe-renčne obrestne mere, ne pa tudi kreditnega pribitka.

Področje obrestno občutljivih finančnih instrumentov trgovalne knjige se podrobneje analizira v okviru tržnega tveganja, kjer se izraču-nava modificirano trajanje in tvegana vrednost.

Opombe:

EQ VaR VaR za trgovalne lastniške vrednostne papirje

FX VaR VaR za valutno tveganje

Tvegana vrednost lastniških vrednostnih papirjev, razporejenih v trgovalno knjigo, se je v letu 2011 gibala med 1.270 tisoč evrov in 4.259 tisoč evrov. Banka zasleduje politiko zaprtih valutnih pozicij, zato je bila tvegana vrednost za valutno tveganje celo leto nizka in se je gibala med 2 tisoč in 31 tisoč evrov.

31. 12. 2010Povprečna

vrednost v 2011Najvišja

vrednost v 2011Najnižja

vrednost v 2011 31. 12. 2011

VaR Skupaj 1.781 2.767 4.290 1.272 3.177

EQ VaR 1.779 2.761 4.259 1.270 3.172

FX VaR 2 6 31 2 5



2.25.2.4 Valutno tveganje

Valutno tveganje je finančno tveganje in pomeni nevarnost pred finančno izgubo zaradi sprememb deviznih tečajev in izvira iz odprtosti pozicij v tujih valutah. Sprememba deviznih tečajev tako neposredno vpliva na vrednost sredstev in obveznosti, denominiranih v tujih valutah, izraženo v valuti poročanja. Banka se srečuje z valutnim tveganjem pri mednarodnem poslovanju iz naslednjih razlogov:- sredstva in obveznosti skupine so v različnih valutah,- s tujimi valutami skupina trguje za svoj račun.

Tveganost valutne izpostavljenosti je odvisna od neto pozicij v tujih valutah, od strukture portfelja, volatilnosti deviznih tečajev in od korelacije med temi spremenljivimi dejavniki.

Tabela v nadaljevanju prikazuje izpostavljenost valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2011. Prikazuje knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti po valutah.

Izpostavljenost valutnemu tveganju- zneski v tisoč evrih

Banka 31. 12. 2011 USD CHF Drugo EUR Skupaj

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 112 212 450 167.389 168.163

Finančna sredstva, namenjena trgovanju - - - 52.817 52.817

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI - - - 7.823 7.823

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - - - 203.201 203.201

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju - - - 4.838 4.838

krediti 8.253 40.624 5.057 1.694.480 1.748.414

- krediti bankam 3.692 570 4.629 46.163 55.054

- krediti strankam, ki niso banke 4.561 40.054 428 1.648.317 1.693.360

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti - - - 269.311 269.311

Druga finančna sredstva 1 - 3 2.154 2.158

Skupaj sredstva 8.366 40.836 5.510 2.402.013 2.456.725

Finančne obveznosti do centralne banke - - - 90.082 90.082

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju - - - 2.167 2.167

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI - - - 36.146 36.146

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 8.431 8.160 5.303 2.138.100 2.159.994

- vloge bank 356 165 275 20.209 21.005

- vloge strank, ki niso banke 8.075 7.995 5.028 1.457.707 1.478.805

- krediti bank - - - 396.023 396.023

- krediti strank, ki niso banke - - - 6.224 6.224

- dolžniški VP - - - 185.520 185.520

- podrejene obveznost - - - 72.417 72.417

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju - - - 8 8

Druge finančne obveznosti 2 - - 8.583 8.585

Skupaj obveznosti 8.433 8.160 5.303 2.275.086 2.296.982

neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2011 (67) 32.676 207 126.927 159.743

neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2011 - 32.797 485 287.014 320.296

31. 12. 2010

Skupaj sredstva 21.285 53.819 5.376 2.485.374 2.565.854


neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2010 12.674 40.679 2.646 127.656 183.655

neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2010 13.027 40.699 2.286 41.685 97.697


Iz tabele je razvidna visoka valutna odprtost na CHF z dolgo pozicijo. Banka jo uravnava z izvedenimi finančnimi instrumenti na tujo valuto (FX swap). Dne 31. decembra 2011 je bila zunajbilančna pozicija iz naslova izvedenih finančnih instrumentov v CHF 32.797 tisoč evrov. Ob upoštevanju navedenega je pozicija CHF izravnana.

Ob upoštevanju sklenjenih izvedenih finančnih instrumentov so valutne pozicije skoraj zaprte, zato so učinki spremembe deviznih te-čajev zanemarljivi.


SKUPINA31. 12. 2011 USD CHF Drugo EUR Skupaj

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 112 212 450 167.389 168.163

Finančna sredstva, namenjena trgovanju - - - 52.817 52.817

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI - - - 7.823 7.823

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - - - 203.201 203.201

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju - - - 4.838 4.838

Krediti 8.253 40.624 5.057 1.691.281 1.745.215

- krediti bankam 3.692 570 4.629 46.163 55.054

- krediti strankam, ki niso banke 4.561 40.054 428 1.645.118 1.690.161

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti - - - 269.311 269.311

Druga finančna sredstva 1 - 3 5.235 5.239

Skupaj sredstva 8.366 40.836 5.510 2.401.895 2.456.607

Finančne obveznosti do centralne banke - - - 90.082 90.082

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju - - - 2.167 2.167

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI - - - 36.146 36.146

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 8.431 8.160 5.303 2.138.097 2.159.991

- vloge bank 356 165 275 20.209 21.005

- vloge strank, ki niso banke 8.075 7.995 5.028 1.457.703 1.478.801

- krediti bank - - - 396.024 396.024

- krediti strank, ki niso banke - - - 6.224 6.224

- dolžniški VP - - - 185.520 185.520

- podrejene obveznost - - - 72.417 72.417

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju - - - 8 8

Druge finančne obveznosti 2 - - 9.570 9.572


Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2011 (67) 32.676 207 125.825 158.641

Neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2011 - 32.797 485 287.014 320.296

31. 12. 2010

Skupaj sredstva 21.285 53.819 5.376 2.482.829 2.563.309


Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2010 12.674 40.679 2.646 124.939 180.938

Neto izvenbilančna pozicija - valutni IFI na dan 31. 12. 2010 13.027 40.699 2.286 41.685 97.697


2.25.2.5 Obrestno tveganje

Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja skupine in banke neugodnim premikom obrestnih mer. Tveganje lahko vpliva na izkaz poslovnega izida in na ekonomsko vrednost terjatev, obveznosti in zunajbilančnih instrumentov ozi-roma na ekonomsko vrednost kapitala banke in skupine. Največkrat izpostavljenost obrestnemu tveganju izhaja iz obrestno občutljivih sredstev, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi.

Merjenje obrestnega tveganja temelji na razdelitvi obrestno občutljivih produktov bančne in trgovalne knjige.

Obrestno tveganje banke in skupine je v letu 2011 izviralo predvsem iz neusklajene ročnosti oziroma ponovnega določanja obrestne mere med obrestno občutljivimi naložbami in obveznostmi. To je bila posledica pridobivanja dolgoročnih virov s fiksno obrestno mero in njihove porabe za naložbe z variabilno obrestno mero in fiksno obrestno mero drugačne ročnosti kot vir. V letu 2011 sta banka in skupina znižali izpostavljenost obrestnemu tveganju z izvedenimi finančnimi instrumenti z uporabo računovodskega varovanja pred tveganji, s katerimi sta zaprli večje posle, ki so pomembno vplivali na višino obrestnih vrzeli. Banka in skupina načrtujeta, da bosta v letu 2012 še naprej zapirali obrestne razmike z bilančnimi instrumenti in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer se bo zmanjševal vpliv na izkaz poslovnega izida zaradi spremembe poštene vrednosti obrestnega izvedenega finančnega instrumenta z uporabo računo-vodskega obračunavanja varovanja pred tveganji.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju- zneski v tisoč evrih

Banka 31. 12. 2011 Do 1 mes. 1-3 m. 3-12 m. 1-5 l. nad 5 l.

neobre-stovano Skupaj

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 157.922 - - - - 10.241 168.163

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 1.796 530 2.630 13.472 1.980 32.409 52.817

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 2.099 1.200 - 3.929 595 - 7.823

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 11.462 45.716 21.535 95.858 3.426 25.204 203.201

krediti 489.945 396.590 772.849 67.069 21.961 - 1.748.414

- krediti bankam 54.988 - 66 - - - 55.054

- krediti strankam, ki niso banke 434.957 396.590 772.783 67.069 21.961 - 1.693.360

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 6.884 15.212 10.406 183.397 53.412 - 269.311

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 4.838 - - - - - 4.838

Druga finančna sredstva - - - - - 2.158 2.158

Skupaj sredstva 674.946 459.248 807.420 363.725 81.374 70.012 2.456.725

Finančne obveznosti do centralne banke 82 10.000 - 80.000 - - 90.082

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju - - - - - 2.167 2.167

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI 1.385 33.270 1.491 - - - 36.146

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 814.053 515.050 657.159 169.283 4.449 - 2.159.994

- vloge bank 15.520 5.075 410 - - - 21.005

- vloge strank, ki niso banke 685.916 364.216 329.944 98.515 214 - 1.478.805

- krediti bank 101.320 52.000 232.821 5.647 4.235 - 396.023

- krediti strank, ki niso banke 24 2.700 3.500 - - - 6.224

- dolžniški VP 11.253 91.059 30.234 52.974 - - 185.520

- podrejene obveznost 20 - 60.250 12.147 - - 72.417

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 8 - - - - - 8

Druge finančne obveznosti - - - - - 8.585 8.585

Skupaj obveznosti 815.528 558.320 658.650 249.283 4.449 10.752 2.296.982

GaP na dan 31. 12. 2011 (140.582) (99.072) 148.770 114.442 76.925 59.260 159.743

31. 12. 2010

Skupaj sredstva 698.710 494.247 885.216 329.204 71.297 87.180 2.565.854

Skupaj obveznosti in kapital 879.804 402.234 669.186 397.810 19.742 13.423 2.382.199

GaP na dan 31. 12. 2010 (181.094) 92.013 216.030 (68.606) 51.555 73.757 183.655



SKUPINA 31. 12. 2011 Do 1 mes. 1-3 m. 3-12 m. 1-5 l. Nad 5 l.

Neobre-stovano Skupaj

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 157.922 - - - - 10.241 168.163

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 1.796 530 2.630 13.472 1.980 32.409 52.817

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 2.099 1.200 - 3.929 595 - 7.823


Krediti 489.910 395.022 771.439 66.883 21.961 - 1.745.215

- krediti bankam 54.988 - 66 - - - 55.054

- krediti strankam, ki niso banke 434.922 395.022 771.373 66.883 21.961 - 1.690.161

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 6.884 15.212 10.406 183.397 53.412 - 269.311

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 4.838 - - - - - 4.838

Druga finančna sredstva - - - - - 5.239 5.239

Skupaj sredstva 674.911 457.680 806.010 363.539 81.374 73.093 2.456.607

Finančne obveznosti do centralne banke 82 10.000 - 80.000 - - 90.082

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju - - - - - 2.167 2.167

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI 1.385 33.270 1.491 - - - 36.146

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 814.049 515.050 657.159 169.283 4.449 - 2.159.990

- vloge bank 15.520 5.075 410 - - - 21.005

- vloge strank, ki niso banke 685.912 364.216 329.944 98.515 214 - 1.478.801

- krediti bank 101.320 52.000 232.821 5.647 4.235 - 396.023

- krediti strank, ki niso banke 24 2.700 3.500 - - - 6.224

- dolžniški VP 11.253 91.059 30.234 52.974 - - 185.520

- podrejene obveznost 20 - 60.250 12.147 - - 72.417

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 8 - - - - - 8

Druge finančne obveznosti - - - - - 9.573 9.573

Skupaj obveznosti 815.524 558.320 658.650 249.283 4.449 11.740 2.297.966

GAP na dan 31. 12. 2011 (140.613) (100.640) 147.360 114.256 76.925 61.353 158.641

31. 12. 2010

Skupaj sredstva 698.636 492.172 884.685 329.204 71.296 87.316 2.563.308

Skupaj obveznosti in kapital 879.801 402.234 669.186 397.810 19.742 13.598 2.382.371

GAP na dan 31. 12. 2010 (181.165) 89.937 215.499 (68.605) 51.554 73.718 180.937

Banka oziroma skupina je v intervalu do 1 meseca na strani obveznosti vključila vse vpogledne vloge, zaradi česar ima negativno obrestno vrzel. V letu 2011 je banka oziroma skupina sklenila obrestne zamenjave za izdane obveznice ter depozite, kar je vplivalo na višino obre-stnih vrzeli. S pomočjo sklenjenih obrestnih zamenjav je zmanjšala izpostavljenost obrestnemu tveganju.


2.25.3 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tisto, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, ko banka in skupina nista sposobni poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma sta primorani pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški, in tržno likvidnostno tve-ganje, ki se kaže v tem, da pozicij v finančne instrumente ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vplivana tržno ceno. S časovnega vidika ločimo upravljanje operativne likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti.

Za banke je časovna neusklajenost sredstev in obveznosti običaj-na, saj je temeljna vloga bank transformacija zapadlosti kratko-ročnih virov v dolgoročna posojila, vendar pa se banka in skupina s tem izpostavljata likvidnostnemu tveganju. Zaradi tega imata banka in skupina vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja z likvi-dnostjo, ki vključuje:- analiziranje in planiranje prihodnjih denarnih tokov,- vzdrževanje zelo likvidnih naložb v okviru likvidnostnih rezerv,- spremljanje ciljnih vrednosti in limitov s področja operativne in

strukturne likvidnosti ter preko sistema notranjih in zunanjih poročil,

- zagotavljanje ustrezne razpršenosti virov likvidnosti in- izvajanje scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer.

Banka izdeluje tri različne scenarije izjemnih likvidnostnih razmer, ki temeljijo na dinamični analizi likvidnostnih vrzeli:- scenarij, prilagojen lastnemu likvidnostnemu položaju (idiosin-

kratičen scenarij), ki predvideva izpad obnavljanja virov likvi-dnosti,

- scenarij, pogojen s situacijo na trgu (tržni scenarij), ki predvide-va padec likvidnosti sredstev in

- scenarije na podlagi kombinacij obeh scenarijev iz prve in dru-ge alineje.

Na podlagi rezultatov scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer je banka opredelila minimalno višino likvidnostnih rezerv ter njeno strukturo. Banka ima vzpostavljene postopke zgodnjega ugota-vljanja likvidnostnih primanjkljajev, pri čemer redno spremlja tudi obnašanje posameznih produktov ter dogajanje na finančnih tr-gih. Ob tem posebno pozornost namenja opozorilnim znakom iz-jemnih likvidnostnih razmer. Ob nastopu morebitnih opozorilnih znakov ima banka opredeljen krizni načrt, ki določa učinkovite na-čine obvladovanja položajev izjemnih likvidnostnih razmer. Banka bi ob nastopu izjemnih likvidnostnih razmer delovala v dveh sme-reh, in sicer s pridobivanjem dodatnih oziroma alternativnih virov financiranja ter z ustreznim komuniciranjem z javnostmi.


Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju - zneski v tisoč evrih

Banka 31. 12. 2011 knjigov.

vrednost

Skupaj denarni tok

(nediskontiran)Do

1 mes. 1-3 m. 3-12 m. 1-5 l.nad 5 l.

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 168.163 168.170 168.170 - - - -

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 52.817 63.285 32.707 6 3.749 16.180 10.643

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 7.823 9.101 61 196 182 4.875 3.787


krediti 1.748.414 1.944.846 315.157 140.017 505.679 674.963 309.030

- krediti bankam 55.054 55.070 55.003 - 67 - -

- krediti strankam, ki niso banke 1.693.360 1.889.776 260.154 140.017 505.612 674.963 309.030

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 269.311 327.064 3.688 20.172 17.226 212.543 73.435

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 4.838 4.838 4.838 - - - -

Druga finančna sredstva 2.158 2.158 2.158 - - - -

Skupaj sredstva 2.456.725 2.738.799 555.664 180.430 570.043 1.031.725 400.937

Finančne obveznosti do centralne banke 90.082 92.686 - 10.144 - 82.542 -

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 2.167 2.167 2.167 - - - -

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI 36.146 46.484 - 2.537 2.455 7.405 34.087

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.159.994 2.278.310 711.618 286.461 569.442 602.388 108.401

- vloge bank 21.005 21.218 15.580 5.218 420 - -

- vloge strank, ki niso banke 1.478.805 1.519.386 674.433 232.332 377.676 233.526 1.419

- krediti bank 396.023 433.909 13.661 6.228 150.674 207.868 55.478

- krediti strank, ki niso banke 6.224 6.591 - 377 2.781 3.433 -

- dolžniški VP 185.520 208.770 7.888 42.258 34.560 124.064 -

- podrejene obveznosti 72.417 88.436 56 48 3.331 33.497 51.504

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 8 8 8 - - - -

Druge finančne obveznosti 8.585 8.585 8.585 - - - -

Skupaj obveznosti 2.296.982 2.428.240 722.378 299.142 571.897 692.335 142.488

GaP na dan 31. 12. 2011 159.743 310.559 (166.714) (118.712) (1.854) 339.390 258.449

Zunajbilančne obveznosti

Garancije 96.612 96.612 96.612 - - - -

Druge zunajbilančne obveznosti 176.113 176.113 176.113 - - - -

Skupaj 31. 12. 2011 272.725 272.725 272.725 - - - -

31. 12. 2010

Skupaj sredstva 2.565.854 2.825.408 578.232 255.161 684.630 967.514 339.871


GaP na dan 31. 12. 2010 183.655 308.675 (209.366) (51.424) 77.009 302.532 189.923


Garancije 80.261 80.261 80.261 - - - -


Skupaj 31. 12. 2010 251.488 251.488 251.488 - - - -



SKUPINA 31. 12. 2011 Knjigov.

vrednost

Skupaj denarni tok

(nediskontiran)Do

1 mes. 1-3 m. 3-12 m. 1-5 l.Nad 5 l.

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 168.163 168.170 168.170 - - - -

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 52.817 63.285 32.707 6 3.749 16.180 10.643

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 7.823 9.101 61 196 182 4.875 3.787


Krediti 1.745.215 1.941.608 315.200 137.592 505.159 674.920 308.737

- krediti bankam 55.054 55.070 55.003 - 67 - -

- krediti strankam, ki niso banke 1.690.161 1.886.538 260.197 137.592 505.092 674.920 308.737

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 269.311 327.064 3.688 20.172 17.226 212.543 73.435

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 4.838 4.838 4.838 - - - -

Druga finančna sredstva 5.239 5.239 5.239 - - - -

Skupaj sredstva 2.456.607 2.738.642 558.788 178.005 569.523 1.031.682 400.644

Finančne obveznosti do centralne banke 90.082 92.686 - 10.144 - 82.542 -

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 2.167 2.167 2.167 - - - -

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI 36.146 46.484 - 2.537 2.455 7.405 34.087

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.159.990 2.278.305 711.613 286.461 569.442 602.388 108.401

- vloge bank 21.005 21.218 15.580 5.218 420 - -

- vloge strank, ki niso banke 1.478.801 1.519.381 674.428 232.332 377.676 233.526 1.419

- krediti bank 396.023 433.909 13.661 6.228 150.674 207.868 55.478

- krediti strank, ki niso banke 6.224 6.591 - 377 2.781 3.433 -

- dolžniški VP 185.520 208.770 7.888 42.258 34.560 124.064 -

- podrejene obveznosti 72.417 88.436 56 48 3.331 33.497 51.504

Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 8 8 8 - - - -

Druge finančne obveznosti 9.573 9.573 9.573 - - - -


GAP na dan 31. 12. 2011 158.641 309.419 (164.573) (121.137) (2.374) 339.347 258.156


Garancije 96.612 96.612 96.612 - - - -


Skupaj 31. 12. 2011 270.814 270.814 270.814 - - - -

31. 12. 2010

Skupaj sredstva 2.563.309 2.823.541 578.348 251.932 684.139 968.277 340.845


GAP na dan 31. 12. 2010 180.938 306.635 (209.422) (54.653) 76.518 303.295 190.897


Garancije 80.261 80.261 80.261 - - - -


Skupaj 31. 12. 2010 251.265 251.265 251.265 - - - -


V tabeli so razkriti nediskontirani denarni tokovi glede na preostalo zapadlost na dan 31. decembra 2011, ki poleg knjigovodske vrednosti finančnih sredstev vključujejo tudi pričakovane prihodnje denarne tokove iz naslova obresti. Zneski v tabeli so razkriti na podlagi spot tečajev in obrestnih mer, ki so veljale na datum poročanja. Inovativne podrejene obveznice nimajo določene zapadlosti, vendar pa imajo v letu 2017 možnost odpoklica, zato so ti instrumenti v analizi vključeni v razredu »nad 5 let«, denarni tok obresti pa je računan za 6 let.

Likvidnostni razmik v časovnem intervalu do enega meseca je sicer negativen, vendar je pri tem potrebno upoštevati dejstvo, da so v intervalu do 1 meseca v okviru finančnih obveznosti vključene vse vpogledne vloge, čeprav centralna banka v okviru regulative na področju izračuna likvidnostne pozicije upošteva vpogledne vloge s ponderjem stabilnosti 60 %. V okviru finančnih sredstev pa so vrednostni papirji, ki se vključujejo v likvidnostno rezervo, prikazani po preostali zapadlosti in ne v intervalu do 1 meseca. Upoštevajoč navedeno, banka in skupina v intervalu do enega meseca dejansko izkazujeta likvidnostne presežke.

Likvidnostni razmiki so se glede na 31. december 2010 spremenili predvsem v intervalih 1–3 mesece in 3–12 mesecev, in sicer je v obeh intervalih prišlo do znižanja aktivnih poslov, ki je bilo višje od znižanja stanja pasivnih poslov. Banka in skupina imata v intervalih nad 1 leto pozitivna likvidnostna razmika, ki sta večja kot v preteklem letu.

2.25.4 Kapital in kapitalska ustreznost

Banka in skupina morata pri svojem poslovanju ves čas razpolagati z ustrezno višino kapitala za zavarovanje sredstev svojih vlagateljev in investitorjev. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki sta jim banka in skupina izpostavljeni pri svojem poslovanju. Banka in skupina morata razpolagati s kapitalom, ki ustreza tveganosti njunega poslovanja in njuni poslovni strategiji.

V skladu z določili Basla II in sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic se kapital, glede na svoje lastnosti, deli na tri kategorije:- temeljni kapital,- dodatni kapital I,- dodatni kapital II.

Temeljni kapital predstavlja najkvalitetnejšo kategorijo kapitala in se skupaj z dodatnim kapitalom I lahko uporabi za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditno, tržna in operativno tveganje. Dodatni kapital II se lahko uporabi samo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalskih zahtev za tveganje poravnave, in kreditno tveganje nasprotne stranke.

Banka in skupina morata ves čas izpolnjevati določena razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala. Pomembnejša razmerja in omejitve so:- dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega kapitala,- vsota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim donosom in

podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital I, ne sme presegati 50 % temeljnega kapitala.

Ne glede na navedena razmerja in omejitve med posameznimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala veljajo še dodatne omejitve za hibridne instrumente, ki se lahko vključijo med sestavine temeljnega kapitala.

Morebitni presežki posameznih kategorij oziroma sestavin kapitala nad omejitvami se pri izračunu ka-pitala ne smejo upoštevati.

Temeljni kapitalTemeljni kapital banke in skupine sestavljajo:- vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz naslova

navadnih delnic, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv;

- rezerve in zadržani dobički, ki so neobremenjeni z morebitnimi prihodnjimi obveznostmi in potrjeni na skupščini v delu, za katerega se predvideva, da bo še naprej ostal sestavina kapitala in ne bo razdeljen; v okviru te postavke mora skupina upoštevati tudi zadržano izgubo;

- hibridni instrumenti temeljnega kapitala v okviru omejitev, in sicer:

• hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja brez spodbud za izplačilo (prednostne nekumulativne delnice) in

• hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo (podrejena imenska obveznica).

Odbitne postavke od temeljnega kapitala banke in skupine so:- lastne delnice, ki imajo značilnosti temeljnega kapitala;- presežki iz prevrednotenja – bonitetni filtri, ki vključujejo

negativne učinke iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti (uvrščenimi v bančno in trgovalno knjigo) ter dolžniškimi vrednostnimi papirji, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti (uvrščenimi v trgovalno knjigo);

- neopredmetena dolgoročna sredstva skupine;- presežek hibridnih instrumentov temeljnega kapitala nad

predpisano omejitvijo.

Dodatni kapital ISestavine dodatnega kapitala I banke in skupine so:- presežki iz prevrednotenja, in sicer 80 % zneska pozitivnih

učinkov presežka iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti (uvrščenimi v bančno in trgovalno knjigo), ter dolžniškimi vrednostnimi papirji, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti (uvrščenimi v trgovalno knjigo);

- presežki iz naslova hibridnih instrumentov v delu, ki presega omejitev za vključevanje v temeljni kapital (podrejena imenska obveznica);

- podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I (obseg vključevanja podrejenega dolga v dodatni kapital I se postopoma znižuje z 20-odstotnim kumulativnim diskontom v zadnjih petih letih pred zapadlostjo oziroma odplačilom).


Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala IBanka in skupina po stanju na dan 31. decembra 2011 in 31. decembra 2010 nista imeli odbitnih postavk od temeljnega in dodatnega kapitala I, določenih v 30. členu Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic.

Dodatni kapital IIBanka in skupina po stanju na dan 31. decembra 2011 in 31. decembra 2010 nista imeli izdanih vrednostnih papirjev, ki bi se vključevali v dodatni kapital II.


Kapital in KapitalsKe zahteveBanKa sKupina

2011 2010 2011 2010

i. sKupaJ Kapital za namen kapitalske ustreznosti (1+2) 277.717 297.629 278.489 298.141

1. temeljni kapital 205.101 219.859 206.009 220.461

vplačani osnovni kapital (navadne delnice) 13.584 13.584 13.584 13.584

Kapitalske rezerve (na navadne delnice) 36.658 36.658 36.820 36.820

Rezerve iz dobička in zadržani dobiček 111.720 125.376 112.334 125.731

hibridni instrumenti 68.102 68.067 68.102 68.067

hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo 18.102 18.067 18.102 18.067

hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo 50.000 50.000 50.000 50.000

Odbitne postavke temeljnega kapitala: (24.963) (23.826) (24.831) (23.741)

(-) lastne delnice (401) (401) (401) (401)

(-) neopredmetena dolgoročna sredstva (4.921) (5.251) (4.925) (5.256)

(-) presežki iz prevrednotenja (pp)-bonitetni filtri (406) (1.153) (406) (1.153)

(-) presežek hibridnih instrumentov (19.235) (17.021) (19.099) (16.931)

2. Dodatni kapital i 72.616 77.770 72.480 77.680

presežek posameznih sestavin temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital 19.235 17.021 19.099 16.931

popravki pp v temeljnem kapitalu, ki se prenesejo v dodatni kapital i - bonitetni filter 2.563 5.452 2.563 5.452

podrejeni dolg i 50.818 55.297 50.818 55.297

ii. KapitalsKe zahteve 154.092 156.784 154.073 156.778

vsota kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in tveganje nasprotne stranke 136.834 138.638 136.935 138.715

vsota kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje in valutno tveganje 5.822 6.548 5.822 6.548

Kapitalska zahteva za operativno tveganje 11.436 11.598 11.316 11.515

iii. KOliČniK KapitalsKe ustReznOsti (i / ii x 8) (v %) 14,42% 15,19% 14,46% 15,21%

iv. KOliČniK teMelJneGa Kapitala (i.1. / ii x 8) (v %) 10,65% 11,22% 10,70% 11,25%

Kapital za namen kapitalske ustreznosti se je glede na prejšnje leto znižal zaradi izgube, ki sta jo banka in skupina realizirali v letu 2011. Nižje kapitalske zahteve so posledica oblikovanja dodatnih oslabitev v letu 2011, s čimer se je znižala izpostavljenost kreditnemu tveganju skupine. Zmanjšanje kapitala je vplivalo tudi na znižanje količnika kapitalske ustreznosti in količnika temeljnega kapitala. V letu 2011 je bil sprejet predlog nove kapitalske direktive CRD IV, ki bo stopila v veljavo z letom 2013. V okviru priprav na spremembe regulative banka analizira gibanje kapitala in kapitalskih količnikov v skladu z določili nove kapitalske regulative.


Banka knjigovodska vrednost Poštena vrednost

2011 2010 2011 2010

Finančna aktiva

krediti 1.748.414 1.795.957 1.785.761 1.827.052

- krediti bankam 55.054 85.908 55.063 85.917

- krediti strankam, ki niso banke 1.693.360 1.710.049 1.730.698 1.741.135


Zastavljena sredstva - 32.390 - 33.574

Skupaj 2.017.725 2.104.620 2.053.893 2.147.262

Finanča pasiva

Finančne obveznosti do centralne banke 90.082 70.013 85.031 69.964


- vloge bank 21.005 54.435 21.171 54.433

- vloge strank, ki niso banke 1.478.805 1.498.961 1.483.804 1.505.400

- krediti bank 396.023 419.335 393.997 421.940

- krediti strank, ki niso banke 6.224 8.847 6.192 8.858

- dolžniški vrednostni papirji 185.520 160.436 181.422 163.861

- podrejene obveznosti 72.417 85.358 71.757 86.976

Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja - 30.993 - 30.995

Skupaj 2.250.076 2.328.378 2.243.374 2.342.427

2.25.5 Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti

a) Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti



SKUPINAKnjigovodska vrednost Poštena vrednost

2011 2010 2011 2010

Finančna aktiva

Krediti 1.745.215 1.793.275 1.782.544 1.824.375

- krediti bankam 55.054 85.908 55.063 85.917

- krediti strankam, ki niso banke 1.690.161 1.707.367 1.727.481 1.738.458


Zastavljena finančna sredstva v posesti do zapadlosti - 32.390 - 33.574

Skupaj 2.014.526 2.101.938 2.050.676 2.144.585

Finanča pasiva

Finančne obveznosti do centralne banke 90.082 70.013 85.031 69.964


- vloge bank 21.005 54.435 21.171 54.433

- vloge strank, ki niso banke 1.478.801 1.498.958 1.483.800 1.505.398

- krediti bank 396.023 419.335 393.997 421.940

- krediti strank, ki niso banke 6.224 8.847 6.192 8.858

- dolžniški vrednostni papirji 185.520 160.436 181.422 163.861

- podrejene obveznosti 72.417 85.358 71.757 86.976

Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja - 30.993 - 30.995

Skupaj 2.250.072 2.328.375 2.243.370 2.342.425


Banka in skupina sta za določanje poštene vrednosti finančnih sredstev v posesti do zapadlosti uporabili objavljene tržne cene, pri vseh ostalih postavkah pa je uporabljena metodologija, ki temelji na diskontiranju prihodnji denarnih tokov.

Diskontni faktorji za finančna sredstva so izračunani na podlagi referenčne brezkuponske obrestne krivulje po posameznih valutah, diskontni faktorji za finančne obveznosti pa iz obrestne krivulje za institucije z mednarodno bonitetno oceno, kakršno ima banka.

V izkazu finančnega položaja so krediti in ostale terjatve prikazani v neto znesku, kar pomeni, da so zmanjšani za oblikovane oslabitve.

b) Hierarhija poštene vrednostiBanka določa hierarhijo tehnik vrednotenja na osnovi tega, ali so vhodni parametri za ta vrednotenja objavljeni ali ne. Objavljeni parametri izražajo tržne podatke, pridobljene iz neodvisnih virov; neobjavljeni parametri pa se nanašajo na tržne predpostavke banke.

Ta dva tipa parametrov sta osnova za naslednjo hierarhijo poštene vrednosti:

1. stopnja – tržne cene (neprilagojene) na aktivnih trgih za identična sredstva ali obveznosti. Ta stopnja vključuje kotirajoče lastniške vrednostne papirje in dolžniške instrumente (npr. na Ljubljanski borzi);

2. stopnja – parametri, ki niso tržne cene, vključene v 1. stopnjo, in so za posamezno sredstvo ali obveznost objavljeni neposredno (torej kot cene) ali posredno (izvedeno iz cen). Ta stopnja vključuje večino OTC pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, izdane strukturirane dolžniške instrumente, potrdila o vlogah in finančne obveznosti (BCE 10, potrdila o vlogah). Vira za vhodne parametre, kot je krivulja donosov za EURIBOR ali kreditno tveganje nasprotne strani v transakciji, sta Bloomberg in Reuters;

3. stopnja – vhodni parametri za sredstva ali obveznosti, ki ne izhajajo iz objavljenih tržnih podatkov. Ta stopnja vključuje naložbe v lastniške vrednostne papirje s pomembnimi komponentami, ki niso objavljene.

Ta hierarhija predvideva uporabo objavljenih tržnih podatkov, kadar so na voljo. Če je to mogoče, banka pri vrednotenju upošteva primerne in objavljene tržne cene.




31. 12. 2011 1. Stopnja 2. Stopnja 3. Stopnja Skupaj

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti:

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 19.771 27.690 5.356 52.817

Dolžniški vrednostni papirji 9.872 10.537 - 20.409

Lastniški vrednostni papirji 9.899 - 5.356 15.255

Izvedeni finančni instrumenti - 17.153 - 17.153

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 5.834 1.989 - 7.823


Sredstva skupaj 25.605 29.679 5.356 60.640

Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti:

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida - 36.146 - 36.146


Obveznosti skupaj - 38.313 - 38.313

31. 12. 2010 1. Stopnja 2. Stopnja 3. Stopnja Skupaj


Finančna sredstva, namenjena trgovanju 26.075 31.091 8.199 65.365


Lastniški vrednostni papirji 12.498 - 8.199 20.698


Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 27.460 1.985 - 29.445


Sredstva skupaj 53.534 33.077 8.199 94.810

Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti:

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida - 40.050 - 40.050


Obveznosti skupaj - 46.064 - 46.064

Sredstva in obveznosti, merjene po pošteni vrednosti (Banka in skupina)



Finančna sredstva, namenjena trgovanju

Lastniški vrednostni papirji

1. 1. 2010 17.841

Dobiček/(izguba) (9.642)

Nakup -

Poravnava -

1. 1. 2011 8.199

Dobiček/(izguba) (2.843)

Nakup -

Poravnava -

31. 12. 2011 5.356

Uskladitev 3. stopnje (Banka in skupina)

Banka je naredila analizo občutljivosti, v kateri je izvedla simulacijo vpliva na izkaz poslovnega izida ob zmanjšanju knjigovodske vrednosti lastniških finančnih instrumentov v 3. stopnji. Ob znižanju poštene vrednosti finančnih instrumentov za 20 % bi bil učinek na izkaz poslovnega izida negativen v višini 1.071 tisoč evrov (2010: 1.640 tisoč evrov).

2.26 Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene

Vse uporabljene usmeritve in ocene so v skladu z MSRP najboljše ocene, izvedene v skladu z veljavnimi standardi in temeljijo na principu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih de-javnikih, vključno s pričakovanji glede prihodnjih dogodkov.

a) Oslabitev posojil in terjatevBanka in skupina pregledujeta portfelj posojil tekoče oziroma najmanj na tri mesece, da bi ugotovili oslabitve. Pred odločitvijo, ali je potrebno prikazati izgubo v izkazu poslovnega izida, skupina preveri, ali obstajajo informacije, ki označujejo padec ocenjenih prihodnjih denarnih tokov iz naslova skupine posojil. Dokazi vključujejo informacije o poslabšanju plačilne sposobnosti dolžnikov ali poslabšanje gospodarskih razmer in okoliščin. Prihodnji denarni tokovi v skupini finančnih sredstev se ocenjujejo na podlagi preteklih izkušenj in izgub pri sredstvih, ki nosijo kreditno tveganje, podobno kot sredstva v skupini. Pri oceni prihodnjih denarnih tokov se upoštevajo tudi podatki, ki kažejo učinke sedanjih okoliščin. Individualne ocene so opravljene na osnovi projekcije prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem vseh relevantnih informacij glede finančnega položaja in plačilne sposobnosti dolžnika ter zavarovanja finančnega sredstva. Metodologija in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, so predmet rednih preverjanj za zmanjšanje razlik med ocenjenimi in dejanskimi izgubami. Če bi se sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov znižala za eno odstotno točko, bi to imelo vpliv na dodatno oblikovanje oslabitev v višini 3.994 tisoč evrov za banko oziroma 3.995 tisoč evrov za skupino.

b) Poštene vrednosti finančnih instrumentovPoštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na osnovi objavljene tržne cene na datum poročanja, to je na osnovi cene, ki predstavlja najboljše povpraševanje za finančna sredstva.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z uporabo modelov vrednotenja. Ti vključujejo primerjavo s cenami pri zadnjih opravljenih tran-sakcijah, uporabo modela diskontiranih bodočih denarnih tokov ter ostale najpogostejše metode vrednotenja. Vsi uporabljeni modeli so preverjeni za zagotovitev, da rezultati vrednotenja us-trezno izražajo tržne pogoje, vključno z upoštevanjem relativne likvidnosti trga in ustreznosti uporabljenih kreditnih pribitkov. Spremembe ocene glede teh dejavnikov bi vplivale na poročanje poštene vrednost finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, in finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo.

c) Lastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajoLastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajo, so oslabljeni, če pride do pomembnega ali dolgotrajnega padca njihove poštene vrednosti pod nabavno vrednost. Odločitev, kaj predstavlja pomemben ali dolgotrajen padec poštene vrednosti, temelji na ocenah. Pri postavitvi teh ocen, poleg drugih dejavnikov, skupina upošteva volatilnost cen delnic. Oslabitev označujejo tudi do-kazi o poslabšanju finančnega položaja izdajatelja instrumenta, poslabšanje uspešnosti panoge in znižanje poslovnih ter finančnih denarnih tokov. Če bi vsa znižanja poštene vrednosti pod nabav-no vrednost šteli za pomembne ali dolgotrajne, bi banka in sku-pina realizirali dodatne izgube iz oslabitev v višini za 2.781 tisoč evrov s prerazvrstitvijo iz izkaza vseobsegajočega donosa v izkaz poslovnega izida tekočega leta.

d) Finančne naložbe v posesti do zapadlostiV skupino finančnih naložb v posesti do zapadlosti skupina razvršča neizvedene finančne instrumente z določenimi plačili in določeno zapadlostjo. Pred razvrstitvijo se preveri namen in spo-sobnost držati takšne naložbe do njihove zapadlosti. Če skupina ne bi bila sposobna držati naložbe do zapadlosti, bi posledično morala celotno skupino prerazvrstiti med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. V tem primeru bi morala naložbe pre-vrednotiti na pošteno vrednost, kar bi vplivalo na povečanje vred-nosti naložb in posledično na kapital za 1.605 tisoč evrov.



2.27 Poslovni segmenti

V poročilu po segmentih je poslovanje banke razdeljeno na tri segmente:- poslovanje s fizičnimi osebami, ki vključuje tekoče račune,

varčevanje, depozite, potrdila o vlogi, posredništvo zavarovalnih produktov, kreditne in debetne kartice ter posojila v večini malih podjetij in fizičnih oseb;

- poslovanje s pravnimi osebami, ki vključuje tekoče račune, depozite, posojila in druge kreditne produkte ter posle plačilnega prometa večinoma srednjih in velikih podjetij;

- finančni trgi, ki vključuje trgovanje s finančnimi instrumenti, izdane vrednostne papirje in medbančne odnose.

Banka pri poslovanju opravlja pretežno kreditne in depozitne posle. Poslovni segmenti so razkriti po metodologiji, uporabljeni pri pripravi internih poročil in jih obravnava odbor ALCO, ki ga sestavljajo tudi člani uprave. Vodje posameznih področij prejemajo med letom podrobna poročila o poslovanju svojih enot. Med letom ni bilo pomembnejših sprememb pri segmentih poročanja.

Obveznosti in sredstva so po segmentih poslovanja prikazani glede na to, v katerem segmentu so bili pridobljeni oziroma h kateremu segmentu so bili plasirani.

Transakcije med poslovnimi segmenti za namen medsebojnega obračunavanja temeljijo na usklajenih osnovah prenosa (interni prenosi dohodkovnih učinkov med poslovnimi področji, ključi prenosa stroškov storitvenih in režijskih enot na profitne). Neto obresti so v poročilu vključene po sistemu tržnih transfernih cen, pri čemer se posameznim poslom obračunajo transferni prihodki in odhodki ter transferne obrestne marže, ki kažejo prispevek posameznih poslov k neto obrestim banke.

Sistem transfernih cen za prerazporejanje neto obrestnih prihodkov je metodološko zasnoval in potrdil odbor ALCO; odbor in vodje posameznih področij prejemajo tudi mesečna poročila o transfernih cenah obrestovanih sredstev in obveznosti.


Banka 31. 12. 2011 Poslovanje s

fizičnimi osebamiPoslovanje s

pravnimi osebami Finančni trgi Skupaj

Celotni prihodki 43.402 65.579 32.300 141.281

- Zunanji prihodki 43.402 65.248 32.300 140.950

- Prihodki od drugih segmentov - 331 - 331

Čiste obresti 24.596 22.451 1.880 48.927

Čiste opravnine 10.937 5.717 (268) 16.386

Dobički finančnih poslov 364 (403) 7.168 7.129

Druge čiste poslovne (izgube) (129) (113) (102) (344)

Stroški z amortizacijo (26.654) (8.115) (2.653) (37.422)

Rezervacije (137) 112 (571) (596)

Oslabitve (1.563) (35.939) (15.168) (52.670)

Celotni poslovni izid 7.414 (16.290) (9.714) (18.590)

Odloženi davki - - - 3.715

Čisti poslovni izid (14.875)

Sredstva segmenta 538.305 1.178.496 740.999 2.457.800

Odvisna podjetja - 12.340 - 12.340

nerazporejeno - - - 20.773

Skupaj sredstva 2.490.913

Obveznosti segmenta 796.641 706.512 792.628 2.295.781


kapital - - - 181.333

Skupaj obveznosti in kapital 2.490.913

Druge postavke segmentov

Vlaganja v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva 515 777 383 1.675

amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev 1.156 1.747 861 3.764

31. 12. 2011Podatki za banko

Prilagoditev konsolidaciji Podatki za skupino

Čiste obresti 48.927 (32) 48.895

Čiste opravnine 16.386 (1) 16.385

Dobički finančnih poslov 7.129 - 7.129

Drugi čisti poslovni dobički (344) 769 425

Stroški z amortizacijo (37.422) (667) (38.089)

Rezervacije (596) (1) (597)

Oslabitve (52.670) (8) (52.678)

Celotni poslovni izid (18.590) 60 (18.530)

Davek od dohodkov pravnih oseb 3.715 - 3.715

Čisti poslovni izid (14.875) 60 (14.815)

Sredstva segmenta 2.490.913 1.852 2.492.765

Obveznosti segmenta 2.309.580 1.016 2.310.596

Kapital 181.333 836 182.169

Skupaj obveznosti in kapital 2.490.913 1.852 2.492.765

Poročilo o poslovanju po segmentih za leto 2011:

Prikaz prilagoditve poslovnih segmentov konsolidaciji:




Banka 31. 12. 2010 Poslovanje s

fizičnimi osebamiPoslovanje s

pravnimi osebami Finančni trgi Skupaj

Celotni prihodki 37.475 68.489 30.086 136.050

- Zunanji prihodki 37.475 68.169 30.086 135.730

- Prihodki od drugih segmentov - 320 - 320

Čiste obresti 19.584 30.697 4.786 55.067

Čiste opravnine 10.247 6.288 (274) 16.261

Dobički finančnih poslov 543 118 4.375 5.036

Druge čiste poslovne (izgube) (270) (156) (33) (459)

Stroški z amortizacijo (27.428) (9.559) (2.763) (39.750)

Rezervacije 272 (131) 127 268

Oslabitve (1.827) (21.650) (7.521) (30.998)

Celotni poslovni izid 1.121 5.607 (1.303) 5.425

Davek od dohodkov pravnih oseb - - - (925)

Čisti poslovni izid 4.500

Sredstva segmenta 508.981 1.225.707 830.470 2.565.158

Odvisna podjetja - 14.697 - 14.697


Skupaj sredstva 2.598.080

Obveznosti segmenta 800.812 725.525 855.751 2.382.088

Odvisna podjetja - 13 - 13


kapital - - - 199.926

Skupaj obveznosti in kapital 2.598.080

Druge postavke segmentov

Vlaganja v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva 761 1.389 611 2.761

amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev 1.035 1.891 831 3.757

31. 12. 2010Podatki za banko

Prilagoditev konsolidaciji Podatki za skupino

Čiste obresti 55.067 (59) 55.008

Čiste opravnine 16.261 (1) 16.260

Dobički finančnih poslov 5.035 6 5.041

Drugi čisti poslovni dobički (459) 753 294

Stroški z amortizacijo (39.749) (406) (40.155)

Rezervacije 279 (28) 251

Oslabitve (31.009) (5) (31.014)

Celotni poslovni izid 5.425 260 5.685

Davek od dohodkov pravnih oseb (925) (1) (926)

Čisti poslovni izid 4.500 259 4.759

Sredstva segmenta 2.598.080 1.137 2.599.217

Obveznosti segmenta 2.398.154 361 2.398.515

Kapital 199.926 776 200.702

Skupaj obveznosti in kapital 2.598.080 1.137 2.599.217

Prikaz prilagoditve poslovnih segmentov konsolidaciji:



Poročilo o poslovanju po segmentih za leto 2010:


Banka31.12.2011 Celotni prihodki Dolgoročna sredstva

Slovenija 113.517 1.441.482

Evropska unija 18.664 205.079

Države nekdanje Jugoslavije 7.779 43.433

Ostalo 1.321 28.357

Skupaj 141.281 1.718.351

Banka 31.12.2010 Celotni prihodki Dolgoročna sredstva

Slovenija 123.827 1.445.199


Države nekdanje Jugoslavije 6.940 28.946

Ostalo (1.293) 50.748

Skupaj 136.050 1.785.326

Skupina ustvarja strukturno največji del prihodkov na domačem trgu, pri čemer s posameznim komitentom ni ustvarila 10 % ali več skupnih prihodkov. Enako velja za predhodno poročevalsko obdobje.

Prikaz segmentov po geografskih področjih: - zneski v tisoč evrih





POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

3 ČISTE OBRESTI

Banka Skupina

2011 2010 2011 2010

prihodki iz obresti 115.799 112.663 115.778 112.628

krediti in vloge strankam, ki niso banke 90.858 89.639 90.837 89.604

krediti in vloge bankam 671 404 671 404

Vrednostni papirji 18.108 19.837 18.108 19.837

- finančna sredstva, namenjena trgovanju 1.266 1.374 1.266 1.374

- finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi ipi 386 971 386 971

- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 5.915 5.680 5.915 5.680

- finančna sredstva v posesti do zapadlosti 10.541 11.812 10.541 11.812

Vloge pri centralni banki 559 374 559 374

izvedeni finančni instrumenti - obrestni swap 5.603 2.409 5.603 2.409

Odhodki za obresti (66.872) (57.596) (66.883) (57.620)

krediti in vloge strank, ki niso banke (34.201) (30.844) (34.212) (30.868)

krediti in vloge bank (15.820) (12.188) (15.820) (12.188)

krediti in vloge centralne banke (334) (974) (334) (11.792)

izdani vrednostni papirji in potrdila o vlogi (13.347) (11.792) (13.347) (1.798)

izvedeni finančni instrumenti - obrestni swap (3.170) (1.798) (3.170) (974)

Čiste obresti 48.927 55.067 48.895 55.008

Banka v skupini je v letu 2011 realizirala 23.853 tisoč evrov prihodkov posamično oslabljenih kreditov (v letu 2010: 28.709 tisoč evrov).

Banka v skupini je v letu 2011 obračunala 4.608 tisoč evrov obresti iz naslova izdanih podrejenih obveznic (od tega je 125 tisoč evrov popustov pri prodaji obveznic) in 262 tisoč evrov obresti iz naslova izdanih podrejenih potrdil o vlogi, ki so vključene med odhodke za obresti.

4 PRIHODKI IZ DIVIDEND

Banka in skupina 2011 2010

Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 453 441

Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 423 287

skupaj 876 728


5 ČISTE OPRAVNINE

Banka Skupina

2011 2010 2011 2010

prejete opravnine 18.772 18.812 18.771 18.811

kartično poslovanje 6.954 7.006 6.954 7.006

plačilne storitve 6.794 6.597 6.793 6.596

Garancije in kreditni posli 1.741 1.662 1.741 1.662

Vodenje računov 3.012 3.142 3.012 3.142

Drugo 271 405 271 405

Dane opravnine (2.386) (2.551) (2.386) (2.551)

kartično poslovanje (1.496) (1.639) (1.496) (1.639)

plačilne storitve (619) (600) (619) (600)

Borzne storitve in drugi posli z Vp (178) (172) (178) (172)

Drugo (93) (140) (93) (140)

Čiste opravnine 16.386 16.261 16.385 16.260



6 REALIZIRANI DOBIČKI IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

V letu 2011 je bil realiziran manjši dobiček iz finančnih sredstev, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Največ je k realizaciji dobička v letu 2011 prispevala prodaja točk vzajemnih skladov.

Banka in skupina2011 2010

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1.085 1.637

Dolžniški vrednostni papirji (14) 706

Lastniški vrednostni papirji 1.099 931

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (534) (240)

skupaj 551 1.397


7 ČISTI DOBIČKI / (IZGUBE) IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH TRGOVANJU

Skupina uporablja valutne izvedene finančne instrumente za ekonomsko varovanje valutne izpostavljenosti, zato je treba njihove učinke presojati z učinki tečajnih razlik (tabela 10).


Lastniški vrednostni papirji (573) (296)

Dolžniški vrednostni papirji (163) (10)

Terminske pogodbe s pripadajočimi vrednostnimi papirji 599 740

Valutni izvedeni finančni instrumenti 924 (8.884)

Obrestne zamenjave in opcije (obrestna kapica) 1.815 1.303

nakup in prodaja tujih valut 387 329

skupaj 2.989 (6.818)

8 DOBIČKI / (IZGUBE) IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, PRIPOZNANIH PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Dobiček iz vrednotenja obveznic je posledica vrednotenja kupljenih dolžniških vrednostnih papirjev na pošteno vrednost, ki jo banka oblikuje na podlagi razpoložljivih kotacij z informacijskega portala (Reuters ali Bloomberg).

Skupina je v letu 2011 pri izdanih vrednostnih papirjih pripoznala dobiček v višini 3.930 tisoč evrov na osnovi vrednotenja po internem modelu.


(izgube) / dobički iz vrednotenja obveznic (332) 108

Dobički / (izgube) iz vrednotenja izdanih vrednostnih papirjev 3.930 (161)

skupaj 3.598 (53)

9 SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI PRI OBRAČUNAVANJU VAROVANJ PRED TVEGANJI

Z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji je skupina zavarovala pošteno vrednost nekaterih finančnih obveznosti iz naslova spremembe obrestnih mer.


Čisti dobiček / (izguba) izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju 4.906 (390)

Čista (izguba) / dobiček varovanih postavk (5.106) 488

skupaj (200) 98





10 ČISTE (IZGUBE) / DOBIČKI IZ TEČAJNIH RAZLIK

V primerjavi s predhodnim letom je bil v letu 2011 realiziran bistveno nižji rezultat tečajnih razlik.


pozitivne tečajne razlike 13.967 24.460

negativne tečajne razlike (14.647) (14.797)

skupaj (680) 9.663




11 ČISTE (IZGUBE) / DOBIČKI IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ NEKRATKOROČNIH SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO

Izgube ob odpravi pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo v letu 2011 izhajajo iz uničenja neuporabne računalniške in druge opreme.

Banka Skupina

2011 2010 2011 2010

pri prodaji poslovnih prostorov in stanovanj - 18 - 24

pri prodaji računalniške in druge opreme (5) 2 (5) 2

Skupaj (5) 20 (5) 26

12 DRUGE ČISTE POSLOVNE (IZGUBE) / DOBIČKI

V okviru davkov in drugih dajatev so v letu 2011 izkazani odhodki iz naslova davka na bilančno vsoto.

Banka Skupina

2011 2010 2011 2010

Dobički 296 301 1.065 1.058

prihodki iz prodaje nepremičnin - - 769 757

prihodki iz naslova najemnin 182 186 182 186

Drugi poslovni prihodki 114 115 114 115

izgube (640) (760) (640) (764)

Davki in druge dajatve (448) (108) (448) (111)

Vrnjene opravnine - (298) - (298)

Članarine (91) (119) (91) (120)

prispevki humanitarnim organizacijam (79) (112) (79) (112)

Drugi poslovni odhodki (22) (123) (22) (123)

Skupaj (344) (459) 425 294




14 AMORTIZACIJA

13 ADMINISTRATIVNI STROŠKI

Na dan 31. decembra 2011 je bilo v banki zaposlenih 530 delavcev (2010: 538 zaposlenih), od tega je imelo 39,10 % zaposlenih najmanj visokošolsko izobrazbo, 19,60 % zaposlenih višješolsko izobrazbo, 38,50 % zaposlenih srednješolsko izobrazbo, 2,80 % zaposlenih pa je imelo nižjo stopnjo izobrazbe. V letu 2011 je bilo v banki povprečno zaposlenih 535 delavcev. Podatki o zaposlenih so podrobneje predstavljeni v poglavju 6.6 poslovnega poročila.

V odvisni družbi so bili na dan 31. decembra leta 2010 in 2011 zaposleni 4 delavci.

V znesku storitev revidiranja in svetovanja se na revidiranje letnega poročila za leto 2011 nanaša 53 tisoč evrov, preostanek stroškov predstavlja plačila za nadzor in druge svetovalne storitve.

Oznaka tabele

BANKA SKUPINA

2011 2010 2011 2010

Amortizacija za opredmetena osnovna sredstva 27 (2.364) (2.527) (2.367) (2.531)

Amortizacija za neopredmetena sredstva 29 (1.400) (1.230) (1.401) (1.231)

Amortizacija naložbenih nepremičnin 28 - - (23) (9)

Skupaj (3.764) (3.757) (3.791) (3.771)

Banka Skupina

2011 2010 2011 2010

Stroški dela (18.752) (20.553) (19.022) (20.819)

Bruto plače in nadomestila (13.486) (14.357) (13.694) (14.553)

Dajatve za pokojninsko zavarovanje (1.903) (2.047) (1.918) (2.072)

prispevki za socialno zavarovanje (1.022) (1.097) (1.048) (1.111)

Drugi stroški dela (2.341) (3.052) (2.362) (3.083)

Splošni in administrativni stroški (14.906) (15.439) (15.276) (15.565)

Stroški informacijske tehnologije (3.516) (4.125) (3.516) (4.125)

Stroški poslovnih kartic (2.383) (2.365) (2.383) (2.365)

Stroški vzdrževanja (1.771) (1.885) (1.784) (1.901)

Stroški oglaševanja (787) (893) (787) (893)

najemnine (719) (740) (720) (740)

Stroški materiala in energije (658) (668) (675) (696)

Stroški pisarniškega materiala (564) (399) (569) (407)

Revizijske in svetovalne storitve (244) (237) (440) (358)

Stroški drugih storitev (4.264) (4.127) (4.402) (4.080)

Skupaj (33.658) (35.992) (34.298) (36.384)


15 REZERVACIJE

16 OSLABITVE

Večji del rezervacij v letu 2011 je bilo oblikovanih iz naslova prevzetih obveznosti za odobrene in neizkoriščene kredite ter garancije, med tem ko so bile v letu 2010 rezervacije iz tega naslova sproščene.

V letu 2011 je skupina oblikovala več oslabitev iz naslova kreditov in vrednostnih papirjev kot v preteklem letu. Poslabšanje gospodarskih razmer in povečanje plačilne nediscipline je povečalo obseg oblikovanih oslabitev finančnih naložb banke in skupine za 70 %.

Oznaka tabele

BANKA SKUPINA

2011 2010 2011 2010

Rezervacije za prevzete obveznosti 43 (414) 85 (415) 67

Rezervacije za obveznosti do zaposlenih 43 (74) 462 (74) 452

Rezervacije za pravno nerešene tožbe 43 (108) (268) (108) (268)

Skupaj (596) 279 (597) 251

BANKA SKupiNA

2011 2010 2011 2010

Oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti (39.160) (23.491) (39.160) (23.496)

Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (9.758) (7.518) (9.758) (7.518)

Oslabitve lastniških vrednostnih papirjev (9.782) (7.518) (9.782) (7.518)

Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev 92 - 92 -

Oslabitve vzajemnih skladov (68) - (68) -

Oslabitve finančnih sredstev v posesti do zapadlosti (3.752) - (3.752) -

Oslabitve drugih sredstev - - (8) (5)

Skupaj (52.670) (31.009) (52.678) (31.019)






17 DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IZ REDNEGA POSLOVANJA

18 ČISTA (IZGUBA) / DOBIČEK NA DELNICO

Odložene terjatve za davek so posledica izkazanega negativnega poslovnega rezultata in vrednotenja finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo, na nižjo pošteno vrednost.

Davčna uprava lahko kadarkoli izvede davčno inšpekcijo za tekoče poročevalsko obdobje v naslednjih petih letih ter na osnovi rezultatov naloži dodatno obveznost ali kazen. Uprava ni seznanjena z nobenimi okoliščinami, ki bi lahko bile razlog za potencialno obveznost iz tega naslova.

Osnovna izguba oziroma dobiček na delnico je izračunan z delitvijo čiste izgube oziroma dobička s tehtanim povprečnim številom izdanih navadnih delnic, zmanjšanim za odkupljene lastne delnice. Izdani podrejeni dolžniški vrednostni papirji ne nosijo pravice do zamenjave za kapital, zato ne predstavljajo novih potencialnih delnic.

Oznaka tabele

BANKA SKupiNA

2011 2010 2011 2010

Davek - (1.409) - (1.409)

Odloženi davek 31.2 3.715 484 3.715 483

Davčna terjatev / (obveznost) 3.715 (925) 3.715 (926)

(izguba) / dobiček pred obdavčitvijo (18.590) 5.425 (18.530) 5.455

Davek izračunan po 20 % davčni stopnji 3.717 (1.085) 3.733 (1.091)

Davčno nepriznani odhodki (169) (248) (172) (250)

Davčne olajšave / (koriščenje nepripoznane davčne izgube) - 222 (13) 224

prihodki, ki ne povečujejo davčne osnove 167 186 167 191

Skupaj 3.715 (925) 3.715 (926)

BANKA SKupiNA

2011 2010 2011 2010

Čista (izguba) / dobiček, ki pripada prednostnim delničarjem (2.976) 900 (2.964) 952

Čista (izguba) / dobiček, ki pripada navadnim delničarjem (11.899) 3.600 (11.851) 3.807

Število navadnih delnic 406.653 406.653 406.653 406.653

Osnovna in popravljena čista (izguba) / dobiček na delnico (v evrih na delnico) (29) 9 (29) 9


19 DENAR V BLAGAJNI IN STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI

20 FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU

Skupina je v letu 2011 zvišala vloge pri centralni banki iz naslova depozitov preko noči. Povprečna obveznost za obvezno rezervo je v letu 2011 znašala 25.696 tisoč evrov (2010: 26.535 tisoč evrov).

Banka mora izpolnjevati zahteve zagotavljanja obvezne rezerve pri centralni banki. Višina obvezne rezerve je odvisna od obsega in strukture prejetih vlog. Trenutna zahteva Banke Slovenije glede izračuna zneska obvezne rezerve je določena v višini 2 % za vse vloge in dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo do dveh let. Banka je v letu 2011 brez težav zagotavljala potrebno višino obvezne rezerve.

Sredstva obvezne rezerve so praviloma v celoti razpoložljiva za dnevno poslovanje banke, zato so v celoti upoštevana med denarnimi ustrezniki (tabela 49).

Skupina je v letu 2011 zmanjšala obseg finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, tako na segmentu dolžniških in tudi lastniških vrednostnih papirjev.

Skupina v letih 2010 in 2011 ni zastavila finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, prav tako ni imela dolžniških vrednostnih papirjev z originalno zapadlostjo do treh mesecev.

Banka in skupina Oznaka tabele 2011 2010

izvedeni finančni instrumenti 20a 17.153 12.645

Dolžniški vrednostni papirji 20.409 32.023

Obveznice 11.019 14.722

- kotirajo na borzi vrednostnih papirjev 11.019 14.722

- ne kotirajo na borzi vrednostnih papirjev - -

potrdila o vlogi 9.390 17.301

Lastniški vrednostni papirji 15.255 20.697

Delnice 15.255 20.697

- kotirajo na borzi vrednostnih papirjev 9.899 12.498

- ne kotirajo na borzi vrednostnih papirjev 5.356 8.199

skupaj 52.817 65.365




Gotovina v blagajni 10.240 10.691

Vloge pri centralni banki 157.923 117.633

skupaj 168.163 128.324


20a Izvedeni finančni instrumenti

21 FINANČNA SREDSTVA, PRIPOZNANA PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

V letu 2011 je skupina zmanjšala obseg trgovanja s terminskimi pogodbami, katerih poštena vrednost je ob koncu leta znašala 9.313 tisoč evrov (2010: 6.965 tisoč evrov). Višja poštena vrednost na tem segmentu je posledica znižanja tržnih cen vrednostnih papirjev.

Največji vpliv na izkazano pošteno vrednost obrestnih zamenjav imajo sklenjene obrestne zamenjave za varovanje izdanih obveznic. V tem primeru je skupina plačevala nižje variabilne obresti in prejemala fiksne obresti ter tako realizirala neto pozitivni rezultat. Poštena vrednost obrestnih zamenjav se je zvišala predvsem zaradi povečanja obsega obrestnih zamenjav.

V letu 2011 je skupina zmanjšala obseg valutnih zamenjav, pri tem se je poštena vrednost zaradi gibanja tečajev tujih valut zvišala.

V letu 2011 je zmanjšanje naložb finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, posledica zapadlosti vrednostnih papirjev, negativno je na spremembo vplivala tudi izguba iz vrednotenja obveznic na pošteno vrednost v skupni višini -332 tisoč evrov (tabela 8).

Skupina med finančnimi instrumenti, pripoznanimi po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, izkazuje predvsem obveznice z vgrajenimi izpeljanimi finančnimi instrumenti, ki lahko pomembno spreminjajo pričakovane denarne tokove. Za te naložbe ima banka oblikovano politiko, ki med drugim opredeljuje zahtevano donosnost in obdobje investiranja.

Skupina v letih 2011 in 2010 ni zastavila nobenih finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.

Banka in skupinapogodbena vrednost poštena vrednost

2011 2010 2011 2010

izvedeni finančni instrumenti

Terminski posli z vrednostnimi papirji 33.611 46.140 9.313 6.965

Obrestne zamenjave 131.724 75.303 6.517 5.203

Valutne zamenjave 56.766 75.306 1.314 443

Opcija (obrestna kapica) 12.000 10.000 9 34

skupaj 234.101 206.749 17.153 12.645


Dolžniški vrednostni papirji

Obveznice 7.823 29.445

skupaj 7.823 29.445




22 FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO

Naložbe v lastniške vrednostne papirje sestavljajo naložbe v delnice in deleže, izkazane po pošteni in nabavni vrednosti. Med naložbe po nabavni vrednosti so vključene naložbe v višini 3.172 tisoč evrov in vključujejo naložbe v Bankart d.o.o. Ljubljana, Kreditni biro Sisbon d.o.o., Skupno pokojninsko družbo d.d. Ljubljana, KDD d.d. Ljubljana, Regionalno razvojno agencijo d.o.o. Celje in Swift La Hulpe Belgija. Z izjemo Regionalne razvojne agencije d.o.o. Celje, kjer ima banka 15,7-odstotni lastniški delež, predstavljajo ostale naložbe banke manjši lastniški delež.


stanja Oslabitve stanja Oslabitve

Dolžniški vrednostni papirji 177.997 - 195.046 (92)

Obveznice 177.997 - 191.098 (92)

Blagajniški zapisi in zakladne menice - - 3.948 -

Lastniški vrednostni papirji 49.716 (26.663) 50.699 (16.881)

Delnice 46.758 (24.953) 47.742 (16.881)

Deleži 2.958 (1.710) 2.957 -

Vzajemni skladi 3.015 (864) 10.403 (3.146)

skupaj bruto 230.728 (27.527) 256.148 (20.119)

skupaj neto 203.201 236.029




Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji

Skupaj finančna sredstva RZPDelnice Deleži

Vzajemni skladi

Obveznice, potrdila o vlogi

Blagajniški zapisi, zakladne menice

Stanje 1. 1. 2011 30.861 2.957 7.257 191.006 3.948 236.029

Nakup 892 - 350 50.305 - 51.547

Prodaja (26) - (5.974) - - (6.000)

Prenos na finančna sredstva v posesti do zapadlosti - - - (5.001) - (5.001)

Unovčitev ob zapadlosti - - - (57.815) (4.000) (61.815)

Sprememba poštene vrednosti (1.849) - 587 (591) 52 (1.801)

Oslabitve (8.071) (1.711) (68) 92 - (9.758)

Stanje 31. 12. 2011 21.807 1.246 2.152 177.996 - 203.201

Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji

Skupaj finančna sredstva RZPDelnice Deleži

Vzajemni skladi

Obveznice, potrdila o vlogi

Blagajniški zapisi, zakladne menice

Stanje 1. 1. 2010 48.859 506 6.539 191.307 9.950 257.161

Nakup 6.606 2.451 - 44.469 3.944 57.470

Prodaja (16.478) - - (13.113) - (29.591)

Unovčitev ob zapadlosti - - - (31.504) (9.997) (41.501)

Sprememba poštene vrednosti (608) - 718 (987) (13) (890)

Oslabitve (7.518) - - - - (7.518)

Obresti in tečajne razlike - - - 834 64 898

Stanje 31. 12. 2010 30.861 2.957 7.257 191.006 3.948 236.029

Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo:

V letu 2011 so bile oblikovane oslabitve delnic v višini 8.071 tisoč evrov.



23 KREDITI BANKAM

Med denar in denarne ustreznike (tabela 49) so vključeni krediti bankam z zapadlostjo do 90 dni v znesku 54.985 tisoč evrov (2010: 83.714 tisoč evrov).

V letu 2010 in 2011 so bile oblikovane oslabitve za kredit tuji poslovni banki.


stanja Oslabitve stanja Oslabitve

Vpogledne vloge 19.418 - 22.027 -

kratkoročni krediti 35.569 - 61.687 -

Dolgoročni krediti 78 (11) 2.234 (40)

skupaj bruto 55.065 (11) 85.948 (40)

skupaj neto 55.054 85.908

24 KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE

24.1 Razčlenitev po vrstah posojilojemalcev, po poslih, ročnosti in valuti:

Banka 31. 12. 2011 kratkoročni

Oslabitev kratkoročnih Dolgoročni

Oslabitev dolgoročnih

V domači valuti 582.295 (82.703) 1.196.783 (48.058)

krediti državi - - 2.705 -

krediti prebivalstvu 49.310 (3.080) 275.915 (5.128)

- limiti na TRR in kartice 35.205 (205) - -

- stanovanjski krediti - - 156.050 (2.747)

- krediti za osebno potrošnjo 13.212 (2.431) 119.865 (2.381)

- nedovoljena stanja na TRR 893 (444) - -

krediti podjetjem 532.985 (79.623) 918.163 (42.930)

- velikim podjetjem 186.326 (20.930) 456.182 (12.289)

- majhnim in srednjim podjetjem 313.792 (47.259) 399.484 (25.974)

- drugim 32.867 (11.434) 62.497 (4.667)

V tuji valuti 7.255 (92) 40.381 (2.501)

krediti prebivalstvu - - 22.019 (1.140)

- stanovanjski krediti - - 15.976 (316)

- krediti za osebno potrošnjo in drugi - - 6.043 (824)

krediti podjetjem 7.255 (92) 18.362 (1.361)

- velikim podjetjem 5.103 (58) 3.411 (14)

- majhnim in srednjim podjetjem 2.152 (34) 14.662 (1.341)

- drugim - - 289 (6)

Skupaj 589.550 (82.795) 1.237.164 (50.559)

Skupaj po ročnosti neto 506.755 1.186.605

Skupaj vse ročnosti neto 1.693.360



Banka 31. 12. 2010 kratkoročni



V domači valuti 670.128 (57.174) 1.060.270 (37.232)

krediti državi - - 5.409 -

krediti prebivalstvu 50.574 (3.318) 265.282 (4.338)





krediti podjetjem 619.554 (53.856) 789.579 (32.894)



- drugim 4.469 (2.741) 42.704 (2.083)

V tuji valuti 16.677 (400) 59.925 (2.145)

krediti prebivalstvu - - 24.107 (788)



krediti podjetjem 16.677 (400) 35.818 (1.357)



- drugim - - 957 (8)

Skupaj 686.805 (57.574) 1.120.195 (39.377)



SKUPINA 31. 12. 2011 Kratkoročni



V domači valuti 578.645 (82.703) 1.197.238 (48.062)

Krediti državi - - 2.705 -

Krediti prebivalstvu 49.310 (3.080) 275.982 (5.128)





Krediti podjetjem 529.335 (79.623) 918.551 (42.934)



- drugim 32.871 (11.438) 62.497 (4.667)

V tuji valuti 7.255 (92) 40.381 (2.501)

Krediti prebivalstvu - - 22.019 (1.140)



Krediti podjetjem 7.255 (92) 18.362 (1.361)



- drugim - - 289 (6)

Skupaj 585.900 (82.795) 1.237.619 (50.563)






SKUPINA 31. 12. 2010 Kratkoročni



V domači valuti 667.081 (57.171) 1.060.640 (37.240)

Krediti državi - - 5.409 -

Krediti prebivalstvu 50.578 (3.318) 265.348 (4.338)


- stanovanjski krediti 4 - 139.217 (2.003)



Krediti podjetjem 616.503 (53.853) 789.883 (32.902)



- drugim 4.469 (2.741) 42.704 (2.083)

V tuji valuti 16.677 (400) 59.925 (2.145)

Krediti prebivalstvu - - 24.107 (788)



Krediti podjetjem 16.677 (400) 35.818 (1.357)



- drugim - - 957 (8)

Skupaj 683.758 (57.571) 1.120.565 (39.385)





24.2 Oslabitve in odpisi za kredite strankam, ki niso banke, po vrstah kreditov:

Banka Limiti na TRR in kartice

Stano- vanjski krediti

krediti za osebno

potrošnjo

nedovoljena stanja

na TRR

krediti za druge namene

krediti prebival-

stvuVelikim

podjetjem

Majhnim in srednjim podjetjem Drugim

krediti podjetjem Skupaj

Stanje 1. 1. 2010 323 2.988 3.825 546 49 7.731 14.298 47.192 4.535 66.025 73.756

Oslabitve (91) (825) 1.812 76 (49) 923 7.198 16.437 297 23.932 24.855

Odpisi - (28) (51) (131) - (210) (1.157) (293) - (1.450) (1.660)

Stanje 31. 12. 2010 232 2.135 5.586 491 - 8.444 20.339 63.336 4.832 88.507 96.951

Oslabitve (27) 932 221 27 - 1.153 12.952 12.885 11.275 37.112 38.265

Odpisi - (4) (171) (74) - (249) - (1.613) - (1.613) (1.862)

Stanje 31. 12. 2011 205 3.063 5.636 444 - 9.348 33.291 74.608 16.107 124.006 133.354

SKUPINA Limiti na TRR in kartice

Stano- vanjski krediti

Krediti za osebno

potrošnjo

Nedovol- jena stanja

na TRR

Krediti za druge namene

Krediti prebival-

stvuVelikim

podjetjem

Majhnim in srednjim podjetjem Drugim

Krediti podjetjem Skupaj

Stanje 1. 1. 2010 323 2.988 3.825 546 49 7.731 14.298 47.196 4.535 66.029 73.760

Oslabitve (91) (825) 1.812 76 (49) 923 7.198 16.438 297 23.933 24.856

Odpisi - (28) (51) (131) - (210) (1.157) (293) - (1.450) (1.660)

Stanje 31. 12. 2010 232 2.135 5.586 491 - 8.444 20.339 63.341 4.832 88.512 96.956

Oslabitve (27) 932 221 27 - 1.153 12.952 12.880 11.279 37.111 38.264

Odpisi - (4) (171) (74) - (249) - (1.613) - (1.613) (1.862)

Stanje 31. 12. 2011 205 3.063 5.636 444 - 9.348 33.291 74.608 16.111 124.010 133.358








25 FINANČNA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI

25a Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

25b Zastavljeni vrednostni papirji


stanja Oslabitev stanja Oslabitev

Obveznice 221.058 (3.752) 276.273 -

Zakladne menice 52.005 - - -

skupaj 273.063 (3.752) 276.273 -

skupaj 25a 269.311 276.273


stanja Oslabitev stanja Oslabitev

Obveznice države - - 32.390 -

skupaj 25b - - 32.390 -

skupaj 25a in 25b 269.311 308.663

Banka v letu 2011 ni imela zastavljenih državnih obveznic v posesti do zapadlosti (2010: 32.390 tisoč evrov).

Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti:

Banka in skupina Dolžniški vrednostni papirji

skupaj finančna sredstva v posesti do zapadlostiObveznice Zakladne menice

stanje 1. 1. 2011 308.663 - 308.663

nakup 59.533 51.862 111.395

prenos iz RZp 5.025 - 5.025

Oslabitve (3.752) - (3.752)

unovčitev ob zapadlosti (150.557) - (150.557)

Obračunane obresti 11.130 143 11.273

plačane obresti (12.736) - (12.736)

stanje 31. 12. 2011 217.306 52.005 269.311

Banka in skupina Dolžniški vrednostni papirji

skupaj finančna sredstva v posesti do zapadlostiObveznice Zakladne menice

stanje 1. 1. 2010 231.849 83.346 315.195

nakup 112.218 - 112.218

unovčitev ob zapadlosti (36.498) (83.346) (119.844)

Obračunane obresti 12.090 102 12.192

plačane obresti (10.996) (102) (11.098)

stanje 31. 12. 2010 308.663 - 308.663

Med letom 2011 je banka obveznico Republike Grčije prerazvrstila v skupino finančnih sredstev, v posesti do zapadlosti.

V letu 2011 je banka kupovala državne obveznice ter obveznice prvovrstnih bank.



2011 2010 2011 2010

Varovanje poštene vrednosti - hedge accounting 189.150 20.000 4.838 -

skupaj 189.150 20.000 4.838 -

26 IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI, NAMENJENI VAROVANJU

Banka je v letu 2011 zavarovala izdane obveznice in nekatere prejete depozite pred obrestnim tveganjem tako, da je sklenila obrestno zamenjavo (IRS). Navedene instrumente banka računovodsko obravnava v okviru pravil Hedge Accountinga kot varovanje poštene vrednosti.



27 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Banka Oznaka tabele

Zemljišča in gradbeni

objektiRačunalniška

oprema Ostala OSOS v pripravi

in drugo Skupaj

nabavna vrednost 1. 1. 2010 33.508 12.885 8.316 1 54.710

Povečanja - - - 1.617 1.617

Prenos iz OS v pripravi 11 1.344 218 (1.573) -

Zmanjšanja (144) (997) (475) - (1.616)


Popravki vrednosti 1. 1. 2010 19.761 9.238 5.167 - 34.166

amortizacija 14 645 1.232 650 - 2.527

Zmanjšanja (125) (974) (459) - (1.558)


neto sedanja vrednost 31. 12. 2010 13.094 3.736 2.701 45 19.576


Povečanja - - - 605 605

Prenos iz OS v pripravi 61 316 144 (521) -

Zmanjšanja - (1.188) (283) - (1.471)



amortizacija 14 515 1.247 602 - 2.364

Zmanjšanja - (1.179) (277) - (1.456)


neto sedanja vrednost 31. 12. 2011 12.640 2.796 2.237 129 17.802



SKUPINA Oznaka tabele

Zemljišča in gradbeni

objektiRačunalniška

oprema Ostala OSOS v pripravi

in drugo Skupaj

Nabavna vrednost 1. 1. 2010 33.584 12.902 8.378 1 54.865

Povečanja - - - 1.619 1.619

Prenos iz OS v pripravi 11 1.344 220 (1.575) -

Zmanjšanja (144) (998) (477) - (1.619)



Amortizacija 14 645 1.236 650 - 2.531

Zmanjšanja (125) (974) (461) - (1.560)


Neto sedanja vrednost 31. 12. 2010 13.165 3.738 2.710 45 19.658


Povečanja - - - 1.475 1.475

Prenos iz OS v pripravi 61 317 145 (523) -

Zmanjšanja - (1.196) (286) - (1.482)



Amortizacija 14 515 1.248 604 - 2.367

Zmanjšanja - (1.188) (280) - (1.468)


Neto sedanja vrednost 31. 12. 2011 12.711 2.799 2.245 997 18.752

Večje nabave v letu 2011 predstavljajo nakupi računalniške opreme v skupni višini 316 tisoč evrov (POS terminali, bankomati, osebni računalniki) in ostalega poslovnega inventarja. Znižanja so predvsem posledica prodaje in uničenja dotrajane neuporabne računal-niške in druge opreme.

Vsa opredmetena osnovna sredstva so prosta bremen (v letu 2011 in v letu 2010).

Vrednost osnovnih sredstev v pridobivanju skupine v višini 868 tisoč evrov se nanaša na izgradnjo nove poslovne hale v Preboldu za oddajo.


28 NALOŽBENE NEPREMIČNINE

SkupinaZemljišča

Gradbeni objekti Skupaj

nabavna vrednost 1. 1. 2010 33 295 328

povečanja - - -

prenos iz zalog - 1.539 1.539

Zmanjšanja - (29) (29)

nabavna vrednost 31. 12. 2010 33 1.805 1.838

popravki vrednosti 1. 1. 2010 - 22 22

amortizacija - 9 9

Zmanjšanja - - -


neto sedanja vrednost 31. 12. 2010 - 1.774 1.807


prenos iz zalog - 1.609 1.609

Zmanjšanja - (123) (123)



amortizacija - 23 23

Zmanjšanja - - -


neto sedanja vrednost 31. 12. 2011 33 3.237 3.270

Skupna vrednost naložbenih nepremičnin se nanaša na neodpisano vrednost zemljišč in zgradb, nabavljenih za prodajo oziroma oddajo v poslovni najem. Povečanje je posledica prenosa stanovanj iz zalog dokončanih proizvodov.

Ocenjena poštena vrednost naložbenih nepremičnin na dan 31. 12. 2011 znaša 3.695 tisoč evrov (2010: 2.004 tisoč evrov).




29 NEOPREDMETENA SREDSTVA

Banka Oznaka tabele

Računalniški programi in

licence

neopredmetena sredstva v pripravi

in drugo Skupaj

nabavna vrednost 1. 1. 2010 11.814 368 12.182

Povečanja - 1.144 1.144

Prenos iz OS v pripravi 1.247 (1.247) -


Popravki vrednosti 1. 1. 2010 6.845 - 6.845

amortizacija 14 1.230 - 1.230


neto sedanja vrednost 31. 12. 2010 4.986 265 5.251


Povečanja - 1.070 1.070


Zmanjšanja (122) - (122)



amortizacija 14 1.400 - 1.400



neto sedanja vrednost 31. 12. 2011 4.761 160 4.921



SKUPINA Oznaka tabele

Računalniški programi in

licence

Neopredmetena sredstva v pripravi

in drugo Skupaj

Nabavna vrednost 1. 1. 2010 11.819 368 12.187

Povečanja - 1.145 1.145




Amortizacija 14 1.231 - 1.231


Neto sedanja vrednost 31. 12. 2010 4.991 265 5.256


Povečanja - 1.070 1.070





Amortizacija 14 1.401 - 1.401



Neto sedanja vrednost 31. 12. 2011 4.765 160 4.925

Večje nabave v letu 2011 predstavljajo vlaganja v dokončanje izgradnje podatkovnega skladišča ter programsko opremo s področja poslovanja s prebivalstvom v višini 466 tisoč evrov, plačilnega prometa v višini 91 tisoč evrov in izdaje E-računov v višini 77 tisoč evrov, ter nakup licenc za uporabo programske opreme (Microsoft) v višini 234 tisoč evrov.

Poštena vrednost neopredmetenih sredstev ob koncu poslovnega leta ne odstopa od njihove knjigovodske vrednosti.





30 DOLGOROČNE NALOŽBE BANKE V KAPITAL ODVISNIH, PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH DRUŽB

31 TERJATVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

31.1 Terjatve za davek

31.2 Odložene terjatve za davek

Posest d.o.o., Celje Znesek naložbe

% udeležbe

% glasovalnih

pravic

Višina osnovnega

kapitala Poslovni izid

31. 12. 2010 2.257 100,00 100,00 2.124 29

31. 12. 2011 2.257 100,00 100,00 2.124 56

Banka Skupina

2011 2010 2011 2010

Davek od dohodkov 1.409 1.582 1.409 1.582

Odloženi davki 7.799 3.412 7.802 3.415

Stanje terjatev 31. decembra 9.208 4.994 9.211 4.997

Banka Skupina

2011 2010 2011 2010

Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 5.935 3.030 5.935 3.030

Rezervacije za obveznosti do zaposlenih 343 372 346 375

Davčna izguba 1.521 - 1.521 -

Tržni vrednostni papirji - 10 - 10

Terjatve iz odloženih davkov 7.799 3.412 7.802 3.415

Terjatev za tekoče davke predstavlja plačane akontacije v višini 1.409 tisoč evrov. Znesek odloženih davkov v višini 7.802 tisoč evrov (banka 7.799 tisoč evrov) je obrazložen v pojasnilu 31.2.

Največji delež v stanju oblikovanih odloženih davkov predstavljajo terjatve za odložene davke iz naslova oslabitev vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo. Zaradi znižanja njihove poštene vrednosti in evidentiranja prevrednotovalnih odhodkov je banka oblikovala terjatve za odložene davke. Zaradi ustvarjenega negativnega poslovnega rezultata in načrtovanih poslovnih dobičkov za obdobje naslednjih petih let je banka oblikovala terjatve za odložene davke.


Gibanje odloženih davkov:

Banka Skupina

2011 2010 2011 2010

Stanje na dan 1. januarja 3.412 2.756 3.415 2.760

SprememBe odloženih davkov v izkazu poSlovnega izida:

Tržni vrednostni papirji

- odprava terjatev (10) - (10) -

vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo - oslabitve

- oblikovanje terjatev za oslabitev 2.720 1.504 2.720 1.504

- odprava terjatev za oslabitev (488) (893) (488) (893)

rezervacije za obveznosti do zaposlenih

- oblikovanje terjatev 1 3 1 4

- odprava terjatev (29) (130) (29) (132)

davčna izguba

- oblikovanje terjatev 1.521 - 1.521 -

Spremembe odloženih davkov v izkazu poslovnega izida na dan 31. decembra 3.715 484 3.715 483

SprememBe odloženih davkov v izkazu vSeoBSegajočega donoSa:

vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo

- vrednotenje po pošteni vrednosti 502 (1.453) 502 (1.453)

- odprava 170 1.625 170 1.625

Spremembe odloženih davkov v izkazu vseobsegajočega donosa na dan 31. decembra 672 172 672 172

izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 7.799 3.412 7.802 3.415






Banka Skupina

2011 2010 2011 2010

Finančna sredstva 1.987 2.071 2.264 2.208

Druge terjatve do prebivalstva 2.021 2.045 2.021 2.045

Terjatve iz naslova terminskih pogodb 1.637 - 1.637 -

Terjatve po plačilnih karticah 550 734 550 734

Terjatve za provizije 413 281 413 281

Terjatve do kupcev - - 310 145

Druge terjatve 112 79 98 82

Oslabitve (2.746) (1.068) (2.765) (1.079)

nefinančna sredstva 171 148 2.975 4.190

Odloženi stroški poslovanja 130 141 130 146

Zaloge blaga in storitev 41 7 2.732 4.027

Terjatve za vstopni DDV - - 113 17

Skupaj 2.158 2.219 5.239 6.398

Na zmanjšanje drugih sredstev skupine je vplivalo predvsem znižanje zalog v odvisnem podjetju zaradi prodaje stanovanj v višini 646 tisoč evrov in prenosa na naložbene nepremičnine v znesku 1.353 tisoč evrov.

Gibanje oslabitev za druga sredstva:

32 DRUGA SREDSTVA

33 FINANČNE OBVEZNOSTI DO CENTRALNE BANKE

Banka Skupina

Stanje 1. 1. 2010 1.078 1.084

Oslabitve 42 47

Odprava oslabitev (52) (52)

Stanje 31. 12. 2010 1.068 1.079

Oslabitve 1.739 1.747

Odprava oslabitev (61) (61)

Stanje 31. 12. 2011 2.746 2.765

Banka in skupina 2011 2010

kratkoročni krediti pri ECB v domači valuti 10.060 70.013

Dolgoročni krediti pri ECB v domači valuti 80.022 -

skupaj 90.082 70.013


34 FINANČNE OBVEZNOSTI, NAMENJENE TRGOVANJU

35 FINANČNE OBVEZNOSTI, PRIPOZNANE PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA


2011 2010 2011 2010

Terminski posli z vrednostnimi papirji 33.611 46.140 609 1.679

Obrestne zamenjave 131.724 75.303 814 1.691

Valutne zamenjave 56.766 75.306 735 2.610

Opcija (obrestna kapica) 12.000 10.000 9 34

skupaj 234.101 206.749 2.167 6.014

Banka in skupina Obrestna mera 31. 12. 2011 2011 2010

potrdila o vlogi, z zapadlostjo 2012 5,00 % 1.491 1.547

podrejene obveznice BCE10, z zapadlostjo 2017 5,00 % 34.655 38.503

skupaj 36.146 40.050

Pri terminskih poslih z vrednostnimi papirji poštena vrednost predstavlja negativna vrednotenja zaradi razlike v ceni pri terminskih prodajah.

V letu 2011 je skupina zmanjšala obseg valutnih zamenjav in posledično obveznosti iz tega naslova.

Med finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti, banka vključuje vrednostne papirje, ki so v skladu s politiko obvladovanja tveganj zavarovani z izvedenim finančnim instrumentom – obrestno zamenjavo. V okviru obrestne zamenjave je banka nominalno obrestno mero zamenjala z variabilno obrestno mero in s tem zavarovala tveganje padca – nižanja dolgoročnih obrestnih mer.

Nominalna vrednost podrejene obveznice BCE10 znaša 37.000 tisoč evrov, poštena vrednost v letu 2011 pa 34.655 tisoč evrov (v letu 2010: 38.503 tisoč evrov).

Na osnovi Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic obveznice BCE10 predstavljajo podrejeni dolg banke, ki se vključujejo v dodatni kapital I do višine 50 % temeljnega kapitala banke in imajo naslednje lastnosti:- obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane, za vse obveznosti jamči banka z vsem svojim premoženjem;- obveznosti iz obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim dolžniškim instrumentom in so izplačane šele, ko so

izplačane vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov in obveznosti na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II in so visoko tvegan vrednostni papir;

- vplačane podrejene obveznice so na razpolago za kritje izgub banke šele v stečaju oziroma likvidaciji banke, niso pa na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja banke.

Računovodenje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, temelji na odpravi nedoslednosti merjenja, ki bi sicer izhajala iz pripoznavanja dobičkov in izgub na različnih podlagah. Tako pridobi banka ustreznejše informacije o obveznostih ter z njimi povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti za finančne obveznosti, pripoznane po odplačni vrednosti, in obrestne zamenjave, merjene po pošteni vrednosti. Podrejene obveznice BCE10 kotirajo na borzi vrednostnih papirjev, potrdila o vlogi pa ne.






36 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI – VLOGE BANK

36.1 Razčlenitev po valuti in ročnosti obveznosti

36.2 Analiza po teritoriju


na vpogled 1.044 955

V domači valuti 248 439

V tuji valuti 796 516

kratkoročne 19.961 53.480

V domači valuti 19.961 53.480

skupaj 21.005 54.435


slovenija 12.727 34.986

Države bivše Jugoslavije 3.220 14.395


skupaj 21.005 54.435


SKUPINA2011 2010

Na vpogled Kratkoročne Dolgoročne Na vpogled Kratkoročne Dolgoročne

Podjetja in zasebniki 121.659 311.007 317.407 120.797 320.668 330.857

V domači valuti 118.317 310.783 317.317 118.878 320.539 330.857

V tuji valuti 3.342 224 90 1.919 129 -

Prebivalstvo 326.207 204.420 198.101 321.012 245.655 159.969

V domači valuti 313.712 201.421 196.152 313.165 241.377 158.245

V tuji valuti 12.495 2.999 1.949 7.847 4.278 1.724

Skupaj 447.866 515.427 515.508 441.809 566.323 490.826

Skupaj na vpogled, kratkoročne in dolgoročne 1.478.801 1.498.958


Banka Skupina

2011 2010 2011 2010

Slovenija 1.461.024 1.485.663 1.461.020 1.485.660

Države bivše Jugoslavije 7.305 7.086 7.305 7.086

Evropska unija 8.222 4.550 8.222 4.550

Ostalo 2.254 1.662 2.254 1.662

Skupaj 1.478.805 1.498.961 1.478.801 1.498.958

37 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI – VLOGE STRANK, KI NISO BANKE

37.1 Razčlenitev glede na valuto in ročnost obveznosti ter glede na vrsto komitentov

Banka 2011 2010

na vpogled kratkoročne Dolgoročne na vpogled kratkoročne Dolgoročne

Podjetja in zasebniki 121.663 311.007 317.407 120.800 320.668 330.857

V domači valuti 118.321 310.783 317.317 118.881 320.539 330.857

V tuji valuti 3.342 224 90 1.919 129 -

Prebivalstvo 326.207 204.420 198.101 321.012 245.655 159.969

V domači valuti 313.712 201.421 196.152 313.165 241.377 158.245

V tuji valuti 12.495 2.999 1.949 7.847 4.278 1.724

Skupaj 447.870 515.427 515.508 441.812 566.323 490.826

Skupaj na vpogled, kratkoročne in dolgoročne 1.478.805 1.498.961






kratkoročni Dolgoročni kratkoročni Dolgoročni

V domači valuti - 6.224 - 8.847

skupaj 6.224 8.847

38 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI – KREDITI BANK

38.1 Razčlenitev po valuti in ročnosti obveznosti

39 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI – KREDITI STRANK, KI NISO BANKE






V domači valuti 396.023 411.267

kratkoročni krediti 15.046 32.110

Dolgoročni krediti 380.977 379.157

V tuji valuti - 8.068

Dolgoročni krediti - 8.068

skupaj 396.023 419.335


slovenija 223.533 198.256


skupaj 396.023 419.335


40 DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI - zneski v tisoč evrih


potrdila o vlogi - domača valuta 86.540 99.405

do 1 leta 3,85 % 11.681 6.555

nad 1 leto do 2 let 4,05 % 29.021 28.988

nad 2 leti do 3 let 5,00 % 42.164 18.739

nad 3 leti do 4 let - - 41.454

nad 4 leti do 5 let 4,97 % 3.674 3.669

Obveznice - domača valuta 98.980 61.031

obveznice BCE13 in BCE14, zapadlost 2015 4,68 % 61.755 61.031

obveznice BCE15, zapadlost 2016 5,00 % 37.225 -

skupaj 185.520 160.436

Z namenom povečanja dolgoročnih virov banke in s tem zagotovitve ustrezne strukture virov ter nadomestitve zapadlih obveznic BCE8 je banka februarja 2011 izdala obveznice 15. emisije v emisijski višini 34.150 tisoč evrov po obrestni meri 5 % letno. Obveznice so na ime, nominirane v EUR, izdane v nematerializirani obliki z oznako BCE15. Obresti se izplačujejo letno, izplačilo glavnice je obzapa-dlosti 15. februarja 2016. Obveznosti iz obveznic niso posebej zavarovane ali garantirane. Za vse obveznosti iz obveznic jamči banka z vsem svojim premoženjem neomejeno.

Obveznice BCE13, BCE14 in BCE15 kotirajo na borzi vrednostnih papirjev, potrdila o vlogi pa ne.


41 PODREJENE OBVEZNOSTI - zneski v tisoč evrih


podrejene obveznice BCE8, z zapadlostjo v 2011 (EuR) - - 13.032

podrejena potrdila o vlogi, z zapadlostjo v 2014 (EuR) 2,75 % 10.284 10.278

podrejene obveznice BCE12, z zapadlostjo v 2016 (EuR) 6,50 % 12.511 12.497

podrejene obveznice BCE11, z zapadlostjo v 2017 (EuR) 3,66 % 49.622 49.551

skupaj 72.417 85.358

V oktobru in novembru leta 2007 je banka izdala podrejena potr-dila o vlogi v višini 10,25 milijona evrov po obrestni meri Euribor 6M, povečani za 1 odstotno točko, z zapadlostjo 7 let. Obresti banka izplačuje polletno.

Banka je v letu 2007 za izboljšanje kapitalske ustreznosti in za-gotavljanje nadaljnje rasti obsega poslovanja ponovno izdala podrejene obveznice (BCE11). V skladu z opredelitvijo v Sklepu o izračunu kapitala bank in hranilnic imajo naravo inovativnega finančnega instrumenta in se na podlagi odločbe Banke Slovenije z dne 4. decembra 2007 vključujejo v izračun temeljnega kapitala (Tier 1), morebitni presežek pa v dodatni kapital I. Glavne lastnosti izdanih inovativnih podrejenih obveznic so:- instrument ima nedoločen rok zapadlosti, odpoklic pa je mo-

goč, vendar ne prej kot po desetih letih od dneva vplačila celo-tne emisije, v celoti in ne delno in z odobritvijo Banke Slovenije;

- za izplačilo vseh obveznosti iz naslova obveznic jamči banka neomejeno z vsem svojim premoženjem;

- obveznice niso posebej zavarovane niti pokrite z garancijo ban-ke, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo priori-tete izplačil pred drugimi upniki;

- obveznosti iz obveznic so v celotni višini podrejene obvezno-stim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi podreje-nih dolžniških instrumentov, kar pomeni, da se ob morebitnem stečaju oziroma likvidaciji banke izplačajo šele tik pred neku-mulativnimiprednostnimi delnicami in navadnimi delnicami in so tako visoko tvegan vrednostni papir;

- banka ne more izplačati dobička iz poslovanja banke, če v te-kočem letu ne poravna obveznosti iz naslova inovativnega in-strumenta;

- vplačila iz naslova obveznic so brezpogojno razpoložljiva banki in jih banka lahko uporabi za pokrivanje izgube v času rednega poslovanja;

- banka ima možnost, da zadrži plačilo obresti iz naslova obve-znice, če v preteklem poslovnem letu ne izkazuje bilančnega dobička, izplačila po obveznici so nekumulativna, zato v tem primeru imetnik obveznice nima več terjatve iz naslova obresti.

Opisane inovativne podrejene obveznice je banka izdala v nomi-nalni višini 50 milijonov evrov z nedoločenim rokom zapadlosti po obrestni meri Euribor 6M, povečani za 2 odstotni točki.

Navedena obrestna mera velja za obdobje 10 let, ob neodpokli-cu se obrestni pribitek poveča za 1 odstotno točko. Prvi obrestni kupon je zapadel 28. junija 2008, naslednji obrestni kuponi za-padajo polletno.

Uprava Banke Celje d.d. je 13. maja 2009 za zagotovitev doda-tnega kapitala za obvladovanje tveganj ter zagotovitev kvalitetnih virov za uvrstitev v dolgoročne naložbe banke sprejela sklep o izdaji podrejenih imenskih obveznic Banke Celje d.d. – 12. emisija (oznaka BCE12). Po stanju 31. decembra 2011 je vpisanih 12.511 tisoč evrov po fiksni nominalni obrestni meri 6,5 %, z zapadlostjo 15. junija 2016. Obresti se izplačujejo letno, prvi obrestni kupon je zapadel v izplačilo 15. junija 2010, zadnji pa zapade 15. junija 2016.

Podrejene obveznice BCE12 imajo lastnosti podrejenega dolga in jih banka vključuje v izračun dodatnega kapitala I. Vplačane podrejene obveznice so na razpolago za kritje izgube banke šele v stečaju oziroma likvidaciji banke in niso na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja banke. Obveznice niso posebej zavarovane niti pokrite z garancijo banke, z njo poveza-ne osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki. Za izplačilo vseh obveznosti iz naslova obveznic neomejeno jamči banka z vsem svojim premoženjem. Obvezno-sti iz obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim dolžniškim instrumentom in so izplačane šele, ko so izplačane vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov in obveznosti na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II.

Podrejene obveznice BCE11 in BCE12 kotirajo na borzi vredno-stnih papirjev.


42 FINANČNE OBVEZNOSTI, VEZANE NA FINANČNA SREDSTVA, KI NE IZPOLNJUJEJO POGOJEV ZA ODPRAVO PRIPOZNANJA

43 IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI, NAMENJENI VAROVANJU

44 REZERVACIJE




Skupina je v letu 2011 zavarovala izdane obveznice in nekatere prejete depozite pred obrestnim tveganjem, tako da je sklenila obre-stno zamenjavo (IRS). Navedene instrumente banka računovodsko obravnava v okviru pravil Hedge Accountinga kot varovanje po-štene vrednosti.

31. decembra 2011 je bilo oblikovanih 7.110 tisoč evrov rezervacij za pravno nerešene tožbe iz naslova denacionalizacijskega postopka upravne zgradbe. V letu 2011 je banka dodatno oblikovala 108 tisoč evrov rezervacij iz tega naslova in porabila 1.167 tisoč evrov re-zervacij za plačilo denacionalizacijskim upravičencem.

Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu, so:- rast plač, v skladu s koeficientom inflacije, ob upoštevanju napredovanj in glede na pretečeno delovno dobo, je bila predvidena v

višini 4 % letno (2010: 3,50 %);- diskontni faktor v višini 5,20 % (2010: 4,90 %);- 534 (v banki 530) zaposlenih, upravičenih do izplačila ugodnosti (2010: 542 zaposlenih v skupini, 538 zaposlenih v banki).

Druge rezervacije se v celoti nanašajo na rezervacije za nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS). Če varčevalec v NSVS ne izkoristi možnosti najetja stanovanjskega kredita po pogojih NSVS, mora banka Stanovanjskemu skladu RS vrniti vse premije, ki jih je varčevalec v času varčevanja prejel.


kratkoročne finančne obveznosti do tujih bank v domači valuti - 30.993

skupaj - 30.993


2011 2010 2011 2010

Varovanje poštene vrednosti - hedge accounting 189.150 20.000 8 348

skupaj 189.150 20.000 8 348

Oznaka tabele

Banka skupina

2011 2010 2011 2010

Rezervacije za pravno nerešene tožbe 48a 7.110 8.169 7.110 8.169

Rezervacije za potencialne obveznosti 48d 3.042 2.628 3.043 2.628

Rezervacije za pokojnine in podobne do zaposlenih obveznosti 2.171 2.128 2.202 2.159

Druge rezervacije 275 312 275 312

skupaj 12.598 13.237 12.630 13.268


45 DRUGE OBVEZNOSTI




Vse druge obveznosti, razen obveznosti iz davščin in iz plač, so finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti.

Gibanje rezervacij:

Banka skupina

2011 2010 2011 2010

Obveznosti iz kartičnega poslovanja 3.261 3.584 3.261 3.584

Obveznosti iz plač 1.534 2.369 1.574 2.412

Obveznosti do dobaviteljev 1.478 1.913 2.051 2.020

Vnaprej vračunani stroški 708 727 770 794

Obveznosti iz davščin 538 349 628 464

Obveznosti za provizije 63 60 63 60

Drugo 1.003 1.125 1.226 1.126

skupaj 8.585 10.127 9.573 10.460

BankaRezervacije

za pravno nerešene tožbe

Rezervacije za potencialne

obveznostiRezervacije

za pokojnineDruge

rezervacije Skupaj

Stanje 1. 1. 2010 7.901 2.713 2.743 602 13.959

Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij 268 (85) (462) - (279)

Poraba rezervacij - - (153) (290) (443)

Stanje 31. 12. 2010 8.169 2.628 2.128 312 13.237

Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij 108 414 74 - 596

Poraba rezervacij (1.167) - (31) (37) (1.235)

Stanje 31. 12. 2011 7.110 3.042 2.171 275 12.598

SKUPINARezervacije

za pravno nerešene tožbe

Rezervacije za potencialne

obveznostiRezervacije

za pokojnineDruge

rezervacije Skupaj

Stanje 1. 1. 2010 7.901 2.695 2.783 602 13.981

Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij 268 (67) (471) - (270)

Poraba rezervacij - - (153) (290) (443)

Stanje 31. 12. 2010 8.169 2.628 2.159 312 13.268

Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij 108 415 74 - 597

Poraba rezervacij (1.167) - (31) (37) (1.235)

Stanje 31. 12. 2011 7.110 3.043 2.202 275 12.630


46 KAPITAL

46.1 Vpisani kapital

Osnovni kapital banke je sestavljen iz 508.629 kosovnih delnic, ki glasijo na ime in so izdane v nematerializirani obliki. Med delnicami je 80 % navadnih delnic s pravico glasovanja in 20 % prednostnih delnic. Prednostne delnice nosijo pravico do prednostnega izplačila fiksne dividende. So nekumulativne in ne nosijo pravice do kumulativnosti izplačila dividend.

Odvisna družba banke je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo in ne kot delniška družba.

Na 23. redni skupščini delničarjev banke dne 22. maja 2008 so lastniki pooblastili upravo banke, da lahko v obdobju petih let poveča osnovni kapital z izdajo novih delnic. Znesek odobrenega kapitala ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, ki obstaja v času, ko je bilo pooblastilo dano, kar predstavlja 211.061 delnic. Nove delnice lahko banka izdaja samo s soglasjem nadzornega sveta banke.

Banka je v oktobru 2008 uspešno izpeljala proces dokapitalizacije iz odobrenega kapitala, v katerem je prodala 86.506 delnic v skupni emisijski vrednosti 35 milijonov evrov. V letih 2009, 2010 in 2011 banka ni izdajala novih delnic iz naslova odobrenega kapitala.

Delničarji banke z lastniškimi deleži, večjimi od 3 %, so prikazani v spodnji tabeli:

46.2 Odkupljene lastne delnice

Po stanju 31. decembra 2011 in po stanju 31. decembra 2010 je imela banka v svojem portfelju 251 navadnih lastnih delnic v skupni višini 31 tisoč evrov, ki so evidentirane kot odbitna postavka kapitala.

46.3 Kapitalske rezerve

V letih 2009, 2010 in 2011 so kapitalske rezerve ostale nespremenjene v višini 51.380 tisoč evrov.

Kapitalske rezerve skupine so znašale 51.542 tisoč evrov in so bile višje od kapitalskih rezerv banke za 162 tisoč evrov.

Delež v osnovnem kapitalu banke Delež glasovalnih pravic

Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana 40,99 % 49,42 %

Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana 9,36 % 6,70 %

Vzajemni sklad NFD 1 Delniški Ljubljana 9,21 % 9,65 %

Abanka Vipa d.d. Ljubljana 4,00 % 3,36 %

Unior d.d. Zreče 3,88 % 4,84 %

Zavarovalnica Triglav d.d. in Kritni sklad Ljubljana 3,75 % 2,68 %

- v %

Število delnic in višina osnovnega kapitala:

Banka

Število delnic

Delniški kapital

navadne delnice

Prednostne delnice Skupaj

Stanje 31. 12. 2009 508.629 13.584 3.396 16.980

Stanje 31. 12. 2010 508.629 13.584 3.396 16.980

Stanje 31. 12. 2011 508.629 13.584 3.396 16.980



46.4 Rezerve banke in zadržani dobiček

Spremembe v stanju rezerv:

Na osnovi določil 64. člena Zakona o gospodarskih družbah mora banka oblikovati zakonske rezerve v tolikšni višini, da vsota zneska zakonskih in kapitalskih rezerv doseže 10 % osnovnega kapitala. Po stanju 31. decembra 2010 je imela banka oblikovane zakonske rezerve v višini 17 % osnovnega kapitala.

Druge rezerve iz dobička so oblikovane za neznana tveganja. V njihovo breme bo banka oblikovala izkazan negativni finančni rezultat in razliko vključila v izračun temeljnega kapitala v skladu s Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic.

V skladu s statutom banke je izplačljiv le zadržani dobiček.

banka Zakonskerezerve

Druge rezerve iz dobička

Zadržanidobiček Skupaj

Stanje 1. 1. 2010 2.904 119.595 - 122.499

Povečanje za del čistega dobička poslovnega leta - 2.839 - 2.839

Povečanje za neizplačane dividende iz preteklih let - 38 - 38

Stanje 31. 12. 2010 2.904 122.472 - 125.376

Povečanje za del čistega dobička poslovnega leta - 1.182 - 1.182

Povečanje za neizplačane dividende iz preteklih let - 37 - 37

Stanje 31. 12. 2011 2.904 123.691 - 126.595

skupina Zakonskerezerve

Druge rezerve iz dobička

Zadržanidobiček skupaj

stanje 1. 1. 2010 2.904 119.793 377 123.074

povečanje za del čistega dobička poslovnega leta - 2.839 (220) 2.619

povečanje za neizplačane dividende iz preteklih let - 38 - 38

stanje 31. 12. 2010 2.904 122.670 157 125.731

povečanje za del čistega dobička poslovnega leta - 1.182 259 1.441

povečanje za neizplačane dividende iz preteklih let - 37 - 37

stanje 31. 12. 2011 2.904 123.889 416 127.209




46.5 Presežek iz prevrednotenja

Spremembe v stanju presežka iz prevrednotenja:

Banka in skupina

stanje 1. 1. 2010 4.660

izgube iz spremembe poštene vrednosti Vp, razpoložljivih za prodajo (8.041)

prenos na oslabitve 7.518

prodaja Vp, razpoložljivih za prodajo (166)

stanje 31. 12. 2010 3.971

izgube iz spremembe poštene vrednosti Vp, razpoložljivih za prodajo (11.559)

prenos na oslabitve 9.758

prodaja Vp, razpoložljivih za prodajo (886)

stanje 31. 12. 2011 1.284


47 DIVIDENDA NA DELNICO

Obveznost za izplačilo dividend nastane, ko je višina dividende potrjena na skupščini delničarjev banke. Dividenda za poslovno leto 2010 v višini 2,10 evra na navadno in prednostno delnico je bila potrjena na 26. skupščini delničarjev banke 24. maja 2011 in izplačana v maju 2011.

48 POTENCIALNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI

a) Pravni postopkiNa dan 31. decembra 2011 je imela skupina oblikovane rezervacije za pravno nerešene tožbe v skupni višini 7.110 tisoč evrov iz naslova denacionalizacijskega postopka (31. decembra 2010: 8.169 tisoč evrov), ki po presoji skupine zadoščajo za poravnavo vseh potencialnihdenacionalizacijskih obveznosti. Del oblikovanih rezervacij je bil v letu 2011 uporabljeno za plačilo denacionalizacijskim upravičenkam. Banka v skupini je zoper prejet sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da se revizija postopka vračila poslovne stavbe v postopku denacionalizacije zavrže, vložila ustavno pritožbo. Hkrati je bil vložen odškodninski zahtevek na Slovensko odškodninsko družbo, saj je bilo premoženje, ki je predmet vračanja, pridobljeno na odplačni način. Sodna postopka še nista zaključena.

b) Potencialna obremenitev kapitalaSkupina na dan 31. decembra 2011 ni imela bodočih obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.

c) Potencialne in prevzete obveznostiOsnovni namen teh instrumentov je zagotoviti, da so sredstva na razpolago, ko stranke zahtevajo. Garancije in stand-by akreditivi predstavljajo nepreklicno jamstvo, da bo skupina izvršila plačilo takrat, ko stranka ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti do tretje stranke. Zahteve po gotovini pri garancijah in stand-by akreditivih so manjše od zneska teh obveznosti, saj skupina na osnovi podatkov preteklih let ne pričakuje, da bo tretja stranka zahtevala gotovinsko izpolnitev obveznosti, zato so manj tvegani.

Prevzete obveznosti za kredite predstavljajo neizkoriščen del kreditov v obliki posojil, garancij in kreditnih pisem. Glede na kreditno tveganje teh obveznosti je skupina izpostavljena izgubi, ki je enaka vrednosti neporabljenih obveznosti.





K vrednosti garancij je v letu 2011 vključenih 70.287 tisoč evrov (v letu 2010: 52.338 tisoč evrov) storitvenih garancij.

Prihodki iz naslova opravnin za storitvene garancije so v letu 2011 znašali 1.026 tisoč evrov (2010: 883 tisoč evrov).

Denar in denarni ustrezniki v izkazu denarnih tokov predstavljajo instrumente z originalno zapadlostjo do 90 dni.

d) Razčlenitev pogodbenih zneskov bančnih garancij, dokumentarnih akreditivov in prevzetih obveznosti

e) Gibanje storitvenih garancij

Oznaka tabele

Banka skupina

2011 2010 2011 2010

Garancije in stand-by akreditivi 96.612 80.261 96.612 80.261

prevzete obveznosti 176.113 171.227 174.202 171.004

- zapadlost do 1 leta 139.345 140.411 137.434 140.188

- zapadlost nad 1 leto 36.768 30.816 36.768 30.816

skupaj 272.725 251.488 270.814 251.265

Rezervacije za zunajbilančno tveganje 44 (3.042) (2.628) (3.043) (2.628)

skupaj 269.683 248.860 267.771 248.637

Banka in skupina

stanje 1. 1. 2010 47.476

Odobrene storitvene garancije 50.230

Zapadle storitvene garancije (45.368)

stanje 31. 12. 2010 52.338

Odobrene storitvene garancije 69.750

Zapadle storitvene garancije (51.806)

stanje 31. 12. 2011 70.282

Banka in skupinaOznaka tabele 2011 2010

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 19 168.163 128.324

krediti bankam 23 54.985 83.714

skupaj 223.148 212.038

49 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI


Med povezane stranke so zajeti ključno ravnateljsko osebje (uprava banke, člani nadzornega sveta in ožje vodstvo ter ožji družinski člani navedenih oseb), družbe s pomembnim vplivom ter odvisna družba.

Bruto izplačila upravi, nadzornemu svetu in ožjemu vodstvu

Bruto izplačila članom uprave in nadzornemu svetu

Uprava banke je v letu 2011 štela tri člane, ožje vodstvo banke pa trinajst članov (ožje vodstvo skupine je štelo štirinajst članov). Po spremembi statusa največjih lastnikov je država sredi leta 2011 postala posredni lastnik banke, posledično je banka uskladila plače uprave in ožjega vodstva z zakonodajo, ki ureja prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenje.

Fiksni prejemki vključujejo bruto plačo, variabilni prejemki del plače iz naslova uspešnosti poslovanja preteklega leta, drugi prejemki pa izplačan regres za letni dopust, premije za dodatno pokojninsko zavarovanje in rentno varčevanje ter obračunane bonitete.

50 RAZKRITJA ODNOSOV S POVEZANIMI OSEBAMI




BANKA

2011 2010

Članiuprave

Člani nadzornega

svetaOžje

vodstvo SkupajČlani

uprave

Člani nadzornega

svetaOžje

vodstvo Skupaj

Fiksni prejemki 428 - 1.142 1.570 385 - 1.302 1.687

Variabilni prejemki 132 - 110 242 94 - 194 288

Drugi prejemki 89 - 133 222 85 - 196 281

Sejnine - 56 - 56 - 36 - 36

Skupaj 649 56 1.385 2.090 564 36 1.692 2.292

BANKA

2011 2010

Prejemki Prejemki

Fiksni Variabilni Drugi Skupaj Fiksni Variabilni Drugi Skupaj

Člani uprave

Predsednik uprave 158 50 38 246 151 48 37 236

Namestnik predsednika uprave 139 42 27 208 129 41 27 197

Član uprave 131 40 25 195 105 5 21 131

Skupaj 428 132 89 649 385 94 85 564

skupina

2011 2010

Članiuprave

Člani nadzornega

svetaOžje

vodstvo skupajČlani

uprave

Člani nadzornega

svetaOžje

vodstvo skupaj

Fiksni prejemki 428 - 1.246 1.673 385 - 1.385 1.770

Variabilni prejemki 132 - 113 245 94 - 199 293

Drugi prejemki 89 - 142 231 85 - 204 289

sejnine - 56 - 56 - 36 - 36

skupaj 649 56 1.500 2.205 564 36 1.788 2.388


V maju 2011 je bil na Skupščini Banke Celje d.d. imenovan nov nadzorni svet.


2011 2010

Fiksnoplačilo za

deloPovračilastroškov Skupaj

Fiksnoplačilo za

deloPovračilastroškov Skupaj

Člani nadzornega sveta

Star nadzorni svet

Predsednik nadzornega sveta 4 - 4 - - -

Namestnik predsednika nadzornega sveta 5 - 5 10 - 10

Član nadzornega sveta 4 - 4 - - -

Član nadzornega sveta 4 - 4 9 - 9

Član nadzornega sveta 4 1 5 8 - 8

Nov nadzorni svet

Predsednik nadzornega sveta 5 - 5 - - -

Namestnik predsednika nadzornega sveta 5 - 5 - - -



Član nadzornega sveta 4 2 7 - - -


Član nadzornega sveta 4 - 4 9 - 9

Skupaj 53 3 57 36 - 36




BANKA2010

Člani uprave in članinadzornega sveta s

povezanimi osebami

Ožje vodstvos povezanimi

osebami

Delničarji zveč kot 20 %

delnic Posest d.o.o. Skupaj

Terjatve

Krediti 195 318 14.077 12.470 27.060

Vrednostni papirji - - 43.924 - 43.924

Prevzete obveznosti 19 29 - 223 271

Izdane garancije - - 2.575 - 2.575

Skupaj 214 347 60.576 12.693 73.830

Odplačila kreditov med letom 31 185 80.509 4.220 84.945

Obveznosti

Depoziti 779 1.009 10.552 - 12.340

Obveznice in potrdila o vlogi - - 6.635 - 6.635

Skupaj 779 1.009 17.187 - 18.975

Prihodki iz obresti 5 16 1.733 320 2.074

Odhodki za obresti 48 48 611 - 707

BANKA2011


povezanimi osebami


osebami


delnic Posest d.o.o. Skupaj

Terjatve

Krediti 147 380 8.576 12.340 21.443

Vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti - - 17.515 - 17.515

Prevzete obveznosti 25 31 - 1.912 1.968

Izdane garancije - - 2.351 - 2.351

Skupaj 172 411 28.442 14.252 43.277

Odplačila kreditov med letom 54 84 71.224 3.930 75.292

Obveznosti

Depoziti 1.358 1.335 11.203 - 13.896

Obveznice in potrdila o vlogi 451 157 8.729 - 9.337

Skupaj 1.809 1.492 19.932 - 23.233

Prihodki iz obresti 5 16 1.056 331 1.408

Odhodki za obresti 94 77 550 - 721

Odnosi s povezanimi osebami




skupina2011


povezanimi osebami


osebami


delnic skupaj

Terjatve

krediti 147 380 8.576 9.103

Vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti - - 17.515 17.515

prevzete obveznosti 25 32 - 57

izdane garancije - - 2.351 2.351

skupaj 172 412 28.442 29.026

Odplačila kreditov med letom 54 90 71.224 71.368

Obveznosti

Depoziti 1.358 1.511 11.203 14.072

Obveznice in potrdila o vlogi 451 157 8.729 9.337

skupaj 1.809 1.668 19.932 23.409

prihodki iz obresti 5 16 1.056 1.077

Odhodki za obresti 94 83 550 727

skupina2010


povezanimi osebami


osebami


delnic skupaj

Terjatve

krediti 195 318 14.077 14.590

Vrednostni papirji - - 43.924 43.924

prevzete obveznosti 19 29 - 48

izdane garancije - - 2.575 2.575

skupaj 214 347 60.576 61.137

Odplačila kreditov med letom 31 185 80.509 80.725

Obveznosti

Depoziti 779 1.141 10.552 12.472

Obveznice in potrdila o vlogi - - 6.635 6.635

skupaj 779 1.141 17.187 19.107

prihodki iz obresti 5 16 1.733 1.754

Odhodki za obresti 48 53 611 712

Banka v skupini je od sredine leta 2011 v posredni državni lasti Republike Slovenije, saj imata dve državni družbi, NLB d.d. Ljubljana in SOD d.d. Ljubljana, skupaj v banki več kot 50-odstotni lastniški delež.

Na dan 31. 12. 2011 je skupni znesek vseh posamično pomembnih danih kreditov državi s povezanimi družbami znašal 115.000 tisoč evrov (11 transakcij), na dan 31. 12. 2010 pa 328.653 tisoč evrov (23 transakcij).


Skupni znesek posamično pomembnih prejetih kreditov in depozitov je na dan 31. 12. 2011 znašal 471.264 tisoč evrov (28 transakcij) ter obrestne zamenjave v višini 30.000 tisoč evrov. Na dan 31. 12. 2010 je skupni znesek posamično pomembnih prejetih kreditov znašal 376.000 tisoč evrov (23 transakcij), posamično pomembnih obrestnih zamenjav na dan 31. 12. 2010 ni bilo.

Učinki, pripoznani v letih 2011 in 2010, so v izkazu poslovnega izida evidentirani predvsem med obrestnimi prihodki in odhodki. Obrestni prihodki so v letu 2011 znašali 16 tisoč evrov, v letu 2010 pa 816 tisoč evrov. Obrestni odhodki so v letu 2011 znašali 7.322 tisoč evrov, v letu 2010 pa 1.648 tisoč evrov. Banka je v izkazu poslovnega izida v letu 2011 pripoznala tudi 97 tisoč evrov neto izgub iz vrednotenja sklenjene obrestne zamenjave.

Za posle s povezanimi osebami, vključno z državo in z njo povezanimi družbami banka v skupini uporablja Tarifo nadomestil Banke Celje d.d. in Sklep o obrestnih merah Banke Celje d.d., ki se uporabljata tudi za ostale stranke.

51 PODATKI O DELU POSLOVNO-ORGANIZACIJSKIH ENOT V TUJINI

Banka nima poslovno-organizacijskih enot v tujini.

52 DOGODKI PO PRETEKU POSLOVNEGA LETA

Po preteku poslovnega leta v skupini ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na njen finančni položaj, poslovni izid in pojasnila, razkrita v letnem poročilu.


letno poročilo banke celje d.d. in skupine banke celje za leto 201158ea7a84-7a99-477f-ada9... ·...

Documents