letopis 2010 - planinska zveza slovenije pzs 2010_web.pdf · v počastitev mednarodnega dneve...

LETOPIS 2010

www.pzs.si

ORGANIGRAM PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

UPRAVNI ODBOR(predsedstvo, voljeni člani, načelniki komisij z zbori dejavnostmi ter predsedniki MDO)

GOSPODARSKAKOMISIJA

ODBOR ZAPRIZNANJA

ZALOŽNIŠKIODBOR

ODBOR ZAČLANSTVO

PRAVNAKOMISIJA

KOMISIJA ZA USPOSABLJANJEIN PREVENTIVO

KOMISIJA ZA TURNO KOLESARJENJE

KOMISIJA ZA TEKMOVALNOTURNO SMUČANJE

KOMISIJA ZA ODPRAVEV TUJA GORSTVA

NADZORNI ODBOR(predsednik in 4 člani)

ČASTNO SODIŠČE(predsednik, tožilec in člani)

PREDSEDNIK

PREDSEDSTVO

SKUPŠČINA (predstavniki 263 PD)

STROKOVNA SLUŽBA (generalni sekretar in strokovni sodelavci)

MLADINSKA KOMISIJA VODNIŠKA KOMISIJA KOMISIJA ZA ALPINIZEM KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE KOMISIJA ZA VARSTVOGORSKE NARAVE

Naslov: LETOPIS PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2010 (priloga Obvestil PZS) | Izdajatelj in založnik: Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9, Ljubljana, www.pzs.si, [email protected] | Uredil: Bojan Rotovnik | Oblikovanje: MEDIA CENTER, Marko Gorjup s.p. | Tisk:

Fotolito Dolenc, Ljubljana | Naklada: 700 izvodov | Besedila in fotografije: arhiv PZS

KDO JE KDO V PZS (na dan 31. 12. 2010)

• predsednik: Bojan Rotovnik.• podpredsedniki: Slavica Tovšak, Tone Tomše in Borut Peršolja.

• voljeni člani upravnega odbora: Danilo Škerbinek, Uroš Vidovič in Miro Eržen, Mirko Tovšak.• predsedniki in načelniki komisij z zborom dejavnosti: Tomo Česen (Komisija za športno plezanje), Miha Habjan (Komisija za alpinizem), Rok Kovšca (Mladinska komisija), Franc Gričar (Vodniška komisija), Janez Bizjak (Komisija za varstvo gorske narave) in Igor Mlakar (Komisija za planinska pota).• predsedniki MDO: Anton Purg (MDO Podravja), Borut Vukovič (MDO Zasavja), Drago Horjak (MDO Koroške), Dragotin Kuster (MDO Pomurja), France Benedik (MDO Gorenjske), Gregor Rupnik (MDO Posočja), Jurček Nowakk (MDO Kamniško Bistriškega območja), Manja Rajh (Savinjski MDO), Marinka Koželj Stepic (MDO Ljubljane), Marko Goršič (MDO Notranjske), Marko Vidmar (MDO Primorsko – Notranjskih PD), Rudolf E. Skobe (MDO Dolenjske in Bele Krajine).

• načelniki komisij, ki nimajo zborov: Aleš Glavnik (Gospodarska komisija), Janez Krč (Komisija za tekmovalno turno smučanje), Jože Rovan (Komisija za turno kolesarstvo) in Anton Škarja (Komisija za odprave v tuja gorstva).• vodje odborov: Božidar Lavrič (Založniški odbor), Jože Melanšek (Odbor za priznanja), Matej Planko (Odbor za članstvo), Vladimir Habjan (urednik Planinskega vestnika), Bojan Rotovnik (urednik Obvestil PZS) in Zdenka Mihelič (urednica spletnih strani).

• predsednik častnega sodišča: Stane Simšič.• predsednik nadzornega odbora: Andrej Brvar.

• strokovna služba: Vera Šmid (v.d. generalne sekretarke), Mija Damjan – Stegu (vodja pisarne), Danilo Sbrizaj (KPP, GK, KVGN), Veronika Susman Šegatin (MK in VK), Matjaž Šerkezi (KA, KOTG, KŠP, KTK, KTTK), Anica Brancelj (Planinska založba), Hedvika Petkovšek (Obvestila, koledar, spletna stran), Urša Mali (računovodstvo, Planinski vestnik) in Katarina Maček (blagajna in članarina).

www.pzs.si 3

PREDSTAVITEV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE• Ustanovljena 1893 (naslednik Slovenskega planinskega društva).• Med najbolj množičnimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija.• V Planinsko zvezo Slovenije je včlanjenih 263 društev, ki imajo skupaj 57.031 članov različnih starostnih skupin (glede na število prebivalcev Republike Slovenije to pomeni 2,8% vsega prebivalstva).• včlanjenih 17.837 mladih planincev, od predšolskih otrok do starosti 26 let.• Članstvo v planinski organizaciji nudi posamezniku možnost sodelovanja v številnih planinskih aktivnostih, popuste pri prenočevanju v planinskih kočah v Sloveniji in Evropi, več različnih vrst zavarovanj, ugodnosti pri nakupu planinske opreme …• Planinska društva upravljajo s 174 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki z okoli 6.000 ležišči.• Planinska organizacija skrbi za 1.664 planinskih poti v skupni dolžini preko 9.000 km, od tega je 69 poti obhodnic.• Leta 2007 je Državni zbor RS sprejel Zakon o planinskih poteh.• Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka kar 23 programov strokovnega usposabljanja, po katerih usposablja mentorje planinskih skupin, vaditelje orientacije, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turno-kolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, trenerje športnega plezanja in inštruktorje vseh vrst.• Pod okrilje Planinske zveze Slovenije spada tudi svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost ter tekmovalni športi kot so športno plezanje, ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija.• Športni plezalci in plezalke so med najboljšimi na svetu in delujejo znotraj 36 klubov za športno plezanje, ki so člani PZS oz. športno-plezalnih odsekov PD. Urijo se na okoli 100 plezalnih stenah po vsej Sloveniji, zanje pa skrbijo trenerji in inštruktorji športnega plezanja.• Planinski vestnikje kulturno, strokovno in poljudno-znanstveno glasilo PZS in je najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja (prvič je izšla že leta 1895).• Planinska založba je izdala 19 planinskih vodnikov, 8 plezalnih vodnikov, 10 učbenikov in priročnikov, 9 izdaj leposlovne literature, 20 planinskih kart ter večje število ostalih edicij.• V Mojstrani je bil 7. avgusta 2010 odprt Slovenski planinski muzej, kjer se hrani večina zgodovinskega in arhivskega gradiva s področja planinstva. PZS aktivno podpira delovanje muzeja.• PZS ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju: o športa, o ohranjanja narave (2007), o humanitarne dejavnosti (2008), o varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2010).• PZS je članica: o Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS) o Združenja društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) o Mednarodne zveza alpinističnih in planinskih združenj (UIAA) o Združenja planinskih zvez Alpskega loka (CAA) o Evropske popotniške zveze (ERA) o Mednarodne turnosmučarske organizacije (ISMF) o Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) o Združenja Via Alpina o Mednarodnega združenja gorskih reševalcev (IKAR) o Mednarodnega združenja za reciprociteto• PZS ima podpisan dogovor o sodelovanju s/z: o Gorsko reševalno zvezo Slovenije o Slovenskim gorniškim klubom Skala

KRONIKA NAJPOMEMBNEJŠIH PLANINSKIH DOGODKOV V LETU 2010DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE (16. januar v Trzinu)Na državno tekmovanje se je uvrstilo 27 ekip iz vse Slovenije. Le-te so morale pokazati veliko znanja na regijskih tekmovanjih, ki so bila 7. no-vembra 2009. Največ znanja je v dramatičnem finalu pokazala ekipa Slivniški svizci iz OŠ Slivnica pri Celju, ki so slavili zmago pred trzinskimi Norimi kravami in Idrijskimi žlikrofi.

AKCIJA »OČISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU« (17. april na področju celotne Slovenije)V počastitev Mednarodnega dneve Zemlje se je Planinska zveza Slovenije na pobudo Komisije za varstvo gorske narave odločila, da pristopi k ak-ciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Povezala se je z društvom Ekologi brez meja, ki so bili pobudniki in glavni organizatorji akcije. Planinci smo akcijo izpeljali preko planinskih društev, ki so se v akcijo vključila na njihovem lokalnem nivoju. Skupno je v akciji sodelovalo okrog 250.000 ljudi.

IZREDNA SKUPŠČINA PLANINSKIH ZVEZ ALPSKEGA LOKA oz.CLUB ARC ALPIN - CAA (26. in 27. marec v Strunjanu)Zasedanje predsednikov planinskih zvez Alpskega loka - CAA. Ob zaključku skupščine je bilo sprejeto in predloženo ciljno gradivo, kako doseči aktivnejše sodelovanje CAA z organi Evropske unije.

REDNA SKUPŠČINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (8. maj v Ljubljani)Na skupščini Planinske zveze Slovenije so delegati izvolili novo vodstvo za mandatno obdobje 2010 - 2014. Tokratne skupščine se je udeležilo veliko število delegatov iz 262 planinskih društev in klubov, tako da je bila udeležba skoraj 60%. Za predsedniško funkcijo je po več kot 22 letih ponovno kandidiralo več kandidatov. Kandidati so bili dosedanji predsednik mag. Franci Ekar in protikandidata Manja Rajh in Bojan Rotovnik.

PREDSTAVITEV

Delegati so že v prvem krogu izrekli zaupanje kandidatu Bojanu Rotovniku in njegovi ekipi. Skupščina je potekala mirno in v konstruktivnem delovnem vzdušju.

DAN EVERESTA (28. maj v Ljubljani)Prireditev oz. razstava fotografij, ki je potekala v Etnografskem muzeju v Ljubljani, je bila posvečena prvemu vzponu na Everest Edmunda Hillarija ter Tenjinga Norge Šerpe in prvemu vzponu slovenskih oz. tedanjih jugoslovanskih alpinistov na goro Everest.

DAN PLANINCEV NA PEČOVNIŠKI KOČI (5. junij na Pečovniški koči nad Celjem)V soboto, 5. junija, je potekal Dan planincev, ki ga je letos organiziralo Planinsko društvo Grmada Celje v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, Savinjskim meddruštvenim odborom in mestno občino Celje. Prireditve se je udeležilo preko 1.000 planincev iz vse Slovenije. Moto prireditve je bil »Varujmo gorsko naravo«. Po uradnem delu se je srečanje nadaljevalo ob plesu in glasbi. Svoj delež k množičnemu srečanju je prispevalo tudi lepo vreme in prijazni gostitelji.

OTVORITEV SLOVENSKEGA PLANINSKEGA MUZEJA (7. avgust v Mojstrani)V soboto, 7. avgusta 2010, so že v jutranjih urah v Mojstrano začeli prihajati planinci iz vseh strani Slovenije, da bi počastili 115‐letnico postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in vstopili skozi vrata svojega muzeja, za katerega so si prizadevali dolga desetletja. Premišljeno izbrani govorniki so imeli kratke, a vsebinsko bogate govore. 1.500 prisotnim sta spregovorila župan Občine Kranjska Gora Jure Žerjav, vodja projekta Miro Eržen ter predsednik republike Danilo Türk. Prijazno planinsko vzdušje je zaokrožil kulturni program. Slovenski planinski muzej je gotovo pridobitev, ki se lahko kosa s tovrstnimi muzeji v Evropi in svetu. Namenjen je vsem generacijam in vsem starostnim skupinam, tudi invalidom, slepim in slabovidnim.

SLOVENSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA GASHERBRUM 2010 (21. junij do 12. avgust, Himalaja)Odprava PZS v Pakistan na Gasherbrum I je bila namenjena mladim preizkušenim alpinistom brez izkušenj z visoko nadmorsko višino. Cilj odprave je bil splezati na Gasherbrum I v alpskem stilu. Čeprav v plezalnem smislu odprava ni bila uspešna, saj ni osvojila vrha, so alpinisti pridobili veliko izkušenj in znanja za plezanje na visokih nadmorskih višinah.

SESTANEK ODBORA PODPISNIKOV SPORAZUMA O RECIPROCITETI IN SKUPŠČINA CAA (10. in 11. september v Münchnu, Nemčija)Delegacija predstavnikov PZS se je sestanka odbora podpisnikov sporazuma o reciprociteti in skupščine CAA. Na sestanku odbora podpisnikov sporazuma o reciprocitetije potekala razprava o ugotovitvah glede števila ležišč v kočah podpisnic sporazuma in predstavljenaje bila želja planinskih zvez Srbije, BiH in Črne Gore glede podpisa bilateralnih sporazumov s PZS, ki bi njihovim članom omogočil koriščenje popustov v naših kočah. Podpisnike smo seznanili tudi z obstojem skupnosti planinskih zvez držav Balkana. Na skupščini CAA je bil sprejet memorandum CAA o podnebnih spremembah ter izvedene so bile volitve vodstva CAA. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Josef Klenner iz Nemčije, za podpredsednika pa predstavnik PZS Danilo Škerbinek.

GENERALNA SKUPŠČINA UIAA (9. oktober v Bormiu, Italija)Skupščina je bila pomembna predvsem zaradi pobude o ustanovitvi evropske planinske zveze pod okriljem UIAA. Osrednji del je potekal od četrtka naprej, ko je bil organiziran seminar o planinski kulturi (muzeji, knjižnice in drugi dogodki, festivali itd.). Na Generalni skupščini UIAA je bilo preko 140 delegatov iz 52 članic UIAA, od tega 42 s polno glasovalno pravico. Na pobudo predsednika PZS so se v Bormiu sestali predstavniki planinskih zvez Balkana in Slovenije.

POT ALPSKE KONVENCIJE – POT OKOLI KOŠUTE (8. oktober, Košuta)Stalni sekretariat Alpske konvencije je skupajz zastopniki planinskih zvez iz Koroške in Slovenije ter občinami na tem območju ter z podporo ministrstev za okolje Avstrije in Slovenije pripravil projekt pohodniške poti okoli Košute, ki izpolnjuje cilje Alpske konvencije.

46. SREČANJE TREH DEŽEL (16. in 17. oktoberv Gmündu, Avstrija)Srečanja Treh dežel se je udeležila slovenska delegacija pod vodstvom Francija Ekarja in ki so jo sestavljali predstavniki PD iz meddruštvenih odborov planinskih društev Koroške, Posočja, Gorenjske in Slovenskega planinskega društva Celovec. Na srečanju se je skupno zbralo okoli 70 udeležencev. Letošnja glavna strokovna tematika je bila predstavitev avstrijskega projekta, raziskave in znanstvene študije o »hribovski vasi«.

15. SVETOVNI POKAL V ŠPORTNEM PLEZANJU (13. in 14. november, Kranj)Vsakoletna tekma v Kranju je klasična postaja tekem svetovnega pokala in se po tradiciji z njim lahko merita samo še oba največja mastra na svetu – Serre Chevalier in Arco. V ženski konkurenci je zmago slavila Južnokorejka Jain Kim, drugouvrščena pa je bila Slovenka Mina Markovič. V moški konkurenci se je zmage veselil Španec Ramon Julian Puigblanque, edini Slovenec v finalu je bil Klemen Bečan na osmem mestu. Finale tekme je bilo v neposrednem TV prenosu na RTV SLO.

PODELITEV PRIZNANJ PZS in IZREDNA SKUPŠČINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (4. december v Celju)V glavni dvorani Narodnega doma Mestne občine Celje je potekala izredna skupščina Planinske zveze Slovenije. Zbralo se je 130 delegatov od 257, kolikor je planinskih društev. Poleg obravnavanja izhodišč zanov statut sta bili pomembni točki tudi vsebinski in finančni načrt delaza leto 2011, ki sta bili obravnavana na tej skupščini. Pred skupščino je v isti dvorani potekala tudi svečana podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2010. Nagrajenci so bili prvič predstavljeni v posebni knjižici.

PODPIS DOGOVORA O SODELOVANJU MED PZS IN GRZS (4. december v Celju)Na izredni Skupščini PZS je bila predstavljena vsebina dogovora o sodelovanju med Planinsko zvezo Slovenije in Gorsko reševalno zvezo Slovenije. Kronološkemu pregledu sodelovanja je sledil še vsebinski del, saj naj bi sodelovanje med obema zvezama koristilo obiskovalcem gora v obliki skrbi za varnost, delovanju na preventivnemu področju, izmenjevanju izkušenj in prenašanju znanj na člane obeh zvez ter širšo planinsko in ostalo javnost. Predsednika obehzvez, Bojan Rotovnik v imenu PZS in Igor Potočnik v imenu GRZS, sta dogovor osodelovanju svečano podpisala.

4 Letopis 2010

KRON

IKA PLANIN

SKIH D

OG

OD

KOV

www.pzs.si 5

STATISTIKA LETA 2010Preglednica: Število društev glede na število članov

Preglednica: Število članov po kategorijah članstva

Preglednica: Starostna struktura A članov v letu 2010

STATISTIČNI LETO

PIS

6 Letopis 2010

Slika: Območja statističnih regij v Sloveniji s prikazom deleža prebivalstva, ki so člani planinske organizacije.

Preglednica: Število posameznih odsekov v planinskih društvih

Preglednica: Razvrstitev društev glede na statistične regije v Sloveniji

LEGENDA: nadpovprečno, povprečno in podpovprečno

statistična regija št. članov št. prebivalcev delež članov PD /prebivalcev regije

Gorenjska 8.857 202.903 4,37Goriška 3.727 119.080 3,13Jugovzhodna Slovenija

2.696 142.092 1,90

Koroška 3.172 72.812 4,36Notranjsko-kraška

894 52.217 1,71

Obalno-kraška 1.506 110.412 1,36Osrednjeslov-enska

13.886 529.646 2,62

Podravska 7.509 323.343 2,32Pomurska 1.159 119.548 0,97Savinjska 10.412 260.025 4,00

Spodnjeposavska 1.657 70.192 2,36Zasavska 1.194 44.706 2,67tujina 362

57.031 2.046.976 2,79

Gorenjska

Goriška

Obalno-kraška

Osrednjeslovenska

Notranjsko-kraška

Savinjska

Podravska

PomurskaKoroška

JugovzhodnaSlovenija

Spodnjeposavska

Zasavska

STATISTIČNI LETO

PIS

www.pzs.si 7

Preglednica: Število društev, ki izvajajo posamezne aktivnosti

Preglednica: Razni podatki:• število PD z lastno spletno stranjo, • število PD naročnikov na Planinski vestnik, • število društev upravičencev do donacije iz dohodnine ter • število društev zavezancev za DDV.

Preglednica: Število registriranih strokovnih kadrov

STATISTIČNI LETO

PIS

8 Letopis 2010

MLADINSKA KOMISIJAMladinska komisija je eden od

najmočnejših členov Planinske zveze Slovenije in skrbi za najmlajšo populacijo ljubiteljev planin. Svoje aktivnosti ima razporejene na veliko področjih: orientacija, izobraževanja za mlade in delo z mladimi, družabnosti in še bi lahko naštevali. Sodelu-jemo na različnih projektih znotraj in zunaj meja Slovenije. Smo stalni član YC UIAA, sodelujemo pa tudi s prostovoljnimi orga-nizacijami v Sloveniji. Mladinska komisija ima v skrbništvu tudi Planinsko učno središče Bavšica, s katerim skrbno upravlja.

Mladinska komisija je sestavljena iz up-ravnega odbora, odborov in strokovne službe. Upravni odbor sestavljajo vodje pokrajinskih odborov iz vseh 12 MDO-jev, predsedstvo (predsednik, dva podpredsednika) in voljeni člani (9). Delovanje mladinske komisije je razdeljeno na 6 odborov in programski svet PUS Bavšica, ki skrbi za čim bolj učinkovito delovanje.

Odbor za orientacijo pokriva področje orientacije, in sicer od področnih tekmovanj do končnega tekmovanja SPOT. V odboru skrbijo tudi za izobraževanje na področju orientacije, ki obsega: vaditelj orientacije, izobraževanje za traserje in organizatorje POT ter izpopolnjevanje za vaditelje orientacije.Založniški odbor skrbi za vsakodnevno osveževanje spletne strani, izdajo zloženk in promocijskega materialater organizira razne natečaje na področju planinstva.Odbor za mentorje pokriva izobraževanja in izpopolnjevanja za mentorje planinskih skupin, organizira področna in državno tek-movanje Mladina in gore.Obor za vzgojo in izobraževanje skrbi za posvet za vodje taborov, kjer vodje taborov dobijo veliko koristnih informacij za čim boljšo izvedbo tabora, organizira seminar družabnosti in neformalno izobraževanje Mladinski voditelj.Vodniški servis Izidor izvaja tedenske turne smuke na Komni in nagradni izlet za dobit-nike zlatega znaka.Odbor za mednarodno sodelovanje se zavzema za povezanost z ostalimi sorodnimi zvezami v tujini, udeležujejo se sej YC UIAA, v kateri je MK PZS stalni član, srečanja treh dežel in raznih mednarodnih srečanj.

Mladinska komisija enkrat letno organizira zbor mladinskih odsekov, ki je v letu 2010 po-tekal delno v planinskem muzeju v Mojstrani (okrogla miza), glavni del pa v kulturnem domu v Dovju. Na zboru MO je sodelovalo 40 mladinskih odsekov.Usposabljanja pod okriljem MK PZS so v večini namenjena mladim ali pa se nanašajo na delo z mladimi.Neformalno izobraževanje Mladinski voditelj je namenjeno mladim do 29. leta, večina udeležencev pa je starih od 15-18 let. Izobraževanje zajema znanje o pla-ninstvu, večji poudarek se daje družabnosti in samostojnemu gibanju v gorah. Z opravljenim

tečajem ima mladinski voditelj priznane pripravniške obveznosti za tečaj vodnika A kategorije za dobo 3 let. Posvet za vodje taborov poteka v začetku leta in poda vodjem taborov novosti na področju organizacije.

Usposabljanja:

Naziv usposabljanja Termin in lokacijaŠt. udeležencev

(udeležilo/zaključilo)

Vodstvo

Neformalno izobraževanje Mladin-

ski voditelj

24.-31.7.2010PUS Bavšica 22/22

Uroš Kuzman, vodnik B;Tehnični vodja:

Izabel Vadnal, vodnica B

Seminar orientacije2.-3.2010,

8.-10.10.2010Menina

13/12 Dušan Prašnikar, inštruktor orientacije

Seminar za traserje in vodje POT

20.-21.11.2010Koča na Kopitniku 9/9 Dušan Prašnikar, Jože

DajnkoUsposabljanje za

mentorje planinskih skupin

1.-7.8.2010PUS Bavšica 12/12 Janko Mihev, IPV

Izpopolnjevanje za mentorje planinskih

skupin

25.-26.9.2010PUS Bavšica29.-30.1.2010

okolica Ljutomera

29/29 Franc Gričar,Jože Ružič in Tadeja Češka

Seminar družabnosti v gorah

22-24. 4.2010PUS Bavšica 32/32 Domen Strle , mladinski

voditeljPosvet za vodje planin-

skih taborov27.2.2010

OŠ Ljubečna 25/25 Damjan Omerzu, vodnik A

DEJAVN

OST M

LADIH

www.pzs.si 9

Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev Vodja

Tekmovanje Mladina in gore

Državno: 16.1.2010OŠ Trzin

Regijska: 6.11.2010OŠ Sveta Trojica, OŠ Deskle, OŠ Šenčur

Regijsko: 268Državno: 108 Brigita Čeh

Slovensko planinsko orientacijsko tek-movanje

22.-23.5.2010Koroška liga 294 Andrej Mlinar

Eksponent 6.11.2010Slivnica pri Celju 24 Metod Gradič

Matej Planko

Nagradni izlet za dobitnike zlatega znaka Škocjanske jame 32 Nina Rman

Zbor mladinskih odsekov Mojstrana, Dovje13.11.2010 97 Organizacijski

odborUdeležba na seji YC UIAA Maj, Pireneji 1 Zdenka Mihelič

Srečanje evropskih planinskih zvez 14.-22.8.2010Sloup (Češka) 2 Urška Kocbek

Delovna akcija in srečanje MV v PUS Bavšica

24.-26.6.2010PUS Bavšica 12 Anže Boh

Teden turne smuke Komna 14

Izvedene aktivnosti:

GOSPODARSKA KOMISIJA

Gospodarska komisija obravnava vprašanja na področjih gospodarjenja in upravljanja planinskih objektov ter drugega premoženja, gradnje, predelave, obnove in vzdrževanja planinskih zgradb, označevanja planinskih zgradb in informiranje upravljavcev planinskih

koč ter izobraževanje osebja, ki dela v planinskih kočah. GK pripravlja strokovna mnenja in predloge rešitev ter jih posreduje Upravnemu odboru in predsedstvu PZS. Člani GK razlagajo in pojasnjujejo posamezne predloge in rešitve na pristojnih organih PZS in pri državnih organih.

V letu 2010 je prišlo po skupščini PZS v mesecu maju do sprememb v sestavi Gospodarske komisije PZS. Komisija je dobila novega načelnika. Na to mesto je bil imenovan Aleš Glavnik, član PD Maribor Matica.

Gospodarska komisija ima 3 podkomisije:- podkomisijo za upravljanje planinskih koč, ki jo vodi Marko Prohinar,- podkomisijo za ekologijo planinskih koč, ki jo vodi Drago Dretnik in- podkomisijo za upravljanje premoženja, ki jo vodi Manja Rajh.

Podkomisija za ekologijo planinskih koč in podkomisija za upravljanje premoženja staimeli tudi korespondenčno sejo. Pred-stavniki GK so se večkrat tudi neformalno srečali, predvsem pa so komunicirali po elek-tronski pošti. Imeli so tudi nekaj sestankov s planinskimi društvi o specifičnih problemih.

Investicije v planinske koče in gospodarjenjeV letu 2010 je bil objavljen razpis Ministrstva za gospodarstvo, ki je bil napovedan že od leta 2008 dalje. Na razpis vreden 1,5 mio € je poslalo veljavne prijave 22 planinskih društev v skupni vrednosti 1.337.349,10 €. Neizkoriščenih je ostalo 162.650,90 €, kar kaže na neresnost ali pa na nesposobnostupravljavcev planinskih koč za pripravo potrebne dokumentacije, za katero so imeli skoraj 18 mesecev časa. Žal je le nekaj planinskih društev zaprosilo člane GK in strokovnega sodelavca za pomoč pri pripravi dokumentacije. Vsa prijavljena društva so bila na razpisu uspešna.

Malo boljša situacija je bila pri prijavah investicij PD na sofinanciranje iz sredstev Športne fundacije, kjer pa se krči nabor planinskih društev, ki se prijavljajo na razpis FSO.GK je pri tem sodelovala s tem, da so njeni člani svetovali planinskim društvom pri projektih. GK je pripravila tudi prioritetno lestvico za razdelitev sredstev FSO.

PLANIN

SKE POTI, KO

ČE IN VARSTVO

GO

RSKE NARAVE

10 Letopis 2010

GK je tudi v letu 2010 za planinska društva pripravila več navodil, ki so bila objavljena v Obvestilih PZS. Planinskim društvom so člani GK tudi sicer svetovali vedno, ko je bilo to potrebno oz. ko so bili zaprošeni za pomoč.

Premoženjska vprašanjaGK je v zadnjih 10 letih v skladu s sklepom skupščine PZS v Mariboru leta 1999 pripravila in uskladila pogodbe za več planinskih koč v katerih se vzpostavlja solastniško razmerje, in sicer tako, da se planinski objekt kot delež v naravi določa PD, zemljišča pa ostanejo v lasti PZS. V letu 2010 smo se uskladili s PD Idrija tudi glede lastništva nad kočo na Hlevišah, še vedno pa ni rešeno vprašanje upravljanja in denacionalizacije planin-skega doma v Tamarju. Odprt je tudi postopek zapuščine dr. Oblaka po oporoki iz leta 1926, ki se nanaša na gozdove v okolici Ljubljane.

Poseben problem pa predstavljajo objekti v lasti MORS, ki jih upravljajo nekatera planinska društva in so v lasti MORS. Tu je prišlo v letu 2010 v pogovorih na URSZR do premika, pri razrešitvi problema pa so zadeve zopet zastale.

KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI

Komisija za planinske poti je strokovni organ PZS, ki zastopa, usmerja, usklajuje in pospešuje interese dejavnosti na področju planinskih poti. Naloge komisije so usmerjanje, usklajevanje in pospeševanje dejavnosti na področju planinskih poti, skrb, da je

vzdrževanje planinskih poti v skladu s splošnimi načeli varstva narave in stališči KVGN, skrb za usposabljanje markacistov ter ostalih strokovnih kadrov za odgovorno in varno izvajanje aktivnosti tervodenje katastra planinskih poti in seznama obhodnic.

Komisija za planinske poti usklajuje delo na področju planinskih poti med planins-kimi društvi, Planinsko zvezo Slovenije in državnimi organi. Zaradi lažje organizacije dela imakomisija tri stalne podkomisije:- podkomisijo za tehnična vprašanja,- podkomisijo za usposabljanje,- podkomisijo za dokumentacijo in kataster planinskih poti.

Delo na terenu in na ravni planinskih društev razrešujejo odbori za planinske poti v okviru MDO-jev. Glavni koordinator je vodja odbora, ki je tudi član razširjene komisije za planinske poti.Podkomisija za dokumentacijo in kataster planinskih poti je imela delavnico operaterjev za kataster, podkomisija za tehnična vprašanja pa dve seji glede priprave visokogorskih akcij.

Redni letni zbor markacistov, ki je bil tudi volilni, je bil 13. novembra 2010 v Ljubljani. Žal ni bil sklepčen. Na izrednem zboru markacistov, dne 4. decembra 2010 v Celju,pa je bilo prisotnih kar 119 delegatov od 195 z glasovalno pravico.

Visokogorske akcijeIzvedeno je bilo 13 akcij v visokogorju. Tra-jale so skupaj 55 dni. Na njih je delalo 87

markacistov (nekateri večkrat), ki so skupaj opravili 3.881 ur dela. V letošnjem letu je bilo narejenih veliko število lesenih varovanj (og-raje, stopnice, lestve) v skupni dolžini 1.761 tekočih metrov. Akcije v letu 2010 so,kot že vsa zadnja leta, potekale ob pomoči helikop-terjev SV, ki so na določene točke prepeljali material in opremo potrebno za izvedbo akcij v visokogorjuv 15 urah (ura je 3.156 EUR) poletov. Ostale večje društvene akcije, kjer je komisija sodelovala s strojno opremo indvema članoma tehnične podkomisije: Govce – Govško Brdo, PD Laško; pot čez Veliki Špiček, PD Loka pri Žusmu in obe poti na Ajdno, PD Radovljica.

Komisija usposablja za naziv markacist PZS in inštruktor markacist. Oba programa sta verificirana na Ministrstvu za šolstvo in šport. Vsakih pet let pa morajo markacisti opraviti licenčno usposabljanje.

Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udelež. Vodja

Seminar za operaterje 20. marec na Samotorici 17 Bogdan Seliger

Tečaj za markaciste 15. in 16. maj, Planinski dom na Boču12. in 13. junij, Dom na Donački gori 30 Uroš Vidovič IM

Tečaj za markaciste 04. in 05. september, Erjavčeva koča 16. - 17. oktober, Erjavčeva koča 20 Jože Rovan IM

Licenčno usposabljanje 22. maj, Bistriški Vintgar 16 Tone Tomše IMLicenčno usposabljanje 03. julij, Koča na Grohotu 6 Maks Kotnik IMLicenčno usposabljanje 02. oktober, Križna gora pri Cerknici 13 Tone Tomše IMLicenčno usposabljanje 09. maj, Dom na Mrzlici 22 Tone Tomše IMZaključni tečaj za markaciste PZS 11. september, PUS Bavšica 19 Tone Tomše IMZaključni tečaj za markaciste PZS 25. september, Koča pri Jelenovem studencu 25 Uroš Vidovič IM

PLANIN

SKE POTI, KO

ČE IN VARSTVO

GO

RSKE NARAVE

www.pzs.si 11

Število Sponzor oz. plačnik Kovinski drogovi Nosilci

274 Krka Novo mesto 1191 274154 FŠO v okviru razpisa za table/50% društva 54 154112 FŠO v okviru razpisa za table na SPP/50% društva 32 11229 Alpska konvencija 12 29

Nove usmerjevalne table

Delo v odborih za planinske poti v MDOZaradi bolj usklajenega dela na terenu so v okviru MDO-jev ustanovljeni Odbori za planinske poti. Na vsakoletnih srečanjih se zbrani markacisti pomenijo o vseh problemih, ki se pojavljajo pri vzdrževanju planinskih poti in si izmenjajo izkušnje. Ta srečanja so obenem registracija markacis-tov, saj se jim na podlagi oddanih letnih poročil potrdijo njihove izkaznice za tekoče leto. V letu 2010 je bilo organizirano vseh 12 srečanj odborov za planinske poti.

Naziv projekta Namen Stanje

Krkine poti pospeševanja zdravega življenja in rekreacije v naravi odprto 11 potiPLANINSKA KARTA: Slovenska Istra, Brkini, Čičarija

druga verzija paketa planinskih poti v sodelovanju z planinsko založbo Karta je izdana

Pot Alpske konvencije – pot okoli Košute projekt vzpostavitve poti Alpske konvencije na področju Košute otvoritev 8.oktobra2010 v koči pod Košuto

Predstavitve na sejmih sejem Turizem in prosti čas,sejem Lov v Gornji Radgoni 21. - 24. januar 2010

študija o tematsko pohodnih poteh v Sloveniji Ureditev enotnega označevanja predstavljena 21.

januarja v Ljubljani

Praznovanje 150-letnice Alojza Knafelca predavanje »Dejavnost slovenskih markacistov« in odprtje razstave o Knafelčevi markaciji TNP - 01. september

KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE

Komisija za varstvo gorske narave (KVGN) je strokovni koordinacijski

organ PZS, ki pokriva področje varovanja gorske narave. V času, ko skušamo k de-lovanju človeka v njegovem okolju pristopa-ti celovito, ugotavljamo, da so vplivi človeka na gorski svet ter njegove žive in nežive sestavine veliko kompleksnejši od zgolj varovanja zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst.

Ob uveljavljanju programov ekološke sanacije planinskih koč, vzdrževanju planinskih poti ter organizaciji različnih oblik planinske deja-vnosti (planinski izleti, pohodi, turnesmuke, kolesarske ture, plezalni vzponi, tabori ...) potrebujemo v planinskih društvih in meddruštvenih odborih usposobljene strokovne delavce, ki bodo, tako ob prenovah ali gradnjah planinskih koč kot ob vzdrževanju, označevanju in nadelavi planinskih poti, vodenju izletov, načrtovanju usposabljanj in oblikovanju programa (dejavnosti) planinskega društva, znali ravnati in vzgajati v skladu z načeli varovanja gorske narave.

Zaradi lažje organizacije dela ima komisija dve stalni podkomisiji:- podkomisijo za usposabljanje,- podkomisijo za informiranjein koordinatorja dela odborov za varstvo gorske narave.

V soboto, 20. novembra 2010, je bil v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu redni letni Zbor delegatov KVGN. Zbora se je udeležilo 60 varuhov gorske narave in gorskih stražarjev. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo komisije.

V letu 2010 je bilo izvedeno usposabljanje za Varuha gorske narave, ki je bilo razdeljeno na tri dele.

PLANIN

SKE POTI, KO

ČE IN VARSTVO

GO

RSKE NARAVE

12 Letopis 2010

Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udelež. Vodja

Varuh gorske narave_1. del Dom pri Gospodični na Gorjancih, 10. in 11. 4. 2010 30 Rozalija SkobeVaruh gorske narave_2. del Lisca, 29. in 30. 5. 2010 30 Rozalija SkobeVaruh gorske narave_3. del Vrata, 19. in 20. 6. 2010 30 Rozalija Skobe

Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležen. in vodja Namen

Očistimo Slovenijo v enem dnevu 17. 04. 2010 Slovenija Koordinator za PD je bila KVGN UO PZS

očistiti Slovenijo divjih odlagališč in smeti

Pomembnejši projekti

Izvedene aktivnostiBilo je leto, ko je naša država predsedovala organom Alpske konvencije, leto sprejema novega Zakona o TNP, mednarodno leto biotske pestrosti in bila je izvedena vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Prav zaradi predsedovanja naše države AK je bilo vse delo KVGN v tem obdobju še bolj posvečeno uresničevanju vseh protokolov AK, kar ste lahko razbrali iz programa dela komisije za 2010 na spletnih straneh KVGN, v Obvestilih PZS in drugih gradivih. V okviru tega smo sodelovali tudi z MOP. Uredili in opremili smo naravovarstveno učno pot - Pot Karla in Žige Zoisa,zanjo pripravili vodnik, kartončke in značke. Pot smo predali v oskrbo PDKranj in njegovi planinski skupini v Preddvoru.

V letu 2010 je bila vzpostavljena povezava in aktivno sodelovanje z 11 Odbori za varstvo gorske naravepri MDO –jih, preko njih pa tudi z odseki za varstvo narave v PD, kjer jih imajo. Torej vertikalna povezava z bazo, ki je prej ni bilo. V tem obdobju so na vzpodbudo KVGN vštevilnih PD ustanovili odseke za varstvo narave, s tem pa je skrb za varstvo narave postala pomembna tudi v PD. Prvič so bila podeljena priznanja s področja varovanja in ohranjanja gorske narave v PZS. PZS je pridobila status društva, ki dela vjavnem interesu na področju ohranjanja narave, kar se je zgodilo prvič vzgodovini PZS.

VODNIŠKA KOMISIJA

Vodniška komisija je imela dve redni seji in eno korespondenčno. Vodilo

za delo so nam bile sprejete naloge na Zboru vodnikov v letu 2009. Poleg tega smo obravnavali vse prispele pobude, poskušali najti rešitve za težave in vam ustrezno odgovoriti. Veliko pa je tudi tistih drobnih aktivnosti, ki se jih ne da opisati, vzamejo pa ti kar nekaj časa. Reševali smo jih z medsebojnimi telefonskimi pogovori ali elektronsko pošto.

PROSTO

VOLJN

O VO

DN

IŠTVO IN

TURN

O KO

LESARJENJE

Vodništvo se prepleta z mnogimi deja-vnostmi, tako znotraj PZS kot tudi navzven. Vse več institucij išče sodelovanje ali pa vsaj pomoč v obliki ustnih ali pismenih nasvetov, priporočil, itd. Dve pomembni nalogi, ki sta nas spremljali skozi preteklo obdobje našega delovanja, smo končno uspešno zaključili. S tem so podani temeljni pogoji za opravljanje vodništva kot dodatne dejavnosti.

Dogovor o opravljanju komercialnega vodništva v pohodništvu v Sloveniji med PZS in Pohodništvo&kolesarjenje GIZ je bil podpisan 5. maja 2010.

Usposabljanja VPZS so potekala po planu in so bila izvedena v skladu z načrtovanimi aktivnostmi. Vsa usposabljanja so bila sofi-nancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

www.pzs.si 13

Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev (udeležilo / zaključilo) Vodstvo

Tečaj VPZS D 11. - 14. 2., Valvasorjev dom 24/24 vodja: Jože Varl, VPZSteh. vodja: Boris Madon, IPV

Tečaj VPZS D 25. - 28. 2., Loka 26/26 Vodja: Ivan Eder, IPVTeh. vodja: Franc Gričar, IPV

Deljeni tečaj VPZS A februar-junij različno po Sloveniji 32/32 vodja: Dragi Baloh, IPV

teh. vodja: Franc Gričar, IPVTečaj VPZS A

1. izmena 26. 6. - 7. 7., PUS Bavšica 26/26 vodja: Janko Mihev, IPVteh. vodja: Ivan Šturm

Tečaj VPZS A2. izmena 7. 7. – 18. 7., PUS Bavšica 33/33 vodja: Rudi Ambrož, IPV

teh. vodja: Jože Rožič, IPV

Tečaj VPZS B 20. - 23. 5., Češka koča 30/30 vodja: Dragi Baloh, IPVteh. vodja: Franc Gričar, IPV

Tečaj VPZS B 13. - 16. 5., Valvasorjev dom 25/25 vodja: Jože Varl, VPZSteh. vodja: Boris Madon, IPV

Tečaj VPZS C 10. - 12. 9., Logarska dolina 8/8 vodja: Tone Golnar,teh. vodja: Aleksander Kelnerič, IPV


Snežno izpopolnjevanje

20. - 21. 2.,Koča na Grohotu 28/28 vodja: Franc Kadiš, IPV


20. - 21. 2.,Valvasorjev dom 25/25 vodja: Jože Varl, VPZS


13. - 14. 3.,Koča na Gozdu 47/47 vodja: Primož Trop, IPV

Kopno izpopolnjevanje

7. - 8. 5.,Valvasorjev dom vodja: Jože Varl, VPZS


7. - 8. 5.,Koča na Boču 52/52 Vodja: Ivan Eder, IPV


8. - 9. 5.,Koča na Boču 35/35 Vodja: Pavel Jerebic, IPV


24. - 25. 9,PUS Bavšica 37/37 Vodja: Ivan Eder


2. - 3. 10,PUS Bavšica 40/40 Vodja: Franc Kadiš, IPV

KOMISIJA ZA TURNO KOLESARJENJEDejavnosti Komisije za turno kolesarjenje v letu 2010:- usposabljanje za turnokolesarske vodnike I in II (TKV I oz. II, 5 dni, 19 udeležencev, Valvasorjev dom pod Stolom),- turnokolesarski tabor (5 dni, 14 udeležencev, Planinsko učno središče v Bavšici),- organizacija spomladanske in jesenske kolesarske ture KTK,- organizacija Kramp turce, tradicionalne skupne delovne akcije turnih kolesarjev in markacistov na planinskih poteh,- priprava učnih gradiv in elektronskih predstavitev za izobraževalno dejavnost,- priprava turnokolesarske zgibanke za splošno promocijo (financer zavarovalnica Tilia) s poudarkom na priporočilih turnim kolesarjem o vožnji po poteh v naravnem okolju,- priprava elektronske predstavitve turnega kolesarstva (domača stran PZS, kolesarske spletne strani, turistični sejmi na katerih se predstavlja PZS, itd.),- urejanje domače podstrani KTK na domači strani PZS,- predstavitvena predavanja o turnem kolesarstvu (na MDO, v PD) in splošna predavanja s kolesarsko tematiko v prostorih PZS,- sodelovanje z drugimi organizacijami, ki spodbujajo razvoj turnega kolesarstva (KZS, KGK Volja, STO, GIZ za pohodništvo in kolesarstvo),- priprava pripomb na Uredbo o vožnji z vozili v naravnem okolju v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in KGK Volja in sodelovanje na razgovorih s predstavniki MOP o tej tematiki

KTK je 20.11.2010 organizirala srečanje TKV in načelnikov turnokolesarskih odsekov (26 udeležencev) kot uvod v prvi zbor turnih kolesarjev, ki je predviden v letu 2011. Namen srečanja je in bo tudi v bodoče izobraževanje, izmenjava mnenj in izkušenj in seveda druženje. Na letošnjem srečanju so bile štiri nosilne vsebine: turno kolesarstvo kot planinska dejavnost pri nas in v tujini,turno kolesarstvo v okviru PZS, smeri razvoja turnega kolesarstva v prihodnosti, zakonodajne omejitve turnega kolesarstva.

PROSTO

VOLJN

O VO

DN

IŠTVO IN

TURN

O KO

LESARJENJE

14 Letopis 2010

Usposabljanja

V letu 2010 je KTK tretjič organizirala uspos-abljanji za TKV I in II s skupno 19 udeleženci. Usposabljanji sta dobro uspeli po zaslugi tako prizadevnih predavateljev kot tudi izjemno zavzetim udeležencev. Razveseljuje struk-tura udeležencev, kjer so poleg pričakovanih udeležencev iz vrst aktivnih kadrov PZS (pohodniški vodniki, alpinisti) zastopani tudi udeleženci iz turističnega gospodarstva. Naša usposabljanja so žal plačljiva, medtem ko so sorodni tečaji Kolesarske zveze Slovenije, ki se financirajo iz sredstev ESS, brezplačni, kar nam seveda ni v prid.


TKV I in TKV II

12. 6. 2010Ljubljana in okolica

1. - 4. 7. 2010Valvasorjev dom pod Stolom

19/19 vodja: Igor Rozman, IPV

Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. udeležencev in vodja Namen

Spomladanska tura KTK 28. 3. 2010 Kokoš

14 udeležencevvodja: Mirjan Bernetič in Janja Majhenc Srečanje TK iz vse Slovenije

Kramp tura 23. 5. 2010 Planina Razor

14 udeležencevvodja: Igor Mlakar in Jože Rovan

Skupna delovna akcija markacistov in TK na planinski poti

TK tabor 11. 8. – 15. 8.PUS Bavšica

14 udeležencevvodja: Marjan Pučnik

Kolesarske ture, druženje in izobraževanje

Jesenska tura KTK 9. 10. 2010 18 udeležencevvodja: Jože Rovan in Janja Majhenc Srečanje TK iz vse Slovenije

Izvedene aktivnosti

KOMISIJA ZA ALPINIZEM

Komisija za alpinizem (KA) je strokovni koordinacijski organ PZS, ki pokriva

področje alpinistične dejavnosti. KA ses-tavljajo načelnik in člani komisije. Glavne naloge KA so izvajanje sklepov zbora načelnikov, usklajevanje in usmerjanje razvoja slovenskega alpinizma s poudarkom na vrhunskem alpinizmu, vodenje registra alpinističnih kolektivov in njihovih članov, pripravljanje in organiziranje različnih akcij z alpinistično vsebino, izvajanje različnih vrst alpinističnih usposabljanj ter podeljevanje nazivov strokovne usposo-bljenosti, predlaganje kandidatov za dosego statusa vrhunskega športnika s področja al-pinizma, podeljevanje alpinističnih priznanj ter opravljanje drugih nalog s področja alpinistične dejavnosti.

ALPINIZEM

IN O

DPRAVE V TU

JA GO

RSTVA

www.pzs.si 15

Naziv usposabljanja Termin in lokacija Št. udeležencev (udeležilo / zaključilo) Vodja usposabljanja

Izpiti za alpiniste

15. 5. Vršič – zimski del16. 5. Vipava – letni del

5. 6. Dovžanova soteska – letni del – popravni izpiti6. 6. Vršič – zimski del – popravni izpiti

20. 5. Velenje in Kranj – teorijaDo 30. 9. – izpitna tura

32 kandidatov / 25 jih zaključi Tomo Česen, AI

Izpiti za alpinistične inštruktorje

27. 3. – Mlačca – ledno plezanje(1. 4. – Tamar – izpit)

10.,11. 4. – Vršič – zimska in ledeniška tehnika (16., 17. 4. – Vršič – izpit)

9. 5. – Vipava – letna tehnika(31. 5. - 3. 6. – Dovžanova soteska – izpit)

32 kandidatov / 30 jih zaključi Aljaž Anderle, AI

Začetni alpinistični tečaj v zimskih

razmerah24. – 28. 3. - Zelenica 6 udeležencev Alen Marinovič, AI

Začetni poletni alpinistični tečaj v

kopni skali7. – 11. 7. – Kamniško sedlo 22 udeležencev Alen Marinovič, AI

Izvedene aktivnosti


Tabor Chamonix 12. – 20. 3. Chamonix 10 udeležencev, vodji: Peter Mežnar, Boris Lorenčič

Plezanje mladih perspektivnih alpinistov v gorah nad Chamonixem

Tabor Marmolada 2. – 7. 7. 12 alpinistov, vodji: Andrej in Tanja Grmovšek

Plezanje mladih perspektivnih alpinistov v velikih dolomitskih stenah

Mednarodno srečanje Cornwall 9. – 15. 5. 2 alpinista Spoznavanje angleškega načina plezanja

Zbor alpinistov 17. 4. Organizatorji AO Vipava Neformalno srečanje in druženje alpinistov

Zbor alpinistov vet-eranov 1. 10. 2010 - Vršič 30 udeležencev; France Zupan Srečanje alpinistov veteranov

KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA

Komisija za odprave v tuja gorstva (KOTG) je strokovni koordinacijski organ PZS, ki pokriva področje specifične alpinistične dejavnosti in sicer odprav v tuja gorstva. Vsa njena dejavnost je usmerjena v organizacijo in pomoč reprezentančnim himalajskim odpravam

ter taborom za perspektivne alpiniste v tuja gorstva. V povezavi s tem skrbi tudi za spremljajočo se dejavnost v smislu promocije sloven-skega vrhunskega odpravarstva (himalajizma, andizma) v svetu, pridobivanja sponzorjev, sodelovanja s tujimi gorniškimi organizacijami, spremljajočimi kulturnimi dogodki povezanimi z gorami in alpinizmom in Slovensko šolo v Nepalu, s pomočjo katere pomaga pri usposa-bljanju Nepalcev za varno plezanje na visokih višinah in to uspešno že od leta 1979.

KOTG sestavljajo načelnik in člani, tesno pa sodeluje tudi s Komisijo za alpinizem in pomaga pri usmerjanju mladih, prihajajočih kadrov v smeri proti vrhunskemu alpinizmu.

Odprava Člani Cilji Realizacija

Gašerbrum1 (8068 m)

Miha Habjan, Ambrož Bajde, Dejan Mišković, Luka

Ajnik, Miha Zupin, Tadej Krišelj in Urban Novak

G I v alpskem stilu, G V, G VI in G II

Zaradi slabih razmer in vremena vrh ni bil dosežen. Preplezana stena in osvojen vrh 7109m visokega HiddenSuda, predvrha G I, ki ga je

naveza preplezala v alpskem stilu.

Hardeol (7151 m)

Urban Golob, Matija Jošt, Boris Lorenčič, Karel

Završnik

Glavni cilj odprave je bil vzpon na Hardeol

(7151 m) preko njegov-ega južnega ostenja.

Zaradi objektivnih nevarnosti in slabega vremena glavni cilj ni bil realiziran. Območje so dodobra raziskali in fotografirali in ob vrnitvi

podali pomembne informacije za nadaljnje odprave. Opravili so prvi vzpon na Nital Thaur (6236 m) v alpskem slogu.

Gaurišankar (7134 m)

Matej Kladnik, Aljaž Trat-nik, Blaž Navršnik JZ stena Odprava zaradi slabih razmer in vremena ni dosegla cilja.

Opomba: V letu 2010 so bile v Himalaji na splošno slabe razmere, posledica česar so bile številne neuspešne odprave, ne samo Slovencev ampak tudi tujcev.

ALPINIZEM

IN O

DPRAVE V TU

JA GO

RSTVA

16 Letopis 2010

V letu 2010 je KOTG začela z intenzivnimi pripravami za osrednjo člansko odpravo v letu 2011, in sicer Makalu 2011, vodja Marko Prezelj in člani: Rok Blagus, Boris Lorenčič, Luka Lindič in Američan Steve House, ki v tem trenutku predstavljajo vrhunec svetovne-ga alpinizma. Cilji odprave so J stena, Z stena, Z (francoski) steber, običajni pristop na vrh – vse v alpskem slogu.

Kot vsako leto so se slovenski inštruktorji udeležili in pomagali pri izvedbi tečaja za Nepalce in sicer: Bojan Pollak, Klemen Volo-ntar in zdravnik Žare Guzej. Tečaj je potekal v Katmanduju in Lang Tangu. Udeležilo se ga je 80 tečajnikov, med katerimi jih je bilo pet iz drugih držav. Tečaj je potekal v dveh delih.

KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE

Komisija za športno plezanje je stalna komisija, ki v okviru PZS skrbi

za športno plezanje v Sloveniji. Med najpomembnejšimi nalogami so vodenje registra športno-plezalnih odsekov in članstva (tekmovalci, inštruktorji, trenerji, sodniki, postavljavci smeri idr.), usposa-bljanje strokovnega kadra, organizacija domačih in mednarodnih tekmovanj v športnem plezanju, skrb za državne reprezentance, kategorizacija športnikov, skrb za urejanje plezališč, skrb za varstvo narave, sodelovanje z drugimi državnimi in mednarodnimi organizacijami in zvezami.V letu 2010 je bilo registriranih 40 klubov/odsekov, ki so kakorkoli gojili športno plezanje. V letu 2010 je bili na področju športnega plezanja naslednje število kategoriziranih športnikov: 1 svetovnega, 17 mednarodnega, 11 perspektivnega, 10 državnega in 8 mladinskega razreda.

ČLANSKA REPREZENTANCA V ŠPORTNEM PLEZANJU 2010

Na prvem višku sezone je ekipa osvojila 3 medalje in sicer v kombinaciji. Mina Markovič je postala evropska prvakinja, Natalija Gros in Klemen Bečan pa sta odnesla srebrni kolajni. Tudi sicer je bila to sezono med dekleti Markovičeva najuspešnejša. Dve drugi mesti na tekmah svetovnega po-kala v težavnosti sta ji skupaj z ostalimi finali prinesli tudi končno drugo mesto. Maji Vidmar je kljub slabši sezoni uspela ena uvrstitev na stopničke svetovnega pokala, Natalija Gros pa je potrdila vsestranske kvalitete v obeh disciplinah in osvojila bronasto kolajno v skupnem seštevku kombinacije. Kot vsako leto je bil izredno razburljiv tudi zaključek sezone v domačem Kranju. Slovenska ekipa je imela največ finalistov doslej in Mina Markovič je poskrbela, da je ponovno nekdo od naših tekmovalcev stal na zmagovalnih stopničkah. Sicer smo imeli na tekmah svetovnega pokala, evropskem prvenstvu in treh največjih mastrih ter skupnih seštevkih kar 46 uvrstitev med deseterico.

Preglednica: Najvišje uvrstitve športnih plezalcev v letu 2010

1. mesto Mina Markovič Imst (AUT) 2010 Evropsko prvenstvo kombinacija2. mesto Klemen Bečan

Natalija GrosMina MarkovičMina MarkovičMina Markovič

Imst (AUT) 2010Imst (AUT) 2010Huaji (CHN) 2010Kranj (SLO) 2010Skupna uvrstitev 2010

Evropsko prvenstvoEvropsko prvenstvoSvetovni pokalSvetovni pokalSvetovni pokal

kombinacijakombinacija

3. mesto Maja VidmarNatalija GrosNatalija Gros

Chamonix (FRA)Huaji (CHN) 2010Skupna uvrstitev 2010

Svetovni pokalSvetovni pokalSvetovni pokal

kombinacija

TEKMO

VANJA IN

GO

RSKI ŠPORTI

www.pzs.si 17

MLADINSKA REPREZENTANCA V ŠPORTNEM PLEZANJU 2010Tekmovalna sezona 2010 je potrdila, da mladinska reprezentanca postaja čedalje močnejša kot ekipa. Še nikoli doslej namreč nismo imeli toliko dobrih končnih uvrstitev kot prav tokrat. Največji dosežek je prav gotovo naslov svetovnega mladinskega prvaka, ki ga je osvojil Jure Raztresen pri kadetih. Poleg njega je bilo v finalu še sedem tekmovalcev. Prav tako je Jure Raztresen v Evropski mladinski seriji, ki šteje za Evropsko prvenstvo, osvojil bronasto kolajno. Med deseterico najboljših smo imeli še 9 tekmovalcev, kar je velik moštveni uspeh.

TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE

Tekmovalno turno smučanje je športna zvrst, ki združuje elemente planin-

stva, turnega smučanja, teka na smučeh in alpskega smučanja. Tekmovanja se odvi-jajo v gorah in zahtevajo od tekmovalcev številna znanja, izkušnje in odlično telesno pripravljenost. Tekmovalci premagujejo več kilometrsko tekmovalno progo, ki vključuje vzpone in spuste v različnih tehnikah napre-dovanja. Tekmovanja se odvijajo v različnih kategorijah, posamič ali skupinsko. V zad-njem obdobju se pojavljajo nove kategorije (vzpon, štafete), ki približujejo to tekmov-alno zvrst medijem in tudi neposredno občinstvu.

Svetovnega prvenstva v Andori se je udeležilo 7 tekmovalcev in spremljevalec. Tekmovalci so dosegli štiri uvrstitve med najboljših dvaj-set, prvič so se v tekmovanju parov uvrstili v prvo deseterico (Nejc Kuhar in Anže Šenk). Na ostalih tekmah v tujini je zelo dobro nastopal predvsem Nejc Kuhar in osvojil prvo mesto na tekmi MountinAttack (Tour), drugo

Naziv aktivnosti Termin in lokacija Št. tekmovalcevVzpon (Vertical race) na Triangel 9. januar 2010,Zelenica 29Memorial Luke Karničarja in Rada Markiča 30. januar 2010, Jezersko 38Tekma na Korošico 6. februar 2010,Zelenica 29Pokljuški gams 13. februar 2010,Pokljuka 43Turnosmučarsko tekmovanje Vogel 19. februar 2010,Bohinj 21Okrešelj, Memorial Veninšek-Lihteneker 14. marec 2010,Golte 27Kalški greben 2010 21. marec 2010, Krvavec 22

Preglednica: Izvedena domača tekmovanja za slovenski pokal v tekmovalnem turnem smučanju

mesto na tekmi DachsteinExtreme (Avstrija) ter 13. mesto na tekmi za svetovni pokal (Pila).

V letu 2010 so organizatorji pripravili tekmovanja na Zelenici (TSK Olimpik), na Jezerskem (PD in DGRS Jezersko), Ljubelju (GRS Tržič), na Pokljuki (AO Radovljica), na Voglu (ŠD Stara Fužina), na Golteh (GRS Celje) in na Krvavcu (GRS Kranj). Skupno število različnih udeleženih tekmovalcev, ki so zbirali točke v Pokalu je bilo 66, skupno število posamičnih nastopov v sezoni 2009/10 pa 209. Za pokal so štele vse tekme – tako tekma v vzponu, tekme posamič, kakor tudi tekme dvojic. Tekmovalci so zbirali točke po sistemu ISMC, kjer je število točk vezano na uvrstitev. Za skupno uvrstitev so štele štiri najboljše uvrstitve posameznika oz. uvrstitve z največjim številom točk.

TEKMOVALNO LEDNO PLEZANJE

Svetovni pokal v tekmovalnem lednem plezanju poteka pod okriljem Mednar-

odne zveze planinskih in plezalnih orga-nizacij UIAA. Tekmovalci in tekmovalke se na tekmovanjih pomerijo v težavnosti in hitrostnem plezanju.

Rezultati sezone 2009/2010Jernej Vukotič - 20. mesto skupno težavnost (Daone 15., SaasFee 10. mesto)- 12. mesto skupno hitrost (Daone 9., SaasFee

5. mesto)Matevž Vukotič - 18. mesto skupno hitrost (Daone 16., Saas Fee 4. mesto!)

- 43. mesto skupno težavnost (Daone 24., SaasFee 29. mesto)

Ostalih dveh tekem (Kirov v Rusiji in Busteni v Romuniji) se zaradi previsokih stroškov slovenski tekmovalci niso udeležili.

TEKMO

VANJA IN

GO

RSKI ŠPORTI

18 Letopis 2010

KOMISIJA ZA USPOSABLJANJE IN PREVENTIVO

Komisija za usposabljanje in preventivo Planinske zveze Slovenije je najvišje

strokovno telo Planinske zveze Slovenije, v sestavi upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju planinstva in preventive ter varnosti v gorah. Ustanovljena je zlasti za razvoj enotne doktrine Planinske zveze Slovenije, za uresničevanje skupnih organizacijskih in vsebinskih načel usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju planinstva, za koordinacijo preventivnih programov varnosti v gorah in akcij, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah, in za spremljanje strokovnih zadev na področju športa v Republiki Sloveniji, ki zadevajo planinstvo. Je nosilka vseh programov usposabljanja znotraj Planinske zveze Slovenije.

Komisija se je od imenovanja na 1. seji upravnega odbora PZS v novi sestavi v letu 2010 sestala enkrat. Komisija je bila sestav-ljena iz načelnika in štirih članov. Komisija je pregledala odprte naloge iz predhodne sestave in si začrtala okvirne naloge do konca leta 2010.

UO smo predlagali predstavnika katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi pri Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in predstavnika CAA. Sprejet je bil poslovnik KUP. Opravil se je ogled predloga učnega poligona Gonžarjeva peč na osnovi katerega se je začel peljati postopek za nad-elavo nove učne poti.

Zaradi razprodaje učbenika Planinska šola je KUP začela s postopkom za pripravo nove, posodobljene izdaje, kar je še vedno v teku oz. že v zaključni fazi.

KUP je imela v 2010 eno redno sejo, ki je pregledala odprte naloge iz preteklosti in si začrtala okvirne naloge do konca leta 2010.

ODBOR GORE IN VARNOST

Upravni odbor PZS je na 2. seji (28.10.2010) potrdil dogovor o sode-

lovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije in sprejel sklep o imenovanju članov PZS v skupni odbor Gore in varnost. Na podlagi 3. člena Dogovora o sodelovanju med PZS in GRZS so bili imenovani Borut Peršolja, Drago Horjak in Tomo Česen.

V soboto, 4. decembra 2010, sta v Celju na izredni skupščini Planinske zveza Slovenije predsednika obeh zvez, Bojan Rotovnik in Igor Potočnik,podpisala dogovor o sode-lovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije.

1. Humarjev memorial

27. februar 2010 v Mlačci pri Mojstrani potekalo edino tekmovanje za slovenski pokal v lednem plezanju v sezoni 2009/10.Tekme se je udeležilo 13 tekmovalcev, ki so se pomerili v hitrostni preizkušnji. V spomin na prijatelja Tomaža Humarja so se pomer-ili v štirih tekih v dveh različnih smereh. Najhitrejši je bil Jernej Vukotič pred bratom Matevžem in Andrejčkom Pečjakom. V kat-egoriji “rekreativcev” je največ hitrosti prikazal Gregor Berce pred Sašom ter Tjašo Kosič, ki je edina zastopala ženske barve.

PREVENTIVN

A DEJAVN

OST

www.pzs.si 19

V dogovoru so navedena naslednja področja sodelovanja:- razvoj doktrine planinstva, prostovoljnega vodništva, alpinizma in gorskega reševanja ter planinskega usposabljanja,- zagotavljanje kakovosti lastnega programa delovanja,- koordinacija preventivnih programov varnosti v gorah in- izmenjava podatkov, analiz in ugotovitev ter skrb za dostopnost in uporabo arhivskega gradiva.

Podpisnici sta se dogovorili, da bosta vzpodbujali:- planinsko usposobljenost obiskovalcev gora,- izmenjavo svojih strokovnih delavcev z njihovo udeležbo na različnih oblikah in programih usposabljanj,- pretok znanja in izkušenj strokovnih delavcev ter izmenjavo strokovnih gradiv, ki jih bodo pripravljali sami ali pridobili od sorodnih organizacij doma in v tujini in- predstavitev primerov dobre prakse v obeh organizacijah in javnosti.

Ob vedno večjem številu obiskovalcev gora in naraščajočem številu gorskih nesreč bosta PZS in GRZS skrbeli za koordinacijo preventivnih pro-gramov varnosti v gorah in akcij, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah. Gre zlasti za:- neustrezno pripravo na odhod v gore (izbira cilja, opreme in sotovarišev),- neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta,- neobvladovanje prvin gibanja (hoja, plezanje, turno smučanje in sestavljenih oblik gibanja),- neuporabo zaščitne osebne opreme,- napačne odločitve med izvajanjem dejavnosti v gorah,- bolezni in bolezenska stanja, ki jih obiskovalci prinesemo v gore in- snežne plazove.

Podpisnici dogovora bosta zato pristopili k oblikovanju Nacionalnega programa varnosti v gorah in ga posredovali v obravnavo državnim or-ganom. Posebno skrb bosta namenili odnosu do smrti v gorah, zlasti glede osveščanja, da gibanje v gorah v določenih primerih pomeni tvegano dejanje, zato se morajo obiskovalci gora zavedati morebitnih tragičnih posledic in jih tudi sprejeti.

SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ

V okviru postavitve stalne razstave Slovenskega planinskega muzeja

so pri oblikovanju posameznih poglavij sodelovali tudi člani PZS, ki so s svojimi prispevki ta poglavja vsebinsko, tematsko in tudi kronološko obogatili. Vse delo so opravili prostovoljno in z veliko predanost-jo temu skupnemu projektu vseh sloven-skih planincev. V okviru založbe pri PZS je s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor izšel tudi zbornik Slovenskega planinskega muzeja, ki je bil predstavljen javnosti ob otvoritvi muzeja 7.avgusta 2010.

V obdobju po otvoritvi do konca leta 2010 se je v muzeju zvrstilo kar nekaj prireditev, ki so bile obarvane s planinsko tematiko. Tako smo v sodelovanju s PD Javornik-Koroška Bela pripravili razstavo ob 100-letnici Prešernove koče na Stolu, zvrstile so se prireditve v ok-viru predsedovanja Slovenije Alpski konvencije v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom, v muzeju pa so bila tudi srečanja mladinske in vodniške komisije PZS, srečanje članov GRZS in druga. Med najodmevnejšimi pa je bilo tudi srečanje z reševalci Air Zermatt, torej ljudmi, ki so priskočili na pomoč pri zadnjem poskusu reševanja našega Tomaža Humarja. V sodelovanju z RTV Slovenija in Vikijem Grošljem pa smo tudi pripravili predpremiero filma Skriti vrh in knjige Gola gora.

V okviru Pogodbe o sofinanciranju delovanja Slovenskega planinskega muzeja je Planinska zveza Slovenije podpisala aneks za leto 2010, s kat-erim je za delovanje muzeja prispevala 30.000€. Skupaj z ostalimi partnerji v projektu je tudi PZS aktivni član Poslovnega odbora Slovenskega planinskega muzeja, v katerem partnerji dogovarjajo vsebinsko in finančno poslovanje muzeja Za predsednika tega organa je bil soglasno izvoljen predsednik Planinske zveze Slovenije.

Slovenski planinski muzej je v času od otvoritve do konca leta obiskalo skoraj 15.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi veliko mladih.

V okviru Ustanove Avgusta Delavca, katere soustanovitelj je tudi PZS, je tekla akcija zbiranja sredstev za izgradnjo muzeja. Žal tukaj vsa planinska društva še niso izpolnila svojih obveznosti, tako da ima Ustanova še precejšne obveznosti do nosilca investicije - občine Kranjska Gora.

PLANIN

SKA KULTU

RA

PLANINSKI VESTNIK

Ciljna publika revije ostajajo vsi, ki želijo občasno preživeti del prostega

časa v naravi in obenem prebirati zanimivo revijo. PV je danes revija, ki je namenjena vsem ljubiteljem gorskega sveta in narave, obenem pa je tudi tekoči informator bogate dejavnosti Planinske zveze Slovenije – posredno želimo seveda s pestro vsebino pripomoči k promociji planinstva in čim večjemu članstvu PZS.

Največja sprememba leta 2010 je bil povečan format (sklep o tem je potrdil UO PZS), kar smo v uredništvu načrtovali že dlje časa. 96 stranem prejšnjega formata je ekvivalentno 64 strani povečanega formata. Ker so nas v tiskarni opozorili, da bi bil obseg revije precej skromen (tanek), smo povečali število plani-ranih strani na 72 - kar pa se je, kot kažejo podatki, izkazalo za pravilno.

Večji format pomeni večjo možnost drugačnega, bolj raznovrstnega oblikovanja, obenem pa tudi novo rubriko v sredici - Z nami na pot, kjer s priročnimi opisi, ki jih je možno iztrgati, na izlete vabimo najširše množice. Več vsebin lani je bilo tudi stro-kovnih (alpinistična tehnika, trening, vreme, naravovarstvo …), s katerimi želimo bralcem posredovati čim več znanj in s tem posledično povečati varnost v gorah. Prvič lani smo tudi objavili prispevek o testih opreme (turne smuči).

V letu 2010 je uredništvo naredilo dva kvalitativna preskoka: načrtovana vsebina in dvig kvalitete objav. PV danes ni več odvisen od prispevkov, ki jih pošiljajo avtorji, pač pa vsebino določamo in načrtujemo vnaprej. Po naročilu je napisanih več kot polovica objavljenih člankov (na primer rubrike: tema meseca, Z nami na pot, intervju idr.). V PV

je manj »prostih spisov« kot jih je bilo nekoč, pač pa vse več novinarsko raznovrstnih (reportaže, intervjuji, kratke zgodbe idr.), kvalitetnih, strokovnih, aktualnih, vzgojnih, zgodovinskih in literarno dovršenih prisp-evkov. Še vedno pa seveda želimo objavljati tudi doživetja naših bralcev, vendar izbiramo najkvalitetnejše napisana.

Ocenjujemo, da je bila revija v letu 2010 vsebinsko raznovrstna, saj smo objavljali najpomembnejše informacije in članke o dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih do športnih, odpravarskih in drugih. V mnogih rubrikah smo objavljali vrsto predlogov za izlete in ture, opise alpinističnih vzponov, prispevke o varstvu naravne in kulturne dediščine v gorskem svetu, leposlovne članke, recenzije planinskih publikacij, nasvete o opremi, varni hoji in plezanju, predloge za obiske tujih gora, trekinge, turno smučanje itd. Fotografija je imela pomembno mesto, za kar imajo zasluge mnogi odlični sodelavci – fotografi. V letu 2010 smo zaradi nove sredice in omejenih sredstev v ločeni brošuri objavili le eno vodniško prilogo (Logarska dolina), ki se tudi samostojno prodaja. Decembra smo na spletni strani objavili letno kazalo.

V letu 2010 smo začeli uporabljati spletno uredniško aplikacijo, kjer je tudi baza datotek prispevkov. Zdaj lahko vsak urednik pregleduje in ureja seznam člankov prek in-terneta. Leta 2010 smo prejeli 728 prispevkov(člankov in vesti) 230 avtorjev. Objavili smo 620 in zavrnili 54 prispevkov, ostali še čakajo na objavo ali obdelavo. Tisk in oblikovanje opravlja tiskarna Schwarz, pogodba velja do konca leta 2011. V letu 2007 smo dokončali projekt kazala vseh stotih letnikov, v letu 2010 pa nadaljevali projekt digitalizacije vseh

ŠTEVILO NAROČNIKOV PLANINSKEGA VESTNIKA Leto število naročnikovdecember 2001 3990december 2002 4485december 2003 4284december 2004 4410december 2005 4400december 2006 4342december 2007 4409december 2008 4503december 2009 4653december 2010 4876

letnikov (od 2011 do 1949). Arhiv remitende je v knjižnici PZS. V letu 2010 smo v več medijih (Kult, Delo, Dnevnik …) obeležili 115-letnico izhajanja revije.

Strokovna služba je od leta 2006 zadolžena za področja naročnikov, trženja in promo-cije, uredništvo pa pri tem aktivno sodeluje. Sredi leta 2010 se je PV začel prodajati tudi na poštah, aktivirali smo tudi številko 080 za telefonsko naročilo. Leta 2010 je bilo naročnikom dobavljenih 56.947, v prosti prodaji pa smo prodali 5.246 izvodov Vest-nika (skupaj 62.193, index 106,31), kar je ob zniževanju naklade tiskanih medijev vsekakor uspeh. PV se financira s sredstvi naročnin, prihodkov od proste prodaje, oglasov in so-financiranja (Fundacija za šport, Ministrstvo za šolstvo in šport). Leta 2010 je tako kot že več let prej izpadlo sofinanciranje Ministrstva za kulturo (tudi JAK). Uredništvo vsak mesec pripravi obračun honorarjev, ki se večinoma izplačajo v mesecu po izidu. Vsi avtorji in uredniki prejmejo letne avtorske pogodbe.

PODELJENA PLANINSKA PRIZNANJA V LETU 2010Priznanja PZS:- Pismena pohvala: 120- Bronasti častni znak: 205- Srebrni častni znak: 100- Zlati častni znak: 35- Jubilejna listina: 3- Spominska plaketa: 25- Svečana listina: 10

Knafelčeva priznanja: 23

Priznanja VK:- Pisna zahvala: 6- Priznanje za 5-letno delo:127- Priznanje za 10-letno delo: 18- Priznanje za 18-letno delo: 18- priznanje Zaslužni vodnik: 52- priznanje Častni vodnik: 20

Priznanja MK:- Zahvala: 18- Zaslužni znak: 15- Srebrni znak: 4- Zlati znak: 1- priznanje Mladina in gore: 1

Priznanja KŠP:- najuspešnejši športni plezalec/-ka- vrhunski dosežkina tekmovanjih in za vzpone v naravnih plezališčih: 4- za rezultate na svetovnem mladinskem prvenstvu in evropski mladinski seriji, ter za vzpone v naravnih plezališčih: 9

Priznanja KA- najuspešnejši alpinist/-ka: 2- najperspektivnejši alpinist: 1- za posebne dosežke v alpinizmu: 8

Priznanja KVGN:- bronasto priznanje: 4- srebrno priznanje: 2- zlato priznanje: 1- diploma dr. Angele Piskernik: 1

20 Letopis 2010

PLANIN

SKA KULTU

RA

www.pzs.si 21

EDICIJE PLANINSKE ZALOŽBE na dan 31.12.2010Planinski vodniki:• 55 krat Karavanke• Čudovite Alpe• Dolomiti, sanjske gore• Kako na Triglav• Karavanke• Najvišji vrhovi v Alpah• Planinsko-izletniški vodnik Bohinj• Planinsko-izletniški vodnik Jezersko• Planinsko-izletniški vodnik Kamniška Bistrica• Planinsko-izletniški vodnik Preddvor• Planinsko-izletniški vodnik Tržič• Polhograjsko hribovje• Turni smuki• Varneje po feratah in Vodnik po Dolomitskih feratah• Vodnik Kamniško-Savinjske Alpe• Vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije• Vodnik po planinskih kočah v Sloveniji (J. Dobnik, 2007)• Vodnik Posavsko hribovje• Vodnik Pot Karla in Žige Zoisa

Vodniki in dnevniki po veznih poteh • Dnevnik s slovenske planinske poti • Razširjena slovenska planinska pot

Plezalni vodniki:• Plezalni vodnik Bohinjske stene• Plezalni vodnik Jezersko• Plezalni vodnik Kamniška Bela – Repov kot• Plezalni vodnik Logarska dolina – vzhodni del• Plezalni vodnik Logarska dolina – zahodni del• Plezalni vodnik Robanov kot• Plezalni vodnik Vršič• Plezalni vodniki Koroške

Strokovna literatura:• Alpinistična šola – dodatek k drugi izdaji• Narava v gorskem svetu• Nevarnosti v gorah • Planinska orientacijska tekmovanja• Planinska šola – učbenik • Planinske obhodnice in pohodi • Planinski tabori – priročnik• Prehrana v gorah – učbenik• Priročnik za markaciste• Vodniški učbenik

Vodniki v tujih jezikih in večjezične izdaje• Berg um Kranjska Gora• Themountainsof Kranjska Gora• How to Climb Triglav

Leposlovna literatura:• Aljaž Savinjskih Alp• Antarktika• Bele sanje - kamnita resničnost • Gola gora -NangaParbat• Gruh• Iverí z Grintovcev• Iz mojega življenja v gorah - faksimile z dodatkom• Odprava na ČoOju• Planinski zbornik ob 110-letnici SPD/PZS

Planinski zemljevidi:• Bohinj – 1 : 25.000• Grintovci – 1 : 25.000• Jalovec in Mangart – 1 : 25.000• Krn – 1 : 25.000• Polhograjsko hribovje in Šmarna gora – 1 : 25.000• Stol in Begunjščica –1 : 25.000• Storžič – Košuta –1 : 25.000

• Dolenjska, Gorjanci, Kočevski Rog – 1 : 50.000• Julijske Alpe – vzhodni del – 1 : 50.000• Julijske Alpe – zahodni del – 1 : 50.000• Kamniško-Savinjske Alpe – 1 : 50.000• Karavanke – osrednji del – 1 : 50.000• Ljubljana in okolica - 1 : 50.000• Nanos – Trnovski gozd, Idrijsko in Cerkljansko hribovje 1 : 50.000• Pohorje –1 : 50.000• Posavsko hribovje – Boč – Bohor – 1 : 50.000• Posavsko hribovje – zahodni del – 1 : 50.000• Slovenska Istra, Čičarija, Brkini, Kras – 1 : 50.000• Snežnik – 1 : 50.000• Triglavski narodni park – 1 : 50.000

Razno:• CD Greva pod objem gora• Pesmarica Gorniška 1• Vpisna knjiga za planinske postojanke• Vpisna knjiga za vrhove• Planinski dnevnik • Slovenski alpinizem 1997• Slovenski alpinizem 1998• Slovenski alpinizem 1999• Slovenski alpinizem 2000• Slovenski alpinizem 2006 • Slovenski alpinizem 2007

MEDNARODNA DEJAVNOST PZSPlaninska zveza Slovenije je članica naslednjih mednarodnih organizacij:a) Mednarodne zvezealpinističnih in planinskih združenjUIAA,b) Združenjaplaninskih organizacij alpskega loka CAAoz. ClubArcAlpin,c) Evropske popotniške zveze ERA,d) Mednarodne turnosmučarske organizacije ISMF, e) Mednarodne zveze za športno plezanje IFSC, f) Združenja Via Alpina,g) Mednarodnega združenja gorskih reševalcev IKAR-CISA inh) Združenja za reciprociteto.

Od leve proti desni: Josef Klenner, predsednik CAA in predsednik Nemške planinske zveze (DAV, ki je s ca. 900.000 člani največja planinska zveza na svetu), predsednik Planinske zveze Makedonije in

Balkanskega planinskega združenja (BMU) Jovica Ugrinovski, predsednik UIAA Mike Mortimer, predsednik Turške planinske zveze (TDF) Alaattin Karaca in predsednik PZS Bojan Rotovnik.

PLANIN

SKA KULTU

RA

22 Letopis 2010

UIAA - MEDNARODNA ZVEZA ALPINISTIČNIH IN PLANINSKIH ZDRUŽENJ

Planinska zveza Slovenije je članica UIAA - Mednarodne zvezealpinističnih in planinskih združenj, ki ima sedež v Bernu, Švica. UIAA je tudi članica IOC, Mednarodnega olimpijskega komiteja.

UIAA je bila ustanovljena 27. avgusta 1932. Njena začetna oblika organiziranosti je bila kot pretežno evropska organizacija, zdaj pa so v njej zastopane vse celine z 82 organizacijami članicami iz 57 različnih držav. V UIAA je PZS po številu članov četrto največje združenje v svetovnem merilu, ki je včlanjeno v UIAA (za italijanskim CAI, francoskim FFCAM in švicarskim CAS-SAC).

UIAA kot globalna planinska skupnost skrbi za izmenjavo idej ter usmerja in sodeluje na naslednjih področjih:• lobiranje za priložnost vsakomur, da odgovorno dostopa do svetovno posebnega in čudovitega gorskega okolja,• dati mladim priložnost za premagovanje razlik in vzpostaviti prijateljstva preko meja in kultur za izgradnjo mirnega in boljšega sveta s pomočjo športa,• ohranjanje gorskih okoljih za dobro vseh, s podporo lokalnih skupnosti za doseganje trajnostnega razvoja in spoštovanja narave,• zagotavljanje zanesljivih varnostnih standardov za plezalno opremo in svetovanje o zdravstvenih vprašanjih, povezanih s planinstvom• organiziranje tekmovanj v lednem plezanju s končnim ciljem, da ledno plezanje postane zimski olimpijski šport. UIAA se bori proti dopingu.

UIAA pod svojim okriljem združuje tudi več strokovnih komisij: Komisija za prost dostop do gora, Medicinska komisija, Komisija za varstvo gorske narave, Gorniška komisija, Komisija za varnost, Mladinska komisija, Komisija za ledno plezanje in Protidopinška komisija.

Vse od leta 1964 lahko obiskovalci gora pri nakupu plezalne opreme poiščejo izdelke z varnostno oznako UIAA. Oznaka pomeni, da je bil proizvod preizkušen po najvišjih standardih. Od leta 2004 UIAA podeljuje tudi okoljsko oznako/priznanje tistim, ki pri organizaciji aktivnosti v gorah sledijo okoljskim smernicam UIAA.

GORNIŠKA KOMISIJA UIAA (UIAA Mountaineering Commission)

predstavnik PZS: Klemen Medja

Poslanstvo Gorniške komisije UIAA je promocija najboljših praks na področju planinstva, gorništva, alpinizma in vodništva, pri čemer daje pose-ben poudarek mednarodno pomembnim vprašanjem s področja etike, tehnike, usposabljanja in prava.

Cilji komisije so:- spremljanje vprašanj posebnega (mednarodnega) pomena na področju planinstva, gorništva, alpinizma in podajanje predlogov stališč, smernic…,- spremljanje stanja na področju etike in priprava predlogov najboljših praks,- pomoč članicam pri izboljšanju kakovosti usposabljanj,- razvoj in izvajanje UIAA modela standardov usposabljanj,- izvajanje seminarjev s področja modela usposabljanj,- pomoč pri izmenjavi znanj med članicami,- olajšanje dostopa do pripomočkov za usposabljanja,- razvoj in promocija uporabe UIAA lestvice težavnosti in UIAA simbolov v literaturi (vodnikih…),- razvoj in promocija izmenjave in skupne uporabe podatkov oziroma analiz o nesrečah,- proučevanje in priprava predlogov na področju pravnih vprašanj, ki vplivajo na planinstvo, gorništvo, alpinizem, vodništvo,- razvoj baze podatkov o pravnih vprašanjih.

Gorniška komisija UIAA se je v letu 2010 sestala dvakrat, aprila v Španiji (Montserrat) in novembra v Rusiji (Moskva). Obeh sestankov se je udeležil predstavnik PZS. Zelo intenzivna aktivnost komisije je potekala na področju standardov usposabljanj. Glede na velik interes so pooblaščeni eksperti izvedli več (5) obiskov v posameznih članicah UIAA. Trenutno uporablja standarde 14 članic UIAA (in 4 nečlanice), v procesu pridobivanja licence je še 8 članic. Klemen Medja kot aktivni član delovne skupine za standarde usposabljanj pri navedenih aktivnostih sodeluje tudi kot predstavnik PZS – v letu 2010 je kot zadolžen ekspert pričel s procesom akreditacije usposabljanj Planinske zveze Hrvaške. Aktivnosti Gorniške komisije UIAA so potekale tudi na vseh drugih področjih delovanja komisije.

KOMISIJA ZA LEDNO PLEZANJE UIAA (UIAA Ice Climbing Commission)

predstavnik PZS: Andrej Pečjak

Komisija za ledno plezanje UIAA je odgovorna za oblikovanje pravil in predpisov za tekmovanja v lednem plezanju. Prav tako zagotavlja kakovost tekmovanj glede na pogoje in standarde UIAA.

Komisija je odgovorna tudi za upravljanje in razvojne vidike lednega plezanja kot športa. Svetovni pokali v tekmovalnem lednem plezanju potekajo od leta 2004. Komisija je pri teh tekmovanjih sodelovala tudi pri pripravi preprostejših in bolj poštenih pravil z namenom spodbuditi množično udeležbo.

MED

NARO

DN

A DEJAVN

OST

www.pzs.si 23

Kot del razvojne dejavnosti komisija organizira tečaje za postavljavce smeri in sodnike na tekmovanjih za ledno plezanje. Ti tehnični tečaji seznanjajo udeležence tudi o najnovejših pravilih in inovacijah pri športu, ki vključuje tehnično znanje in izkušnje.

- Od leta 2010 je Andrej Pečjak predsednik tehnične podkomisije pri omenjeni komisiji in kot tak pomaga pri postavljanju novih tekmovališč, nadgrajuje pravila za tekmovalno ledno plezanje in vodi tečaje za sodnike in postavljavce smeri,- udeležuje se večine sestankov komisije, nekateri so takoj po tekmi, kjer Andrej skupaj z ženo Jasno običajno opravlja delo sodnika (oba imata namreč licenco mednarodnega sodnika). - Svetovni pokal v tekmovalnem lednem plezanju v 2010 je bil uspešno izveden.

Leta 2010 je Andrej Pečjak preko poznanstev, ki jih je dobil v Korejski planinski zvezi KAF na tekmi v Koreji, pomagal organizirati (skupaj s PD Domžale) obisk korejske mladinske ekipe, ki je obiskala Slovenijo v mesecu juliju. Ekipa je prišla tudi na PZS, kjer jim je Viki Grošelj predstavil zgodovino slovenskega himalajizma.

MLADINSKA KOMISIJA UIAA (UIAA Youth Commission)

predstavnica PZS: Zdenka Mihelič

YC UIAA spodbuja, podpira in predstavlja mednarodni razvoj planinstva, alpinizma in plezanja z otroki in mladimi, od začetnikov do vrhunske ravni, po vsem svetu s programi usposabljanja, dogodkov in projektov, kot je spodbujanje dejavnosti, z visoko socialno in izobraževalno vred-nostjo, spodbujanje zdravega načina življenja in spoštovanja okolja. Poudarja človeške in družbene vrednote.Komisija se sestaja enkrat do dvakrat letno.

YC UIAA pomaga in omogoča mladim udeležencem, zagotavlja podporo državam v razvoju na področju mladih in planinstva, kjer program dela z mladimi (in dela mladih) še ni razvit. Prav tako organizacije vzpodbuja tam, kjer je že postavljen, a še ni prav dobro razvit in nima strokovno us-posobljenih kadrov. YC UIAA zagotavlja strokovno usposobljen kader takim članicam UIAA, prav tako pa vzpodbuja gorniški program za mlade tudi v zvezah, ki niso še članice UIAA. YC UIAA za program pomoči drugim s kadrom in usposabljanjem ter za svoje delovanje pridobiva sred-stva od Mednarodnega olimpijskega komiteja MOK in ARISF. Spodbuja programe zvez in dela z njimi na mednarodnih in regionalnih razvojnih programih. Podpira sodelovanje mladih in zvez med seboj, skrbi za informiranost in medsebojno izmenjavo strokovnih gradiv, literature, objavo le-teh na spletni stran in v brošurah. Organizira konkretne projekte, kongrese in izobraževanja za mlade in zveze.

YC UIAA je v 2010 pripravila vodila, osvežila navodila za organizatorje mladinskih planinskih aktivnosti, sodelovala pri 10 mednarodnih mla-dinskih planinskih taborih Global Youth Summit in YC UIAA (Afrika, Slovenija, Gruzija, Italija, Ukrajina, Makedonija, Romunija, Kazahstan, 2x Rusija), na nekaterih od teh taborov zagotovila udeležbo strokovnih planinskih kadrov, izvedla usposabljanje in pripravila profesionalni video (plezanje, Ines Papert in Urs Odermatt), ter seminar, delavnico in festival o nadelavi smeri v Kazahstanu, seminar na Krimu (Ukrajina), pripravila program za mlade ‘Nepal 2011’ (iz programa vzpodbud in podajanj izkušenj, primerov dobrih praks v planinske zveze, kjer delo z mladimi še ni razvito), izdelala 4 profesionalne videe o lednem plezanju, naredila FB stran, blog o dogodku, seminarju na Krimu, pridobila finančne podpore ARISF in MOK.

Predstavnica MK PZS v YC UIAA je aktivno sodelovala pri izmenjavi strokovnih gradiv, informacij in znanj z drugimi planinskimi zvezami in mladinskimi komisijami, promovirala naše mednarodne aktivnosti v YC UIAA in tabore YC UIAA med našimi mladimi, sodelovala in pomagala pri izvajanju programa YC UIAA, sodelovala v razpravah in pobudah YC UIAA ters predsednico pri njenem delu in pripravi gradiv komisije, sodelovala je pri pripravi vodil in navodil za organizatorje mednarodnih planinskih taborov, bila koordinatorica za vse YC UIAA in GYS mednar-odne mladinske planinske tabore in aktivnosti, pri tem svetovala, pomagala zvezam pri pripravi programov, ter opravljala drugo tekoče delo.

CLUB ARC ALPIN – ZDRUŽENJE PLANINSKIH ORGANIZACIJ ALPSKEGA LOKA

predstavnik PZS v Predsedstvu CAA: Danilo Škerbinek, podpredsednik CAA

Osem vodilnih planinskih zvez v državah na področju Alp tesneje sodelujejo že od sredine devetdesetih let. Iz te neformalne povezave je leta 2004 nastalo formalno združenje Club Arc Alpin – Združenje planinskih organizacij alpskega loka. Osem članic CAA, med katerimi je tudi PZS, si najzgovorneje predstavimo s skupnimi statističnimi podatki: v 1.733 društvih združujejo 1.819.932 članov, upravljajo 1.811 koč in skrbijo za 128.240 km planinskih poti.

Leta 2004 so se članice CAA dogovorile ter v statut zapisale, da bo združenje uresničevalo skupne interese predvsem na področju planinstva, varstva narave in prostorskega urejanja Alp, kulture alpskih držav ter ciljev, zapisanih v Alpski konvenciji. Združenje zastopa tudi interese celot-nega alpskega prostora ob istočasnem zastopanju interesov njenih članic. Sodeluje z vsemi tistimi organizacijami, ki si prizadevajo za iste cilje.

CAA vodi pet člansko predsedstvo, izvoljeno na volilni skupščini, ki je sklicana vsake 4 leta. CAA ima strokovne komisije za planinstvo, usposa-bljanje in varnost, za varstvo gorske narave ter za koče ter pota. Na splošno velja, da komisije CAA izvajajo naloge, ki jih prejmejo od predsedstva oz. skupščine, v nekaterih primerih si jih zastavijo člani komisije tudi sami. V minulih letih so komisije CAA obravnavale številne zanimive in zahtevne teme, se poglabljale v problemska vprašanja in s sprejetimi gradivi razjasnile več zanimivih vprašanj. Odgovori in pripravljena gradiva so članicam CAA na voljo. Sodelovanje predstavnikov PZS v teh komisijah omogoča vsakemu tudi neposredni stik z odgovornimi predstavniki drugih članic CAA, nadalje prenos znanja ter vsestranskih izkušenj, dostop do programov usposabljanja, do učne in zanimive literature, propa-gandnega materiala in drugo.

MED

NARO

DN

A DEJAVN

OST

Konkretno je PZS za interno uporabo prejela učbenike in programe usposabljanja alpinistov, prostih plezalcev in turnih kolesarjev, smernice za izgradnjo varoval na planinskih poteh ter še veliko drugega. PZS je s sodelovanjem v CAA omogočeno pri njenih članicah spoznati pojavne ob-like športne rekreacije in nove športne trende v gorah ter usmerjanje tega, reševanje oz. urejanje vprašanj iz področja ekologije v gorskem svetu, organizacijsko prakso ter izkušnje itd.

24 Letopis 2010

KOMISIJA ZA KOČE IN POTI CAA

predstavnik PZS: Drago Dretnik

Komisija za koče in poti je ena izmed treh komisij CAA. Vsaka izmed 8 članic CAA v komisijo delegira enega predstavnika. Komisija se sestaja enkrat letno. Glavni namen komisije je izmenjava mnenj in stališč o skupnih problemih kot tudi poročanje o dobrih praksah in izkušnjah posa-mezne članice. Področja dela komisije so vsa dogajanja na kočah – odenergetsko varčne gradnje, oskrbe z različnimi vrstami energije, oskrbe s pitno vodo do ravnanja z odpadno vodo in drugimi odpadki. Prav tako se v komisiji soočajo z vsemi problemi, ki se tičejo planinskih poti do koč in med kočami; varnost, vzdrževanje, označevanje, lastništvo itd.

V letu 2010 je imela komisija eno sejo in sicer na prelazu Pordoijoch (PassoPordoi) v Dolomitih. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh članic. Glavne teme so bile:- predstavitev projekta »Energetska učinkovitost pri gradnji planinskih koč«,- vzdrževanje planinskih poti na meji med državami članicami,- poročilo o zaključku štiriletnega projekta »Integralno ovrednotenje oskrbovalnih in odstranjevalnih sistemov na planinskih kočah – IEVEBS«, pri katerem je sodelovala tudi PZS,- razprava o problemih pri oskrbi koč s pitno vodo in ravnanju z odpadno vodo (pri tej točki smo podali tudi pisno poročilo o stanju na naših kočah).

MEDNARODNA KOMISIJA ZA REŠEVANJE V GORAH IKAR - CISA

predstavnik PZS: Danilo Škerbinek, član predsedstva IKAR-CISA

Obravnave na sestankih strokovnih komisij so zelo kvalitetne ter prinašajo številno novosti ali izboljšave. Glavni rezultati dela teh komisij so »strokovna priporočila«, do katerih ima na spletnem omrežju z geslom dostop vsaka članica. Nekaj zadnjih pomembnih novosti: tri in štiri antenske plazne žolne, plazne sonde z senzorjem, ABS, ki nudi zaščito vratu in ga je mogoče pro-gramirano prožiti, analiza napak pri vpletanju vozlov, opredelitve do dynema vrvi ...

Kot član predsedstva je v večji ali manjši delovni skupini opravil mnoge naloge ali aktivnosti, kot so priprava Smernic za organizacijsko strukturo reševalnih organizacij ter program usposabljanja članov reševalnih organizacij, izvedba ankete, ki je zajela vodstva vseh članic IKAR in posebej udeležence dveh zaporednih skupščin, ovrednotenje odgovorov in na osnovi tega vodenje razprave, ter dopolnitev dolgoročne vizije IKAR, pa tudi statuta IKAR, nadaljnja dopolnitev statuta z vsebino, s katero je dana možnost, da tudi manjše članice lahko lažje uveljavljajo svoje interese, izpopolnitev vsebinskega programa dela organov IKAR, priprava vodil za organiziranje skupščine in komisij IKAR, s čemer se zagotavlja kvalitet-na priprava in izvedba, priprava vprašalnika in vodenje pregleda nad reševalnim delom članic IKAR, priprava kriterijev za sprejem kandidatov v članstvo IKAR, pomoč GRZS pri vključevanju v IKAR in pri drugih organizacijskih zadevah itd.

Analize reševalnih primerov, zlasti reševanje zasutih iz snežnih plazov v zadnjih nekaj letih, so privedle do novih spoznanj v tozadevni reševalni doktrini. Nastala so nova navodila. Zahtevajo dopolnitev dosedanje reševalne opreme in vedenje o njeni uporabi, jasno sistematiko v postopku iskanja zasutega in novostih pri tehniki njihovega odkopavanja. Brez obvezne tehnične opreme vsakogar pozimi v gorah ter obvladanja njene up-orabe bo število nesreč v plazovih le naraščalo. In še: pravilni ukrepi v slučaju nesreče v gorah do prihoda gorskih reševalcev morajo biti vključeni v vse programe usposabljanja planincev. Opisane novosti, navodila »stoj ali pojdi« v slovenščini idr. so sporočila, ki jih je Škerbinek pisno posre-doval planinski javnosti ter se s temi vsebinami tudi konstruktivno odzivalna želje ali predloge po sodelovanju pri vzgojni dejavnosti.

EVROPSKA POPOTNIŠKA ZVEZA (ERA)

predstavnik PZS: Uroš Vidovič

Evropska popotniška zveza (ERA-EWV-FERP) združuje 56 planinskih in pohodniških organizacij iz 30 držav Evrope ter tri pridružene iz Maroka in Izraela. Združuje preko 6 milijonov članov. ERA skrbi za 12 evropskih pešpoti, organizira različne pohodniške manifestacije, med katerimi je največja EVROPOHOD, ki se organizira vsakih 5 let. V Evropi je trenutno 12 evropskih pešpoti s skupno dolžino preko 51.000 kilometrov. Evropske pešpoti povezujejo različne evropske narode in države z namenom medsebojnega sožitja, razumevanja in miru. Poleg letne skupščine, ki se sestaja enkrat letno, delujeta v okviru ERA komisija za pohodništvo in komisija za poti.

MED

NARO

DN

A DEJAVN

OST

www.pzs.si 25

V letu 2010 je ERA:- izvajala priprave za EVROPOHOD 2011, - izvolila novo predsednico Lis Nielsenz Danske, - pričel se je projekt nove evropske pešpoti E12 – Pot okoli Mediterana, - skupaj z nemško popotniško zvezo se izvaja projekt Kvalitetne pohodniške poti, - med članicami ERA je bila izvedena anketa o nadaljnjem razvoju organizacije in organizirane okrogle mize o razvojnih izzivih ERA.

Na srečanju pohodnikov po evropskih pešpoteh je bila maja v Sloveniji na obisku predsednica ERA. Komisija za poti je pripravila nove enotne oznake evropskih pešpoti za celotno Evropo. Dodatne označevalne tablice so modre barve z rumenimi evropskimi zvezdicami, oznako posa-mezne E pešpoti in s spletnim naslovom ERA.

VIA ALPINA

predstavnik PZS: Peter Šilak

Mednarodni koordinacijski odbor (M.K.O.)Vie Alpina je bil ustanovljen junija 2000 in združuje državne in regionalne uprave, pohodniška združenja in ustanove za promocijo turizma iz osmih alpskih držav vključenih v projekt Via Alpina. To je delovna skupina brez statusa pravne os-ebe, ki se sestaja praviloma enkrat letno in ob tej priložnosti odloča o bistvenih smernicah razvoja. Povezujejo se z Alpsko konvencijo; Via Alpina je program izvrševanje Alpske konvencije.Za izvajanje projekta skrbijo nacionalni sekretariati v vseh 8 sodelujočih državah. V Sloveniji je to GIZ Pohodništvo in kolesarjenje. www.slovenia.info/hiking.

Namen in cilji delovanja so zasledovati skupne CILJE projekta Via Alpina, ki so:- mednarodna povezanost vseh 8 alpskih držav,- prenašanje alpskega duha,- dostopnost vsem pohodnikom,- omogočati poglobljeno odkrivanje alpskega sveta,- dvigovati spoštovanje do okolja,- ohranjati pozornost do potreb pohodnikov,- prispevati k lokalnemu razvoju in mreženju alpskih območij.

Najbolj odmevni projekti posameznih sekretariatov in drugih udeležencev v projektu Via Alpina v letu 2010 so bili:- v sodelovanju Alpske konvencije in Nacionalnega sekretariata Monako so bile na podlagi javnega natečaja podeljene 4 potovalne štipendije v višini 1000 € za vsakega. Projekti so morali ponujati osebni pogled na Vio Alpino, čezmejno pohodništvo (ali glede vsake druge oblike nemotorizirane mobilnosti) in glede pomembnih tem za trajnostni razvoj Alp.- Priprava in v začetku leta 2011 izdan vodnik Tiha Via Alpina, ki opisuje vijolično pot, ki se začenja v Sloveniji.- Letno srečanje in konferenca Mednarodnega koordinacijskega odbora (M.K.O.) v Bohinju.- Ameriška revija Backpacker je v majski izdaji 2010 razglasila, da je zahodni del Zelene poti Vie Alpine (100 milj med Kanderstegom in Altdorfom) najboljša pohodniška pot sveta.- Med 16. in 26. junijem se je skupina psihično bolnih odpravila po Vii Alpini med Oberstdorfom in Bolzanom s ciljem, da skozi doživetje pohodništva okrepijo svojo osebnost.-…

Edini sestanek M.K.O je bil 25. in 26. septembra 2010 pri nas, v Eko Hotelu v Bohinju, udeleženci pa so se drugi dan povzpeli še na Vogel.

MEDDRUŠTVENI ODBORI PLANINSKIH DRUŠTEVPreglednica: Število društev po meddruštvenih odborih

MED

NARO

DN

A DEJAVN

OST

26 Letopis 2010

Preglednica: Število članov planinskih društev po meddruštvenih odborih

MDO DOLENJSKE IN BELE KRAJINEPlaninska društva Črnomelj, Krka Novo mesto, Metlika, Pohodnik Novo mesto, Polet Šentrupert, Polom Kostanjevica na Krki, Semič, Šentjernej, Trebnje in Plezalni klub Novo mesto.

Odbor za varstvo gorske narave vsako leto izvede kar nekaj naravovarstvenih akcij, ki so predvsem izobraževalne. MDO Dolenjske in Bele krajine šteje že 80 gorskih stražarjev in 25 varuhov gorske narave.

Odbor mladinskih odsekov je v letu 2010 izpeljal orientacijsko tekmovanje na Frati, srečanje mladinskih odsekov Dolenjske in Bele Krajine in orientacijski pohod na Smuk. Za zaključek leta je bilo organizirano srečanje MO v Trebnjem.

Odbor vodniških odsekov združuje vodniške odseke PD. Skupno število kategoriziranih vodnikov na območju MDO je 102, od tega je bilo v letu 2010 le 69 tudi registriranih.

Odbor za planinske poti združuje markacijske odseke PD, ki vzdržujejo tudi planinske poti. V dveh velikih skupnih delovnih akcijah je bilo 36 markacistov ter opravljenih skupno 242 ur prostovoljnega dela.

Na območju MDO se nahajajo tri planinske koče (Planinski dom Gospodična – PD Krka Novo mesto, Dom na Mirni gori – PD Črnomelj in Dom na Vrhtrebnjem – PD Trebnje) ter 1 bivak na Sv. Petru – PS Dvor. Tudi PD Metlika še naprej ureja svojo planinsko postojanko na Krašnjem vrhu, kjer je prijetna brunarica in razgledni stolp, razgledni stolp pa je tudi na vrhu Roga.

Izpopolnjevanje vodnikov PZS je za vse vodnike našega območja – in tudi iz Slovenije – v mesecu aprilu uspešno organiziral odbor planinskih vodnikov. Na območju MDO sta usposobljena že 102 vodnika različnih kategorij (A 61, AB 20, ABCD 1, ABD 13, in ABDG 5, AD 2) ter 7 prip-ravnikov A kategorije. V MDO so usposobljeni trije inštruktorji planinske vzgoje, od tega eden za področje varstva gorske narave.

Na območju MDO poteka krožna Trdinova planinska pot (152 km), skupno je vpisanih v kataster planinskih poti 47 različnih odsekov poti. Pri ureditvi katastra je sodelovalo 5 društev (v skupni dolžini cca. 170 km). En alpinistični odsek deluje samo pri PD Krka Novo mesto, ima pa 28 članov in je zelo aktiven.

MDO GORENJSKEPlaninska društva Bled, Bohinjska Bistrica, Dovje-Mojstrana, Gorenja vas, Gorje, Gozd Martuljk, Iskra Kranj, Javornik Koroška Bela, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Križe, Radovljica, Rateče Planica, Sovodenj, Srednja vas v Bohinju, Škofja Loka, Tržič, Za Selško dolino Železniki, Žiri, Žirovnica in Društvo gorske reševalne službe Bohinj, Kranj in Radovljica ter Gorniško športno društvo Bricalp Škofja Loka, Plezalni klub Škofja Loka, Slovensko planinsko društvo Celovec in Turno smučarski klub Olimpik.

Meddruštveni odbor, ki ga sestavljajo predsedniki PD, se je v letu 2010 sestal trikrat. Obravnaval je program dela in problematiko organov PZS ter društev. Veliko časa je bilo namenjenega problematiki gradnje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani,saj je večina planinskih društev v MDO Gorenjske sprejela pogodbene obveznosti.

Koledar prireditev je bil v celoti uresničen. Dan gorenjskih planincev je organiziralo Planinsko društvo Radovljica v Valvasorjevem domu pod Stolom. Na Gorenjskem sta v letu 2010 praznovali PD Javornik-Koroška Bela, ki je praznovalo 100-letnico Prešernove koče, in PD Jezersko, ki je praznovalo 110-letnico Češke koče.

Odbor za izobraževanje in vodenje je organiziral tečaj in izpite za vodnike PZS kategorije D - lahke snežne ture, ki ga je zaključilo 24 vodniko

POD

ROČN

A ORG

ANIZIRAN

OST

www.pzs.si 27

PZS ter za vodnike PZS kategorije B - zahtevne in zelo zahtevne kopne ture, ki se ga je udeležilo 6 vodnikov iz MDO Gorenjske. Pomembno je bilo tudi licenčno usposabljanje vodnikov PZS za snežne razmere in licenčno usposabljanje vodnikov PZS za kopne razmere.

Odbor za gospodarjenje je nadaljeval z aktivnostmi za postavitev pomožnih skladiščnih objektov ob vzletno pristajalnem prostoru na Rudnem polju. V kočah triglavskega pogorja so sezono pričeli 24.06. ob sodelovanju helikopterjev Helica in Flycom

Odbor za planinske poti v okviru MDO Gorenjske ima 17 odsekov za planinske poti in 81 markacistov z opravljenim tečajem, ki so še aktivni in vzdržujejo 316 planinskih poti. Poleg rednega dela, čiščenja in popravila planinskih poti, ki ga izvaja vsako PD, so bile v letu 2010 opravljene naslednje večje akcije, na katerih je poleg tehnične ekipe komisije za planinske poti sodelovalo večje število markacistov: pot skozi Kot – Staničeva koča (pod studencem), Pot na Srenjski preval (pod Malim Draškim vrhom), Staničev dom – Rjavina, Studorski preval – spodnji del poti, Kre-darica - Greben Triglava, Sovatna - Bovški Gamsovec in ogledna tura na Špik.

Odbor za varstvo gorske narave vključuje odseke za varstvo narave v 11 planinskih društvih. Leto 2010 je bilo posvečeno biotski pestrosti. Var-uhov gorske narave je 27. Zbora varuhov gorske narave na Igu se je udeležilo 12 planincev z gorenjskih planinskih društev.

Pokrajinski odbor mladinskih odsekov je pripravil zbor mladinskih odsekov, ki je bil na Dovjem, pred tem je bila okrogla miza v Planinskem muzeju v Mojstrani.

MDO KAMNIŠKO-BISTRIŠKEGA OBMOČJAPlaninska društva Bajtar Velika planina, Blagovica, Domžale, Janez Trdina Mengeš, Kamnik, Komenda, Moravče, Onger Trzin in Društvo gorska reševalna služba Kamnik.

MDO, ki šteje šest planinskih društev, se je v letu 2010 sestal na štirih rednih sejah. Delo je potekalo po sprejetih smernicah. Markacisti so orga-nizirali delovno akcijo na Mali planini. Začeli so z aktivnostmi na Facebooku in z aktivnostmi v odboru MK in vodniškem odboru. V letošnjem letu bodo začele potekati aktivnosti (izobraževanja, pohodi, izleti,...).

V okviru MDO-ja delujejo odbor mladinske komisije, vodniški odbor, gospodarski odbor in odbor markacistov.

MDO KOROŠKEPlaninska društva Bricnik Muta, Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Ožbalt Kapla, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica, Društvo gorska reševalna služba Koroške, Planinski klub Peca Olševa, Plezalni klub Martinček in Rekreacijsko planinsko društvo Dolga pot Dravograd.

V odboru MDO PD Koroške so vsi predsedniki društev in klubov ter vsi vodje odborov, ki delujejo v MDO. Stalni odbori so: odbor za izobraževanje in vodenje, odbor za gospodarjenje, odbor za planinske poti, odbor za Koroško planinsko pot, Odbor za varstvo gorske narave, odbor za orientacijo in odbor za priznanja. Delo z mladimi v MDO- ju ni organizirano kot bi želeli.

MDO PD Koroške se je sestal petkrat, predsedstvo štirikrat. Poudarek je bil na Odboru za pota, kjer smo vodili in usklajevali akcijo prestavitve dela Slovenske planinske poti - pot na Raduho (skozi Durce, 2800 del. ur), zaključili smo zbiranje in urejanje podatkov za kataster planinskih poti;usklajevali smo akcijo Odbora za varstvo gorske narave » Očistimo Slovenijo «, čez dvesto udeležencev, organizirali srečanje Koroških planincev, tristo petdeset udeležencev.Odbor za orientacijo je popolnoma samostojno izvedel SPOT.

V mesecu februarju se na Koroškem uradno začne sezona organiziranih pohodov PD: Črni vrh, Peca, po Šisernikovi poti. Konec leta jo zaključujemo s pohodom: » Čez goro k očetu «. Vseh naštetih pohodov se je udeležilo (registrirano) čez tri tisoč pohodnikov.

Vsako leto izda Odbor za pota Program izletov vseh planinskih društev Koroške. Na ta način smo dosegli povezovanje med društvi in skupno or-ganiziranje planinskih akcij. V knjižici so podatki o vseh vodniških odsekih, o vseh vzgojnih akcijah, o izpopolnjevanjih (kopne zimske razmere), o vseh družabnih akcijah, popolni seznami inštruktorjev planinske vzgoje in osnovni podatki o planinskih postojankah na Koroškem.

MDO LJUBLJANAPlaninska društva Abanka, Avtomontaža, Avtotehna, Črnuče, Delo, Dobrepolje, Drago Bregar Ljubljana, Gornik, Grosuplje, Hudournik, Industrijskega montažnega podjetja Ljubljana, Integral, Iskra Ljubljana, Jeglič, Kočevje, Kres Ljubljana, Krim, Ljubljana – matica, Loški potok, Medvode, Mercator, Obrtnik Ljubljana, Polje, Polž Višnja gora, Pošte in Telekoma Ljubljana, Rašica, Ribnica na Dolenjskem, RTV Ljubljana, Saturnus, Šentvid pri Stični, Šmarna gora, Špik Ljubljana Moste-polje, Velike Lašče, Vevče, Viharnik, Železničar Ljubljana, Aka-demsko planinsko društvo, Alpinistični klub Vertikala, Društvo za razvoj plezalne kulture, Gorska reševalna služba – društvo Ljubljana, Plezalni klub Ribnica, Plezalni klub Stena, športna društva BTC, Triumf, Andreja Kokalja, gams ter Združenje gorskih vodnikov Slovenije.

V okviru MDO PD Ljubljane delujejo še vodniški odbor, odbor za pota, odbor za varstvo gorske narave, gospodarski odbor ter odbor za informi-ranje in propagando.

Vodniški odbor je sklical področni zbor vodnikov PZS. Razpravljali so o vodniški problematiki in evidentirali kandidate za VK, vendar je žal ta kandidat prejel premalo število glasov. V aprilu je bilo organizirano izpopolnjevanje vodnikov v kopnih razmerah v Kamniški Bistrici in to po programu in smernicah VK PZS.

Odbor za pota je bil nekoliko manj dejaven, a je bil sklican področni zbor markacistov. Skrbeli so tudi za pregled obhodnice Ljubljanska mladinska pot.

POD

ROČN

A ORG

ANIZIRAN

OST

Odbor za varstvo gorske narave je sodeloval s posameznimi PD pri organiziranju predavanj in drugih akcij. Člani odbora so bili posebej dejavni na akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu.Gospodarski odbor sodeluje s posameznimi PD z nasveti.

Odbor za informiranje in propagando skrbi, da so vse akcije MDO dobro prepoznavne v širšem okolju. Odbor sodeluje v akcijah, kot je tradi-cionalni Jurčičev pohod - pod geslom Slovenija planinari - in Tabor ljubljanskih planincev. Člani odbora urejajo in pripravljajo vse potrebno za izdajo Biltena, glasila MDO, ki izide na 60 do 80 straneh.

17. Jurčičevega pohoda se je udeležilo 11.000 pohodnikov iz mnogih PD Slovenije ter iz sosednjih držav. Pohod je potekal pod geslom: Slovenija planinari in je bil izveden skupaj s PD Polž ter lokalnimi društvi. 40. Tabor ljubljanskih planincev je bil na Žagarskem vrhu nad Sostrim, bilo je 250 udeležencev iz mnogih PD MDO Ljubljane.

MDO NOTRANJSKEPlaninska društva Blagajana, Borovnica, Cerknica, Horjul, Logatec, Panorama Dobrova, Podpeč – Preserje, Rega Log, Rovte, Snežnik Loška dolina, Sveti vid, Šentjošt, Vrhnika, Plezalni klub Ekstrem, Plezalno društvo Krimper in Športno plezalno društvo korenjak.

V MDO delujejo odbori: za izobraževanje in vodenje, za gospodarjenje, za pota, za varstvo gorske narave in pokrajinski odbor mladinskih odsekov.

Organizirane so bile tradicionalne aktivnosti posameznih društev, ki so širšega pomena: zimski nočni pohod na Grmado ( PD Blagajana – Polhov Gradec), zimski nočni pohod na Javornik (PK Ekstrem Hotederščica), pohod po Vrhniški poti (PD Vrhnika), družinski pohod na Krim (PD Podpeč – Preserje) in Mlinarjev pohod na Krim (PD Podpeč – Preserje).

V letu 2010 so organizirali skupni izlet in srečanje planincev, kar je tradicionalna prireditev, organizator je bilo Planinsko društvo Vrhnika. Srečanje je bilo združeno s pohodom iz Vrhnike preko Starega Malna na Planino nad Vrhniko, kjer je bilo tudi prijateljsko druženje povezano s praznovanjem 50-letnice PD Vrhnika. To srečanje je bilo v kontekstu Slovenija planinari.

Prevzeli so skrb za ureditev katastra planinskih poti na področju Notranjske. Na Krimu je bilo izpopolnjevanje vodnikov PZS v kopnih razmerah. Organizirali so skupne planinske izlete v tujino (Albanija, Hrvaška, Kilimanjaro…). Na Krimu so organizirali Zlatorogovo transverzalo ponosa.

MDO PODRAVJAAkademsko planinsko društvo Kozjak Maribor, Brezje, Cirkulane, Donačka gora Stoperce, Drava Maribor, Fram, Haloze, Jakoba Aljaža, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Maks Meško Ormož, Maribor matica, Mariborski tisk, Miklavž, Naveza, Občine Kidričevo, Oplotnica, Paloma Sladki vrh, Planika Maribor, Pohorje, Poljčane, Pošte in telekoma Maribor, Ptuj, Ruše, Skalca Hoče Slivnica, Slovenska Bistrica, Tam Maribor, Tisa Maribor, Večer Maribor, Železničar Maribor, Žetale, Alpinistični klub Slovenska Bistrica, Društvo gorska reševalna služba Maribor in Plezalni klub 6b Ptuj.

MDO PD Podravja je organiziran in je deloval v skladu s potrjenim Pravilnikom o organizaciji, delu in nalogah MDO PD Podravja in delovnim programom za leto 2010.

MDO je v prostorih Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru organiziral zanimivo predavanje z naslovom: Triglavski narodni park – včeraj, danes in jutri. Predavala je Marjeta Keršič Svetel.

V sodelovanju s PD Oplotnica je organiziral tradicionalno srečanje planincev Podravja v Oplotnici in ga posvetil 60. obletnici PD Oplotnica. Organiziral in izvedel je meddruštveni izlet v Mojstrano na otvoritev Planinskega muzeja. Udeležilo se ga je 19 članov. Na Mariborski koči na Pohorju, je bilo srečanje planincev veteranov, ki se ga je udeležilo 29 udeležencev iz desetih društev.

Planinska društva Gornja Radgona, Hakl sv. Trojica, Lenart, Lendava, Ljutomer, Matica Murska Sobota in Mura Murska Sobota.

V okviru MDO deluje odbor za izobraževanje in vodenje, za gospodarjenje, za pota, za varstvo gorske narave, pokrajinski odbor mladinskih odsekov ter odbor za markaciste.

MDO je imel v letu 2010 tri skupne seje, udeležba društev na skupnih sejah je bila povprečno 84%, kar zagotavlja zadostno prisotnost za pravnomočno odločanje in sklepanje. Skupne seje so potekale na sedežih planinskih društev, v Gornji Radgoni in v Sveti Trojici.

Sodelovali so pri organizaciji in soorganizaciji množičnih pohodov kot je Pohod treh src, memorialni pohodi v čast zaslužnim planincem na področju MDO, ki se jih je udeležilo okoli 1100 pohodnikov. Organizirali so srečanja strokovnih kadrov (Markacisti – odbor markacistov), PD Matica Murska Sobota pa je organizirala planinski ples, ki se ga je udeležilo 150 planincev. Markirali in vzdrževali so Pomursko planinsko pot. Predviden obseg del za 2010 je bil realiziran, na področju kadrovanja pa celo presežen.

MDO POMURJA

MDO POSOČJAPlaninska društva Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Javornik - Črni vrh nad Idrijo, Kobarid, Križna gora, Nova Gorica, Podbrdo, Tolmin, Valentin Stanič Kanal, Slovensko planinsko društvo Benečija, Slovensko planinsko društvo Gorica, Društvo ekstremnih športov in Društvo gorske reševalne službe Bovec.

28 Letopis 2010

POD

ROČN

A ORG

ANIZIRAN

OST

MDO PRIMORSKEPlaninska društva Janko Mlakar, Piran, Podnanos, Postojna, Sežana, Slavnik, Snežnik Ilirska Bistrica, Vipava ter Obalno planinsko društvo Koper, Plezalni klub Divača, Slovensko planinsko društvo Trst in Društvo plezalcev Koper.

Odbor za varstvo gorske narave je deloval po programu in se povezoval s komisijo za varstvo gorske narave. PD se niso odzvala na izpolnitev prijav za sanacijo in vzdrževanje planinskih poti. Precej članov je skupaj z markacisti sodelovalo pri čiščenju planinskih poti, ki vodijo na Kokoš. Vključeni so bili tudi mladi na osnovnih šolah. Oboji so tudi sodelovali v akciji mladih na Vremščici, ki je potekala v organizaciji PD Sežana. Za visoko udeležbo so poskrbele tudi mentorice. Sicer pa se PD slabo odzivajo na delo MDO.

Vsa društva, ki delujejo pod okriljem MDO Primorsko Notranjskih PD, so izvedla vsakoletne poletne planinske tabore za otroke in mlade. MO po vseh društvih so nadaljevali svoje aktivnosti v okrilju vrtcev ter šol. Vsa društva, ki delujejo pod okriljem MDO Primorsko Notranjskih PD, so izvedla vsakoletne poletne planinske tabore za otroke in mlade.Odbor za planinske poti je s svojimi člani sodeloval pri pripravi nove planinske karte Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras.

MDO SAVINJSKEPlaninska društva Atomske toplice Podčetrtek, Boč Kostrivnica, Celje – matica, Dobrna, Dobrovlje Braslovče, Dramlje, Galicija, Gornji Grad, Grmada Celje, Liboje, Ljubno ob Savinji, Loče, Ložno sv. Florijan, Luče, Mozirje, Nazarje, Ojstrica Celje, Polzela, Pošte in telekoma Celje, Prebold, Prevorje, Pristava, Rečica ob Savinji, Slivnica pri Celju, Sloga Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Spin, Šempeter v Savinjski dolini, Šentjur pri Celju, Škale – Hrastovec, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje, Vinska Gora, Vitanje, Vojnik, Vransko, Vrelec, Zabukovica, Zavod za zdravstveno varstvo Celje,Zreče, Žalec, Železar Štore, Železničar Celje in Žusem ter Gorska reševalna služba Slovenije postaja Celje, Plezalni klub Rifnik Šentjur in Plezalni klub Rogaška Slatina.


srečanje markacistov S MDO

23. 1. 2010,OŠ Vojnik 72 markacistov

- poročanje o delu v letu 2009- volitve Odbora za pota

- seznanitev z vrisom poti v kataster poti- vključevanje mladih v delo markacistov

3. srečanje planincev S MDO

29. 5., Planinski dom na Uršuli, PD Dramlje

okrog 200 iz različnih društev

Praznovanje 30 let PD Dramlje, družabnost in poglo-bitev stikov

Poletni planinski tabor

26. 6. – 28. 6., tedenske izmene,Drežniške Ravne

424 udeležencev, 141 članov vodstva iz 21 društev

Izobraževalni in sprostitveni programi s planinskega področja

Letni zbor varuhov GN in gorskih

stražarjev

3. 10. 2010Planinski dom na Brnici

45 udeležencev iz 16 društev

- izvoljen nov Odbor VGN in GS - priporočene aktivnosti

- predavanje Petre Ratajc: Pestrost rastlin

Letni zbor vodnikov 9. 10. 2010,Planinski dom na Homu 54 udeležencev - poročanje o delu

- volitve novega Vodniškega odbora5. planinski orientaci-

jski maraton6. 11. 2010,

Slivnica pri Celju 6 ekip iz Slovenije - preizkušnja v orientaciji

www.pzs.si 29

Po sprejemu programa v mesecu januarju je sledilo srečanje vodij odborov in članov PD (Želinc). Zanimivo je bilo pomladansko srečanje mladih planincev na Šentviški gori in jesensko srečanje na Hlevišah, kjer je bilo prisotnih 225 udeležencev. Letnega zbora vodnikov v okolici bolnice Franja se je udeležilo 35 vodnikov PZS.

MDO ZASAVJAPlaninska društva Bohor Senovo, Brežice, Dol pri Hrastniku, Hrastnik, Kum Trbovlje, Laško, Lisca Sevnica, Litija, Radeče, Rimske Toplice, Trbovlje, Videm Krško in Zagorje ob Savi ter Društvo prosti čas Šmartno, Plezalni klub Laško in Posavski alpinistični klub. MDO Zasavja se je v letu 2010 sestal na 7 sejah. Sestali smo se pred vsemi sejami upravnega odbora in skupščine, sicer pa smo obravnavali tudi aktivnosti skupnega pomena. Tako smo na vsaki seji obravnavali tudi informacijo o aktivnostih med obema sejama in dogovore o načrtovanih aktivnostih širšega pomena za čas do naslednje seje. Posebno pozornost smo v preteklem letu namenili tudi sodelovanju naših društev v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V akcijo so se vključila vsa društva.

27.5.2010 smo v Globočicah izvedli tradicionalno srečanje starejših planincev. Tovrstna srečanja redno izvajamo od leta 2000, namenjena pa so predvsem utrjevanju vezi med veterani planinstva v Zasavju in Posavju, ki so veliko prispevali k razvoju planinstva, danes pa v društvih niso več tako aktivni. Srečanje so odlično izvedli in organizirali člani PD Brežice. Gostitelj srečanja je vsako leto drugo društvo. Zaradi slabega vremena smo morali odpovedati izvedbo srečanja zasavske planinske mladine.

MDO Zasavje skrbi za dve planinski obhodnici. Zasavska planinska pot je druga najstarejša obhodnica v Sloveniji, po obisku pa prav gotovo najbolj obiskana, saj smo do sedaj potrdili okrog 10.400 dnevnikov. V preteklem letu smo prejeli 207 dnevnikov, pri čemer jih je bila dobra polovi-ca iz Zasavskih planinskih društev.

Obhodnica Križem kražem po Zasavskem hribovju je nekoliko mlajša, saj smo dnevnike zanjo prvič predstavili na občnem zboru PD Litija leta 2005. Obhodnica obsega kar 65 kontrolnih točk in pokriva celotno območje posavskega hribovja. V preteklem letu smo prejeli 42 pravilno izpol-njenih dnevnikov.

POD

ROČN

A ORG

ANIZIRAN

OST

SPLO

ŠNI P

OD

ATK

IČ

LAN

STV

O 2

010

ORG

AN

IZIR

AN

E D

EJAV

NO

STI 2

010

Naz

iv d

rušt

va, č

lana

PZS

Dav

čna

št.

Obč

ina

Sple

tna

stra

nA

BS+

ŠP+

OO

PPSK

UPA

JM

ladi

nski

od

sek

Mar

kaci

jski

od

sek

Vodn

iški

od

sek

Ods

ek z

a va

rstv

o go

rske

na

rave

Alp

inis

tični

od

sek

Špor

tno-

plez

alni

od

sek

Ods

ek

za tu

rno

kole

sarj

enje

Ods

ek z

a te

kmov

alno

tu

rno

smuč

anje

1.A

KA

DEM

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O15

4006

38LJ

UBL

JAN

A12

4234

795

DA

DA

DA

2.A

KA

DEM

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

OZJ

AK

MA

RIBO

R62

0614

53M

ARI

BOR

ww

w.ko

zjak

.org

2917

464

118

385

DA

DA

DA

DA

3.A

LPIN

ISTI

ČN

I KLU

B SL

OV

ENSK

A B

ISTR

ICA

3913

7554

SLO

VEN

SKA

BIS

TRIC

Aw

ww.

alph

ut.n

et20

309

5010

9D

AD

A

4.A

LPIN

ISTI

ČN

I KLU

B V

ERTI

KA

LA12

0180

31LJ

UBL

JAN

Aw

ww.

vert

ikal

a.co

m0

358

43D

AD

A

5.D

RUŠT

VO

EK

STRE

MN

IH Š

PORT

OV

7691

8629

ŠEM

PETE

R-V

RTO

JBA

ww

w.de

s.si

017

40

21

6.D

RUŠT

VO

GO

RSK

A R

EŠEV

ALN

A S

LUŽB

A K

AM

NIK

6433

1008

KA

MN

IKw

ww.

grs-

kam

nik.

si/0

00

00

7.D

RUŠT

VO

GO

RSK

A R

EŠEV

ALN

A S

LUŽB

A K

ORO

ŠKE

2277

5765

ČRN

A N

A K

ORO

ŠKEM

ww

w.gr

s-pr

eval

je.o

rg/

0

8.D

RUŠT

VO

GO

RSK

A R

EŠEV

ALN

A S

LUŽB

A M

ARI

BOR

2022

7264

MA

RIBO

Rw

ww.

grs-

mb.

si0

00

00

9.D

RUŠT

VO

GO

RSK

E RE

ŠEVA

LNE

SLU

ŽBE

BOH

INJ

6080

6958

BOH

INJ

00

00

0

10.

DRU

ŠTV

O G

ORS

KE

REŠE

VALN

E SL

UŽB

E BO

VEC

8146

5343

BOV

EC0

00

00

11.

DRU

ŠTV

O G

ORS

KE

REŠE

VALN

E SL

UŽB

E K

RAN

J59

1681

61K

RAN

Jw

ww.

grsk

ranj

.org

00

00

0

12.

DRU

ŠTV

O G

ORS

KE

REŠE

VALN

E SL

UŽB

E RA

DO

VLJ

ICA

6829

5499

RAD

OV

LJIC

Agr

s-ra

dovl

jica.

si/gr

s0

00

00

13.

DRU

ŠTV

O P

LEZA

LCEV

KO

PER

1377

0241

KOPE

R3

1912

3771

DA

14.

DRU

ŠTV

O P

ROST

I ČA

S ŠM

ART

NO

9813

6224

ŠMA

RTN

O P

RI L

ITIJ

Iw

ww.

drus

tvop

rost

icas

.si1

34

1018

DA

15.

DRU

ŠTV

O Z

A R

AZV

OJ P

LEZA

LNE

KU

LTU

RE57

1116

34LJ

UBL

JAN

Aw

ww.

pods

teno

.si0

50

2530

16.

GO

RNIŠ

KO Š

PORT

NO

DRU

ŠTV

O B

RIC

ALP

ŠKO

FJA

LO

KA

6454

4532

ŠKO

FJA

LO

KA

00

00

0

17.

GO

RSK

A R

EŠEV

ALN

A S

LUŽB

A D

RUŠT

VO

LJU

BLJA

NA

9223

0130

LJU

BLJA

NA

ww

w.gr

s-lj.

si/o/

00

00

00

18.

GO

RSK

A R

EŠEV

ALN

A S

LUŽB

A P

OST

AJA

CEL

JE

1604

3804

CEL

JEw

ww.

grs-

celje

.org

00

00

0

19.

OBA

LNO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

OPE

R64

7951

10KO

PER

ww

w.op

d.si

1848

936

213

756

DA

DA

DA

DA

DA

DA

20.

PLA

NIN

SKI K

LUB

PEC

A O

LŠEV

A28

8350

77Č

RNA

NA

KO

ROŠK

EMw

ww.

pkpe

caol

seva

.si0

180

018

DA

DA

21.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O A

BAN

KA

3347

2149

LJU

BLJA

NA

437

24

47

22.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O A

JDO

VŠČ

INA

5379

6209

AJD

OV

ŠČIN

A35

270

2328

356

DA

DA

DA

DA

DA

23.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O A

TOM

SKE

TOPL

ICE

POD

ČET

RTEK

1729

0660

POD

ČET

RTEK

363

1031

107

DA

DA

24.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O A

VTO

MO

NTA

ŽA49

6316

67BR

EZO

VIC

A0

380

139

DA

25.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O A

VTO

TEH

NA

4036

5336

LJU

BLJA

NA

061

57

73

26.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

AJT

AR

VEL

IKA

PLA

NIN

A50

9563

70K

AM

NIK

011

34

1513

2D

A

27.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

LAG

AJA

NA

8719

3710

DO

BRO

VA-P

OLH

OV

GRA

DEC

pdbl

agaj

ana.

blog

spor

t.com

1513

92

8323

9D

AD

AD

A

28.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

LAG

OV

ICA

8971

0657

LUKO

VIC

Aw

ww.

plan

insk

odru

stvo

-bla

govi

ca.si

210

916

2715

4D

AD

AD

A

29.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

LED

2325

7270

BLED

427

414

7036

2D

AD

AD

A

30.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

OČ

KO

STRI

VN

ICA

3592

6538

ROG

AŠK

A S

LATI

NA

pd-b

oc.co

m0

8713

5015

0D

AD

A

31.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

OH

INJS

KA

BIS

TRIC

A55

5616

75BO

HIN

J6

244

2610

037

6D

AD

AD

AD

A

32.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

OH

OR

SEN

OV

O43

9780

45K

RŠKO

ww

w.pd

boho

r.si

314

641

6125

1D

AD

AD

A

33.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

ORO

VN

ICA

1917

1927

BORO

VN

ICA

00

00

0D

AD

A

34.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

OV

EC98

4956

31BO

VEC

375

830

116

DA

DA

DA

DA

DA

35.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

RDA

4860

7100

BRD

Aw

ww.

pdbr

da.si

010

79

4616

2D

AD

A

36.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

REZJ

E32

0460

73M

ARI

BOR

072

27

81D

A

37.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

REŽI

CE

8828

0373

BREŽ

ICE

ww

w.pd

brez

ice.s

i68

249

1917

551

1D

AD

AD

AD

A

38.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

RIC

NIK

MU

TA25

4877

52M

UTA

689

1517

127

DA

DA

DA

DA

39.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O C

ELJE

- M

ATIC

A41

1986

54C

ELJE

ww

w.pl

anin

sko-

drus

tvo-

celje

.si48

260

4843

779

3D

AD

AD

AD

AD

AD

A

40.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O C

ERK

NIC

A96

8817

98C

ERK

NIC

Aht

tp://

user

s.vol

ja.n

et/p

dcer

knic

a4

966

511

1D

AD

AD

A

41.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O C

ERK

NO

2552

5263

CER

KN

Ow

ww.

plan

insk

o-dr

ustv

o-ce

rkno

.si17

162

1743

239

DA

DA

DA

DA

DA

42.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O C

IRK

ULA

NE

5176

6655

CIR

KU

LAN

Ew

ww.

plan

inci

-cirk

ulan

e.si

570

518

98D

AD

AD

A

43.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Č

RNA

NA

KO

ROŠK

EM14

4224

84Č

RNA

NA

KO

ROŠK

EM15

679

5614

7D

AD

AD

AD

AD

A

44.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Č

RNO

MEL

J86

2771

03Č

RNO

MEL

J10

451

5074

585

DA

DA

DA

45.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Č

RNU

ČE

6733

8909

LJU

BLJA

NA

ww

w.pd

crnu

ce.si

3813

520

4123

4D

AD

AD

AD

AD

A

46.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

ELO

2206

8716

LJU

BLJA

NA

ww

w.pl

anin

skod

rust

vo-d

elo.

com

/inde

x.ph

p2

690

475

DA

47.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

OBR

EPO

LJE

1167

8364

DO

BREP

OLJ

E0

50

05

DA

48.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

OBR

NA

1065

7984

DO

BRN

A5

726

3211

5D

AD

A

49.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

OBR

OV

LJE

BRA

SLO

VČ

E43

9659

03BR

ASL

OV

ČE

ww

w.br

aslo

vce-

plan

inci

.si6

155

3813

833

7D

AD

AD

A

50.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

OL

PRI H

RAST

NIK

U84

0066

17H

RAST

NIK

286

980

177

DA

DA

DA

51.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

OM

ŽALE

7009

6864

DO

MŽA

LEw

ww.

pdd.

si11

285

6517

353

4D

AD

AD

AD

AD

A

52.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

ON

AČ

KA

GO

RA S

TOPE

RCE

8457

4232

MA

JŠPE

RK1

5923

2410

7D

AD

AD

A

53.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

OV

JE-M

OJS

TRA

NA

5836

2487

KRA

NJS

KA

GO

RAw

ww.

moj

stra

na.co

m/p

d28

274

4051

393

DA

DA

DA

DA

DA

54.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

RAG

O B

REG

AR

LJU

BLJA

NA

4986

1999

LJU

BLJA

NA

ww

w.pd

-dra

gobr

egar

.si3

693

479

DA

DA

DA

DA

55.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

RAM

LJE

2125

6055

ŠEN

TJU

Rw

ww.

pddr

amlje

.si13

899

7318

4D

AD

AD

A

56.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

RAVA

MA

RIBO

R73

9201

77M

ARI

BOR

ww

w.pl

anin

skod

rust

vodr

ava.

si2

179

3050

261

DA

DA

DA

57.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

RAV

OG

RAD

6964

3911

DRA

VO

GRA

Dw

ww.

pddr

avog

rad.

com

615

025

9928

0D

AD

A

58.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O F

RAM

5117

5282

RAČ

E-FR

AM

ww

w.pl

anin

skod

rust

vofr

am.si

1321

529

5831

5D

AD

AD

AD

AD

A

59.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O G

ALI

CIJA

6201

2568

ŽALE

Cw

ww.

plan

insk

o-dr

ustv

o-ga

licija

.si9

121

438

172

DA

DA

60.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O G

ORE

NJA

VA

S 28

8348

36G

ORE

NJA

VA

S-PO

LJA

NE

ww

w.pd

gore

njav

as.co

m7

152

1010

427

3D

A

61.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O G

ORJ

E83

4993

18G

ORJ

E8

133

3552

228

DA

DA

DA

DA

62.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O G

ORN

IK38

0453

11LJ

UBL

JAN

A0

401

647

63.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O G

ORN

JA R

AD

GO

NA

6469

7924

GO

RNJA

RA

DG

ON

Aw

ww.

pdra

dgon

a.si

117

733

114

325

DA

DA

DA

64.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O G

ORN

JI G

RAD

1164

1673

GO

RNJI

GRA

D9

162

4555

271

DA

DA

DA

DA

DA

65.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O G

OZD

MA

RTU

LJK

9691

3380

KRA

NJS

KA

GO

RAw

ww.

plan

insk

odru

stvo

gozd

mar

tuljk

.si15

203

2448

290

DA

DA

DA

66.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O G

RMA

DA

CEL

JE13

3939

28C

ELJE

ww

w.pd

grm

ada.

org

2325

522

151

451

DA

DA

DA

DA

DA

DA

67.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O G

ROSU

PLJE

2167

1559

GRO

SUPL

JEw

ww.

pdru

stvo

gros

uplje

-psa

scen

do.si

1010

625

155

296

DA

DA

68.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O H

AK

L SV

. TRO

JIC

A66

4130

28SV

. TRO

JIC

A V

SLO

V. G

ORI

CA

Hw

ww.

drus

tvo-

hakl

.si10

138

714

129

6D

AD

AD

A

69.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O H

ALO

ZE97

2423

22V

IDEM

ww

w.pd

halo

ze.si

06

10

7

70.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O H

ORJ

UL

4366

0983

HO

RJU

Lw

ww.

pd-h

orju

l.si

589

2275

191

DA

DA

DA

71.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O H

RAST

NIK

5234

2557

HRA

STN

IKw

ww.

hras

tnik

.si6

123

270

201

DA

DA

DA

72.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O H

UD

OU

RNIK

8797

2638

LJU

BLJA

NA

pdhu

dour

nik.

si0

300

5686

DA

73.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O ID

RIJA

4976

1439

IDRI

JAw

ww.

plan

insk

o-dr

ustv

o-id

rija.

si16

145

4377

281

DA

DA

DA

DA

DA

74.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O IM

P LJ

UBL

JAN

A16

0166

37LJ

UBL

JAN

Aw

ww.

pd-im

p.si

1911

79

1716

2D

AD

A

75.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O IN

TEG

RAL

8025

0505

LJU

BLJA

NA

621

97

209

441

DA

DA

DA

DA

76.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O IS

KRA

KRA

NJ

2597

3991

KRA

NJ

ww

w.pl

anin

skod

rust

vo-is

kra-

kran

j.si

2213

53

616

6D

A

77.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O IS

KRA

LJU

BLJA

NA

2092

2230

LJU

BLJA

NA

ww

w.pd

-iskr

a-lj.

si1

602

366

78.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O JA

KOBA

ALJ

AŽA

3718

7643

MA

RIBO

Rw

ww.

jako

balja

z.si

811

14

112

4D

AD

AD

A

79.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O JA

NEZ

TRD

INA

MEN

GEŠ

4982

7421

MEN

GEŠ

ww

w.pd

-men

ges.s

i9

185

9032

316

DA

DA

DA

DA

80.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O JA

NKO

MLA

KA

R64

9051

01PI

VK

A0

100

212

81.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O JA

VO

RNIK

- Č

RNI V

RH N

AD

IDRI

JO72

9935

29ID

RIJA

338

210

53D

A

82.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O JA

VO

RNIK

KO

ROŠK

A B

ELA

1908

9180

JESE

NIC

Ew

ww.

pdja

vorn

ikko

rosk

abel

a.si

234

340

2641

1D

AD

AD

A

83.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O JE

GLI

Č55

1708

20M

EDV

OD

E4

371

345

DA

DA

DA

84.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O JE

SEN

ICE

2934

7947

JESE

NIC

Ew

ww.

pdje

seni

ce-d

rust

vo.si

1732

844

7146

0D

AD

AD

AD

AD

A

85.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O JE

ZERS

KO70

4944

79JE

ZERS

KO5

8330

3215

0D

AD

AD

A

86.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

AM

NIK

8225

8198

KA

MN

IKw

ww.

drus

tvo-

pdka

mni

k.si

6969

610

426

011

29D

AD

AD

AD

AD

A

87.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

OBA

RID

6155

7650

KOBA

RID

pdko

barid

.wor

ldpr

ess.c

om3

105

1756

181

DA

DA

DA

88.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

OČ

EVJE

2471

5964

KOČ

EVJE

ww

w.pl

anin

sko-

drus

tvo-

koce

vje.s

i24

304

1310

844

9D

AD

AD

AD

A

89.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

OM

END

A51

8604

22KO

MEN

DA

ww

w.pd

-kom

enda

.si13

238

1038

299

DA

DA

DA

DA

90.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

RAN

J87

2381

36K

RAN

Jw

ww.

pdkr

anj.s

i77

635

7927

310

64D

AD

AD

AD

AD

AD

AD

A

91.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

RAN

JSK

A G

ORA

6901

0668

KRA

NJS

KA

GO

RA15

737

5014

5D

AD

A

92.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

RES

LJU

BLJA

NA

8768

2311

LJU

BLJA

NA

17

26

16

93.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

RIM

1987

5690

IG4

837

1510

9D

AD

A

94.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

RIŽE

8749

0056

TRŽI

Čw

ww.

trzi

c.si/s

tran

i/pdk

rize/

2333

515

6944

2D

AD

AD

AD

A

95.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

RIŽN

A G

ORA

8344

0623

AJD

OV

ŠČIN

A10

848

407

149

DA

DA

DA

DA

96.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

RKA

NO

VO

MES

TO40

9149

17N

OV

O M

ESTO

ww

w.pl

anin

sko-

drus

tvo-

nm.si

1049

345

107

655

DA

DA

DA

DA

DA

DA

97.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O K

UM

TRB

OV

LJE

3600

9652

TRBO

VLJ

Ew

ww.

pd-k

um.si

518

08

1220

5D

AD

AD

A

98.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

AŠK

O30

5941

03LA

ŠKO

716

911

3422

1D

AD

AD

A

99.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

ENA

RT56

5671

62LE

NA

RTus

ers.v

olja

.net

/pdl

enar

t7

188

1153

259

DA

100.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

END

AVA

7045

4345

LEN

DAV

Aw

ww.

pdle

ndav

a.si

049

36

58D

A

101.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

IBO

JE51

9521

06ŽA

LEC

211

08

2114

1D

AD

AD

A

102.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

ISC

A S

EVN

ICA

8049

9414

SEV

NIC

Aw

ww.

obci

na-s

evni

ca.si

/pd-

lisca

937

735

116

537

DA

DA

DA

DA

103.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

ITIJA

3190

1743

LITI

JAw

ww.

pdru

stvo

-litij

a.si

1429

834

5139

7D

AD

AD

AD

AD

AD

AD

A

104.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

JUBL

JAN

A -

MAT

ICA

1199

4584

LJU

BLJA

NA

ww

w.pd

-ljm

atic

a.si

223

2118

336

315

2992

DA

DA

DA

DA

DA

DA

105.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

JUBN

O O

B SA

VIN

JI85

9493

45LJ

UBN

Ow

ww.

pdlju

bno.

si7

171

2955

262

DA

DA

DA

DA

106.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

JUTO

MER

4363

4346

LJU

TOM

ERpd

-ljut

omer

.nas

plet

u.co

m0

142

1232

186

DA

DA

107.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

OČ

E33

3926

41SL

OV

ENSK

E KO

NJI

CE

210

113

3715

3D

AD

A

PLANIN

SKA DRU

ŠTVA

SPLO

ŠNI P

OD

ATK

IČ

LAN

STV

O 2

010

ORG

AN

IZIR

AN

E D

EJAV

NO

STI 2

010

Naz

iv d

rušt

va, č

lana

PZS

Dav

čna

št.

Obč

ina

Sple

tna

stra

nA

BS+

ŠP+

OO

PPSK

UPA

JM

ladi

nski

od

sek

Mar

kaci

jski

od

sek

Vodn

iški

od

sek

Ods

ek z

a va

rstv

o go

rske

na

rave

Alp

inis

tični

od

sek

Špor

tno-

plez

alni

od

sek

Ods

ek

za tu

rno

kole

sarj

enje

Ods

ek z

a te

kmov

alno

tu

rno

smuč

anje

108.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

OG

ATEC

6066

1623

LOG

ATEC

412

214

1115

1D

AD

A

109.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

OŠK

I PO

TOK

7232

6646

LOŠK

I PO

TOK

033

31

37D

AD

A

110.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

OV

REN

C N

A P

OH

OR

JU18

6624

71LO

VR

ENC

NA

PO

HO

RJU

ww

w.lo

vren

c.si

/pd

411

519

6620

4D

AD

AD

AD

A

111.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

OŽN

O S

V. F

LOR

IJA

N40

9423

92RO

GA

ŠKA

SLA

TIN

Aht

tp://

pd-lo

zno.

si0

624

369

DA

112.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O L

UČ

E29

5180

32LU

ČE

210

017

2114

0D

AD

A

113.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

AJŠ

PER

K82

0902

62M

AJŠ

PER

K0

643

4311

0D

AD

A

114.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

AK

S M

EŠK

O O

RM

OŽ

8400

0856

OR

MO

Žw

ww.

pdru

stvo

-mm

orm

oz.si

514

523

8125

4D

AD

AD

AD

A

115.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

AR

IBO

R M

ATIC

A57

4384

55M

AR

IBO

Rpd

-mbm

atic

a.si

/14

517

3918

975

9D

AD

AD

AD

AD

A

116.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

AR

IBO

RSK

I TIS

K82

0526

20M

AR

IBO

R3

667

379

DA

117.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

ATIC

A M

UR

SKA

SO

BOTA

3250

6252

MU

RSK

A S

OBO

TAw

ww.

pdm

atic

ams-

drus

tvo.

si6

236

1910

072

433

DA

DA

DA

118.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

EDV

OD

E33

7337

08M

EDV

OD

Ew

ww.

plan

insk

odru

stvo

-med

vode

.si14

268

1383

378

DA

DA

DA

DA

119.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

ERC

ATO

R31

3538

35LJ

UBL

JAN

A10

204

119

234

DA

120.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

ETLI

KA

1264

5826

MET

LIK

Aw

ww.

met

lika.

si/d

rust

va/s

port

nadr

ustv

a/pd

910

06

1412

9D

AD

AD

A

121.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

EŽIC

A16

7298

20M

EŽIC

A4

122

1752

195

DA

DA

DA

122.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

IKLA

VŽ

7527

1044

MIK

LAV

Ž N

A D

RAV

SKEM

PO

LJU

484

359

150

DA

123.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

ISLI

NJA

4881

3737

MIS

LIN

JAw

ww.

pdm

islin

ja.si

2035

828

2242

8D

AD

AD

AD

A

124.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

OR

AVČ

E67

2251

79M

OR

AVČ

Ew

ww.

pdm

.si3

185

2479

291

DA

DA

DA

125.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

OZI

RJE

9113

5125

MO

ZIR

JEw

ww.

pdm

ozir

je.si

210

819

1614

5D

AD

AD

A

126.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O M

UR

A M

UR

SKA

SO

BOTA

7111

2413

MU

RSK

A S

OBO

TA7

133

89

157

DA

DA

127.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O N

AVEZ

A44

1922

66V

IDEM

pd.n

avez

a.si

837

340

88D

AD

AD

AD

A

128.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O N

AZA

RJE

4469

4920

NA

ZAR

JEw

ww.

pdru

stvo

-naz

arje

.si8

122

1768

215

DA

DA

DA

129.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O N

OVA

GO

RIC

A61

5796

29N

OVA

GO

RIC

Aw

ww.

plan

insk

o-dr

ustv

o-ng

.si67

518

3126

688

2D

AD

AD

AD

A

130.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O O

BČIN

E K

IDR

IČEV

O33

1993

02K

IDR

IČEV

O3

563

5011

2

131.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O O

BRTN

IK L

JUBL

JAN

A50

4502

47LJ

UBL

JAN

A0

200

020

DA

DA

132.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O O

JSTR

ICA

CEL

JE78

6805

22C

ELJE

ww

w.pd

-ojs

tric

a.si

410

31

311

1D

AD

A

133.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O O

NG

ER T

RZI

N38

1828

58TR

ZIN

ww

w.on

ger.o

rg8

7912

5615

5D

AD

AD

AD

AD

A

134.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O O

PLO

TNIC

A83

2036

99O

PLO

TNIC

A2

6610

7415

2D

AD

AD

A

135.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O O

ŽBA

LT K

APL

A59

9222

57PO

DV

ELK

Aw

ww.

pdoz

balt-

kapl

a.co

m5

467

361

DA

DA

DA

DA

136.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

ALO

MA

SLA

DK

I VR

H29

7767

83ŠE

NTI

LJpd

.pal

oma.

si2

228

1977

132

7D

AD

AD

A

137.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

AN

OR

AM

A D

OBR

OVA

1346

9240

DO

BRO

VA-P

OLH

OV

GR

AD

EC2

302

2660

DA

138.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

IRA

N90

0981

61PI

RA

Nw

ww.

pd-p

iran

.org

030

522

57D

AD

AD

A

139.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

LAN

IKA

MA

RIB

OR

2250

1223

MA

RIB

OR

213

45

314

4D

AD

A

140.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OD

BRD

O57

5226

85TO

LMIN

ww

w.pd

podb

rdo.

si5

140

1328

186

DA

DA

DA

141.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OD

NA

NO

S66

5477

09V

IPAV

Aw

ww.

pd-p

odna

nos.s

i14

7315

2712

9D

AD

AD

A

142.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OD

PEČ

- PR

ESER

JE52

2179

49BR

EZO

VIC

Aw

ww.

pd-p

odpe

c-pr

eser

je.n

et13

122

1030

444

9D

AD

AD

AD

A

143.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OH

OD

NIK

NO

VO

MES

TO42

8469

86N

OV

O M

ESTO

ww

w.pd

-poh

odni

k.si

010

310

1012

3D

AD

A

144.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OH

OR

JE35

4744

91SL

OV

ENSK

A B

ISTR

ICA

ww

w.pd

poho

rje.

si/

173

08

82D

AD

AD

A

145.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OLE

T ŠE

NTR

UPE

RT92

2794

65ŠE

NTR

UPE

RTw

ww.

pdpo

let.c

om3

995

511

2D

AD

AD

AD

AD

A

146.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OLJ

ČA

NE

9098

9406

POLJ

ČA

NE

829

022

258

578

DA

DA

DA

DA

DA

147.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OLJ

E35

4314

07LJ

UBL

JAN

Aht

tp://

site

s.goo

gle.

com

/site

/nov

icep

dpol

je2

994

611

1D

AD

AD

A

148.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OLO

M K

OST

AN

JEV

ICA

NA

KR

KI

2632

2226

KO

STA

NJE

VIC

A N

A K

RK

I0

798

1097

DA

DA

DA

DA

149.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OLZ

ELA

3144

6850

POLZ

ELA

1115

819

215

403

DA

DA

DA

DA

150.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OLŽ

VIŠ

NJA

GO

RA

5240

2398

IVA

NČ

NA

GO

RIC

Apo

lz.b

log.

siol

.net

116

615

1920

1D

A

151.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OST

OJN

A47

9471

10PO

STO

JNA

ww

w.pd

post

ojna

-dru

stvo

.si8

199

1012

734

4D

AD

AD

A

152.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OŠT

E IN

TEL

EKO

MA

CEL

JE85

8479

09C

ELJE

ww

w.pd

rust

vo-p

tce.

si9

142

45

160

DA

DA

153.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OŠT

E IN

TEL

EKO

MA

LJU

BLJA

NA

7945

7339

LJU

BLJA

NA

ww

w.pd

rust

vo-p

tlj.si

4276

033

6590

0D

AD

AD

A

154.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

OŠT

E IN

TEL

EKO

MA

MA

RIB

OR

6993

1569

MA

RIB

OR

120

27

421

4

155.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

REB

OLD

5438

9828

PREB

OLD

192

1644

153

DA

DA

DA

DA

156.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

REV

ALJ

E15

5542

44PR

EVA

LJE

ww

w.pd

-pre

valje

.si29

543

7014

678

8D

AD

AD

A

157.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

REV

OR

JE27

3329

69ŠE

NTJ

UR

029

01

30

158.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

RIS

TAVA

3449

1139

POD

ČET

RTEK

035

525

65D

A

159.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O P

TUJ

1045

9936

PTU

Jw

ww.

pdpt

uj.si

2439

336

234

687

DA

DA

DA

160.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

AD

EČE

9465

6533

RA

DEČ

E2

149

1559

225

DA

DA

161.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

AD

LJE

OB

DR

AVI

9622

6498

RA

DLJ

E O

B D

RAV

Iw

ww.

pd-r

adlje

.si4

111

349

167

DA

DA

DA

162.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

AD

OV

LJIC

A35

8286

33R

AD

OV

LJIC

Aw

ww.

pdra

dovl

jica.

si33

490

6522

510

823

DA

DA

DA

DA

DA

163.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

AŠI

CA

1641

6686

LJU

BLJA

NA

6424

929

118

460

DA

DA

DA

DA

164.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

ATEČ

E PL

AN

ICA

1558

6626

KR

AN

JSK

A G

OR

A7

203

939

165.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

AVN

E N

A K

ORO

ŠKEM

5702

9032

RAV

NE

NA

KO

ROŠK

EMw

ww.

pdra

vne.

si31

287

3740

395

DA

DA

DA

DA

DA

DA

166.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

EČIC

A O

B SA

VIN

JI36

3524

03R

EČIC

A O

B SA

VIN

JI8

779

7516

9D

AD

AD

AD

A

167.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

EGA

LO

G20

9367

37LO

G-D

RA

GO

MER

056

31

60

168.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

IBN

ICA

NA

DO

LEN

JSK

EM23

7064

73w

ww.

plan

insk

o dr

ustv

o-ri

bnic

a.si

1073

43

90D

AD

AD

A

169.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

IBN

ICA

NA

PO

HO

RJU

2370

6473

RIB

NIC

A N

A P

OH

OR

JU1

281

636

DA

DA

170.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

IMSK

E TO

PLIC

E62

8853

24LA

ŠKO

017

615

4023

1D

AD

A

171.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

OV

TE18

6228

87LO

GAT

EC0

492

5010

1D

AD

A

172.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

TV

LJU

BLJA

NA

4559

4171

LJU

BLJA

NA

016

08

821

251

DA

DA

DA

173.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O R

UŠE

6258

2305

RUŠE

ww

w.pd

-rus

e.si

1022

621

8634

3D

AD

AD

AD

AD

A

174.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

ATU

RN

US

1803

8344

LJU

BLJA

NA

ww

w.pd

satu

rnus

.si0

463

150

DA

175.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

EMIČ

1629

7369

SEM

IČ3

166

1223

204

DA

DA

176.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

EŽA

NA

6361

7706

SEŽA

NA

ww

w.pd

seza

na.o

rg17

222

3311

939

1D

AD

AD

A

177.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

KA

LCA

HO

ČE

SLIV

NIC

A71

7726

93H

OČ

E-SL

IVN

ICA

ww

w.pd

skal

ca.si

1012

34

4618

3D

A

178.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

LAV

NIK

7152

9942

HR

PELJ

E-K

OZI

NA

ww

w.pd

slav

nik.

blog

.siol

.net

3511

213

5921

9D

AD

AD

AD

AD

A

179.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

LIV

NIC

A P

RI C

ELJU

4972

0767

ŠEN

TJU

Rw

ww.

pdsl

ivni

ca.c

om7

586

7014

1D

AD

AD

AD

A

180.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

LOG

A R

OG

ATEC

5665

1384

ROG

ATEC

ww

w.pd

-slo

ga.c

om1

625

2088

DA

DA

DA

DA

181.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

LOV

ENJ G

RA

DEC

6770

3496

SLO

VEN

J GR

AD

ECw

ww.

pdsg

.si19

260

4033

352

DA

DA

DA

182.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

LOV

ENSK

A B

ISTR

ICA

7967

2787

SLO

VEN

SKA

BIS

TRIC

A12

174

1015

935

5D

AD

AD

AD

A

183.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

LOV

ENSK

E K

ON

JIC

E51

7982

63SL

OV

ENSK

E K

ON

JIC

Ew

ww.

plan

insk

odru

stvo

-kon

jice.

si13

285

2413

445

6D

AD

AD

AD

A

184.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

NEŽ

NIK

ILIR

SKA

BIS

TRIC

A78

9844

59IL

IRSK

A B

ISTR

ICA

ww

w.pl

anin

skod

rust

vo-s

nezn

ik.si

717

017

137

331

DA

DA

DA

185.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

NEŽ

NIK

LO

ŠKA

DO

LIN

A77

6891

43LO

ŠKA

DO

LIN

A1

210

729

DA

DA

186.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

OLČ

AVA

7049

1453

SOLČ

AVA

723

65

41D

A

187.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

OV

OD

ENJ

3386

9863

GO

REN

JA V

AS-

POLJ

AN

E4

131

1513

163

DA

DA

188.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

PIN

6340

8171

ŽALE

C0

00

00

189.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

RED

NJA

VA

S V

BO

HIN

JU55

1146

95BO

HIN

Jw

ww.

pdsr

ednj

avas

.si28

240

6681

415

DA

DA

DA

190.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O S

VET

I VID

2430

4271

CER

KN

ICA

049

810

67D

A

191.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

EMPE

TER

V S

AVIN

JSK

I DO

LIN

I78

6275

91ŽA

LEC

ww

w.pd

-sem

pete

r.si

713

59

4319

4D

AD

AD

A

192.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

ENTJ

ERN

EJ58

7841

52ŠE

NTJ

ERN

EJ5

388

1162

DA

193.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

ENTJ

OŠT

7840

0147

DO

BRO

VA-P

OLH

OV

GR

AD

ECw

ww.

stjo

st.si

/~pd

740

1553

115

DA

DA

194.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

ENTJ

UR

PR

I CEL

JU26

5218

65ŠE

NTJ

UR

ww

w.pl

anin

skod

rust

vo-s

entju

r.si

395

1070

1118

9D

AD

A

195.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

ENT

VID

PR

I STI

ČN

I31

0211

58IV

AN

ČN

A G

OR

ICA

230

1010

52D

A

196.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

KA

LE -

HR

AST

OV

EC38

2332

82V

ELEN

JE1

104

1333

151

197.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

KO

FJA

LO

KA

6197

2029

ŠKO

FJA

LO

KA

ww

w.pd

-sko

fjalo

ka.c

om57

536

6129

394

7D

AD

AD

AD

A

198.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

MA

RJE

PR

I JEL

ŠAH

7451

4903

ŠMA

RJE

PR

I JEL

ŠAH

464

540

113

DA

199.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

MA

RN

A G

OR

A74

3984

31LJ

UBL

JAN

Aw

ww.

pdsm

arna

gora

.si2

617

1080

DA

DA

DA

200.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

MA

RTN

O O

B PA

KI

5325

3485

ŠMA

RTN

O O

B PA

KI

pd-s

mar

tno.

si10

126

1141

188

DA

DA

201.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

OŠT

AN

J86

1716

58ŠO

ŠTA

NJ

ww

w.pd

-sos

tanj

.si14

182

2378

297

DA

DA

DA

202.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Š

PIK

LJU

BLJA

NA

MO

STE-

POLJ

E74

6328

09LJ

UBL

JAN

A0

1015

227

DA

203.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O T

ABO

R68

0089

29TA

BOR

022

568

95D

A

204.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O T

AM

MA

RIB

OR

2122

0484

MA

RIB

OR

ww

w.pd

rust

vo-t

am.si

1816

624

2122

9D

AD

AD

AD

A

205.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O T

ISA

MA

RIB

OR

3102

0674

MA

RIB

OR

164

129

86D

AD

AD

A

206.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O T

OLM

IN42

2759

54TO

LMIN

ww

w.pd

tolm

in.si

1739

044

203

654

DA

DA

DA

DA

DA

207.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O T

RBO

VLJ

E33

6040

70TR

BOV

LJE

ww

w.pd

-trb

ovlje

.si6

9914

7419

3D

AD

AD

AD

A

208.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O T

REB

NJE

7957

9647

TREB

NJE

ww

w.pd

treb

nje.

si3

126

662

197

DA

DA

209.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O T

RŽI

Č59

0465

89TR

ŽIČ

ww

w.pl

anin

sko-

drus

tvo-

trzi

c.si

3622

531

7536

7D

AD

AD

AD

AD

AD

A

210.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

ALE

NTI

N S

TAN

IČ K

AN

AL

5780

1908

KA

NA

L9

675

7615

7D

AD

A

211.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

EČER

MA

RIB

OR

7345

3404

MA

RIB

OR

ww

w.ve

cer.c

om/p

d2

942

510

3D

A

212.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

ELEN

JE79

7787

98V

ELEN

JEw

ww.

pd.v

elen

je.si

2456

463

229

880

DA

DA

DA

DA

DA

213.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

ELIK

E LA

ŠČE

8263

8748

VEL

IKE

LAŠČ

Epd

.vel

ike-

lasc

e.si

165

1063

139

DA

DA

DA

PLANIN

SKA DRU

ŠTVA

SPLO

ŠNI P

OD

ATK

IČ

LAN

STV

O 2

010

ORG

AN

IZIR

AN

E D

EJAV

NO

STI 2

010

Naz

iv d

rušt

va, č

lana

PZS

Dav

čna

št.

Obč

ina

Sple

tna

stra

nA

BS+

ŠP+

OO

PPSK

UPA

JM

ladi

nski

od

sek

Mar

kaci

jski

od

sek

Vodn

iški

od

sek

Ods

ek z

a va

rstv

o go

rske

na

rave

Alp

inis

tični

od

sek

Špor

tno-

plez

alni

od

sek

Ods

ek

za tu

rno

kole

sarj

enje

Ods

ek z

a te

kmov

alno

tu

rno

smuč

anje

214.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

EVČ

E77

8446

02LJ

UBL

JAN

A0

1515

1040

DA

DA

DA

215.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

IDEM

KR

ŠKO

3141

7817

KR

ŠKO

ww

w.pd

vide

mkr

sko.

si4

162

916

191

DA

DA

DA

216.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

IHA

RNIK

6319

6522

LJU

BLJA

NA

ww

w.dr

ustv

o-pd

viha

rnik

.si10

160

57

182

DA

DA

DA

217.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

IPAV

A15

4927

53V

IPAV

Aw

ww.

plan

insk

o-dr

ustv

o-vi

pava

.si13

7230

4616

1D

AD

AD

AD

A

218.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

ITA

NJE

5453

6502

VIT

AN

JE2

5514

2091

DA

DA

DA

219.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

OJN

IK26

4260

05V

OJN

IK2

165

782

256

DA

DA

DA

220.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

RAN

SKO

2590

5538

VRA

NSK

Ow

ww.

plan

insk

o-dr

ustv

o-vr

ansk

o.si

750

1745

119

DA

DA

DA

DA

DA

221.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

RELE

C37

0376

92pd

vrel

ec.w

ordp

ress

.com

698

76

117

DA

DA

DA

222.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

RHN

IKA

5177

1900

VRH

NIK

Aw

ww.

pd-v

rhni

ka.si

1643

233

122

603

DA

DA

DA

DA

223.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

UZE

NIC

A62

0878

86V

UZE

NIC

Aw

ww.

pdvu

zeni

ca.si

547

728

87D

AD

AD

A

224.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Z

A S

ELŠK

O D

OLI

NO

ŽEL

EZN

IKI

1054

6774

ŽELE

ZNIK

Iw

ww.

pd-z

elez

niki

.com

4335

223

8049

8D

AD

AD

A

225.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Z

ABU

KOV

ICA

9102

1499

ŽALE

Cw

ww.

pdza

buko

vica

.si13

183

3611

034

2D

AD

AD

A

226.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Z

AG

ORJ

E O

B SA

VI

5127

9746

ZAG

ORJ

E O

B SA

VI

ww

w.pd

-zag

orje

.si10

305

2974

418

DA

DA

DA

227.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Z

ZV C

ELJE

7292

8476

CEL

JE12

231

1112

266

228.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Z

REČ

E99

6665

29ZR

EČE

ww

w.pl

anin

skod

rust

vo-z

rece

.si10

194

1593

312

DA

DA

DA

229.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ALE

C26

1925

60ŽA

LEC

ww

w.pd

zale

c.si

089

1738

144

DA

DA

DA

230.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ELEZ

AR

ŠTO

RE38

7434

00ŠT

ORE

083

23

88D

A

231.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ELEZ

NIČ

AR

CEL

JE97

6664

75C

ELJE

ww

w.pd

-zel

ezni

car-

celje

.org

164

753

125

DA

DA

DA

232.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ELEZ

NIČ

AR

LJU

BLJA

NA

7486

9477

LJU

BLJA

NA

1519

924

123

9D

AD

AD

AD

A

233.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ELEZ

NIČ

AR

MA

RIBO

R99

5183

76M

ARI

BOR

014

52

1015

7D

AD

AD

AD

A

234.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ETA

LE16

5486

98ŽE

TALE

032

14

37

235.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

IRI

5415

2135

ŽIRI

ww

w.pd

ziri.

si9

118

2350

200

DA

DA

DA

236.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

IRO

VN

ICA

9759

1106

ŽIRO

VN

ICA

ww

w.pl

anin

sko-

drus

tvo-

ziro

vnic

a.si

1832

547

133

523

DA

DA

DA

DA

237.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

USE

M34

1196

12ŠE

NTJ

UR

035

34

42D

A

238.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

INSK

A G

ORA

6959

2730

VEL

ENJE

pd-v

g.ve

lenj

e.si

776

1648

147

DA

DA

DA

DA

239.

PLEZ

ALN

I KLU

B 6B

PTU

J53

4138

22PT

UJ

ww

w.pk

6b.si

114

145

34D

A

240.

PLEZ

ALN

I KLU

B D

IVA

ČA

2633

4658

DIV

AČ

A0

56

112

DA

DA

241.

PLEZ

ALN

I KLU

B EK

STRE

M50

8713

74LO

GAT

ECw

ww.

pk-e

kstr

em.co

m2

171

020

DA

242.

PLEZ

ALN

I KLU

B LA

ŠKO

3719

9480

LAŠK

Ow

ww.

pk-la

sko.

si0

22

59

243.

PLEZ

ALN

I KLU

B M

ART

INČ

EK60

2589

18RA

DLJ

E O

B D

RAV

Iw

ww.

pk-m

artin

cek.

net

010

35

18

244.

PLEZ

ALN

I KLU

B N

OV

O M

ESTO

5382

4784

NO

VO

MES

TOw

ww.

pknm

.free

web

spac

e.com

18

03

12

245.

PLEZ

ALN

I KLU

B RI

BNIC

A19

3289

82RI

BNIC

Aw

ww.

plez

alni

klub

ribni

ca.si

020

156

41

246.

PLEZ

ALN

I KLU

B RI

FNIK

ŠEN

TJU

R54

6246

81ŠE

NTJ

UR

128

512

37

247.

PLEZ

ALN

I KLU

B RO

GA

ŠKA

SLA

TIN

A84

6694

11RO

GA

ŠKA

SLA

TIN

Aw

ww.

pkrs

.si2

14

411

248.

PLEZ

ALN

I KLU

B ST

ENA

6095

2865

LJU

BLJA

NA

00

00

0

249.

PLEZ

ALN

I KLU

B ŠK

OFJ

A L

OK

A49

1520

33ŠK

OFJ

A L

OK

Aw

ww.

pk-s

kofja

loka

.net

1229

3136

108

DA

250.

PLEZ

ALN

O D

RUŠT

VO

KRI

MPE

R69

2366

15IG

00

00

0

251.

POSA

VSK

I ALP

INIS

TIČ

NI K

LUB

2515

7949

KRŠ

KOw

ww.

pak.

si2

469

1370

DA

DA

252.

REK

REA

CIJ

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

OLG

A P

OT

5362

3070

DRA

VO

GRA

D5

533

1273

DA

DA

DA

253.

SLO

VEN

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

ENEČ

IJA

ITA

LIJA

020

00

20

254.

SLO

VEN

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O C

ELO

VEC

AVST

RIJA

ww

w.pl

anin

ci.at

5050

DA

255.

SLO

VEN

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O T

RST

ITA

LIJA

ww

w.sp

dt.o

rg0

192

00

192

DA

256.

SLO

VEN

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

GO

RIC

IIT

ALI

JAw

ww.

spdg

.eu

010

00

010

0

257.

ŠPO

RTN

O D

RUŠT

VO

BTC

8287

5880

LJU

BLJA

NA

956

31

69D

A

258.

ŠPO

RTN

O D

RUŠT

VO

TRI

UM

F77

8921

94LJ

UBL

JAN

Aw

ww.

triu

mf.s

i0

15

410

259.

ŠPO

RTN

O P

LEZA

LNI K

LUB

AN

DRE

JA K

OK

ALJ

A64

9145

42LJ

UBL

JAN

Aw

ww.

plez

anje

-kok

alj.s

i0

55

919

260.

ŠPO

RTN

O P

LEZA

LNO

DRU

ŠTV

O K

ORE

NJA

K35

4106

47LO

G-D

RAG

OM

ERw

ww.

drus

tvo-

kore

njak

.si0

33

1925

DA

261.

ŠPO

RTN

O-P

LAN

INSK

O D

RUŠT

VO

GA

MS

4111

8537

VO

DIC

E0

50

05

262.

TURN

O S

MU

ČA

RSK

I KLU

B O

LIM

PIK

7416

3477

RAD

OV

LJIC

Aw

ww.

tsko

limpi

k.co

m2

120

014

DA

263.

ZDRU

ŽEN

JE G

ORS

KIH

VO

DN

IKO

V S

LOV

ENIJ

ELJ

UBL

JAN

A0

00

00

SKU

PAJ:

2.40

936

.683

4.20

813

.629

102

57.0

3113

618

917

458

4236

147

PLANIN

SKA DRU

ŠTVA

SPLO

ŠNI P

OD

ATK

IČ

LAN

STV

O 2

010

ORG

AN

IZIR

AN

E D

EJAV

NO

STI 2

010

Naz

iv d

rušt

va, č

lana

PZS

Dav

čna

št.

Obč

ina

Sple

tna

stra

nA

BS+

ŠP+

OO

PPSK

UPA

JM

ladi

nski

od

sek

Mar

kaci

jski

od

sek

Vodn

iški

od

sek

Ods

ek z

a va

rstv

o go

rske

na

rave

Alp

inis

tični

od

sek

Špor

tno-

plez

alni

od

sek

Ods

ek

za tu

rno

kole

sarj

enje

Ods

ek z

a te

kmov

alno

tu

rno

smuč

anje

214.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

EVČ

E77

8446

02LJ

UBL

JAN

A0

1515

1040

DA

DA

DA

215.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

IDEM

KR

ŠKO

3141

7817

KR

ŠKO

ww

w.pd

vide

mkr

sko.

si4

162

916

191

DA

DA

DA

216.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

IHA

RNIK

6319

6522

LJU

BLJA

NA

ww

w.dr

ustv

o-pd

viha

rnik

.si10

160

57

182

DA

DA

DA

217.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

IPAV

A15

4927

53V

IPAV

Aw

ww.

plan

insk

o-dr

ustv

o-vi

pava

.si13

7230

4616

1D

AD

AD

AD

A

218.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

ITA

NJE

5453

6502

VIT

AN

JE2

5514

2091

DA

DA

DA

219.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

OJN

IK26

4260

05V

OJN

IK2

165

782

256

DA

DA

DA

220.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

RAN

SKO

2590

5538

VRA

NSK

Ow

ww.

plan

insk

o-dr

ustv

o-vr

ansk

o.si

750

1745

119

DA

DA

DA

DA

DA

221.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

RELE

C37

0376

92pd

vrel

ec.w

ordp

ress

.com

698

76

117

DA

DA

DA

222.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

RHN

IKA

5177

1900

VRH

NIK

Aw

ww.

pd-v

rhni

ka.si

1643

233

122

603

DA

DA

DA

DA

223.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

UZE

NIC

A62

0878

86V

UZE

NIC

Aw

ww.

pdvu

zeni

ca.si

547

728

87D

AD

AD

A

224.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Z

A S

ELŠK

O D

OLI

NO

ŽEL

EZN

IKI

1054

6774

ŽELE

ZNIK

Iw

ww.

pd-z

elez

niki

.com

4335

223

8049

8D

AD

AD

A

225.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Z

ABU

KOV

ICA

9102

1499

ŽALE

Cw

ww.

pdza

buko

vica

.si13

183

3611

034

2D

AD

AD

A

226.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Z

AG

ORJ

E O

B SA

VI

5127

9746

ZAG

ORJ

E O

B SA

VI

ww

w.pd

-zag

orje

.si10

305

2974

418

DA

DA

DA

227.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Z

ZV C

ELJE

7292

8476

CEL

JE12

231

1112

266

228.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Z

REČ

E99

6665

29ZR

EČE

ww

w.pl

anin

skod

rust

vo-z

rece

.si10

194

1593

312

DA

DA

DA

229.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ALE

C26

1925

60ŽA

LEC

ww

w.pd

zale

c.si

089

1738

144

DA

DA

DA

230.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ELEZ

AR

ŠTO

RE38

7434

00ŠT

ORE

083

23

88D

A

231.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ELEZ

NIČ

AR

CEL

JE97

6664

75C

ELJE

ww

w.pd

-zel

ezni

car-

celje

.org

164

753

125

DA

DA

DA

232.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ELEZ

NIČ

AR

LJU

BLJA

NA

7486

9477

LJU

BLJA

NA

1519

924

123

9D

AD

AD

AD

A

233.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ELEZ

NIČ

AR

MA

RIBO

R99

5183

76M

ARI

BOR

014

52

1015

7D

AD

AD

AD

A

234.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

ETA

LE16

5486

98ŽE

TALE

032

14

37

235.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

IRI

5415

2135

ŽIRI

ww

w.pd

ziri.

si9

118

2350

200

DA

DA

DA

236.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

IRO

VN

ICA

9759

1106

ŽIRO

VN

ICA

ww

w.pl

anin

sko-

drus

tvo-

ziro

vnic

a.si

1832

547

133

523

DA

DA

DA

DA

237.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O Ž

USE

M34

1196

12ŠE

NTJ

UR

035

34

42D

A

238.

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

INSK

A G

ORA

6959

2730

VEL

ENJE

pd-v

g.ve

lenj

e.si

776

1648

147

DA

DA

DA

DA

239.

PLEZ

ALN

I KLU

B 6B

PTU

J53

4138

22PT

UJ

ww

w.pk

6b.si

114

145

34D

A

240.

PLEZ

ALN

I KLU

B D

IVA

ČA

2633

4658

DIV

AČ

A0

56

112

DA

DA

241.

PLEZ

ALN

I KLU

B EK

STRE

M50

8713

74LO

GAT

ECw

ww.

pk-e

kstr

em.co

m2

171

020

DA

242.

PLEZ

ALN

I KLU

B LA

ŠKO

3719

9480

LAŠK

Ow

ww.

pk-la

sko.

si0

22

59

243.

PLEZ

ALN

I KLU

B M

ART

INČ

EK60

2589

18RA

DLJ

E O

B D

RAV

Iw

ww.

pk-m

artin

cek.

net

010

35

18

244.

PLEZ

ALN

I KLU

B N

OV

O M

ESTO

5382

4784

NO

VO

MES

TOw

ww.

pknm

.free

web

spac

e.com

18

03

12

245.

PLEZ

ALN

I KLU

B RI

BNIC

A19

3289

82RI

BNIC

Aw

ww.

plez

alni

klub

ribni

ca.si

020

156

41

246.

PLEZ

ALN

I KLU

B RI

FNIK

ŠEN

TJU

R54

6246

81ŠE

NTJ

UR

128

512

37

247.

PLEZ

ALN

I KLU

B RO

GA

ŠKA

SLA

TIN

A84

6694

11RO

GA

ŠKA

SLA

TIN

Aw

ww.

pkrs

.si2

14

411

248.

PLEZ

ALN

I KLU

B ST

ENA

6095

2865

LJU

BLJA

NA

00

00

0

249.

PLEZ

ALN

I KLU

B ŠK

OFJ

A L

OK

A49

1520

33ŠK

OFJ

A L

OK

Aw

ww.

pk-s

kofja

loka

.net

1229

3136

108

DA

250.

PLEZ

ALN

O D

RUŠT

VO

KRI

MPE

R69

2366

15IG

00

00

0

251.

POSA

VSK

I ALP

INIS

TIČ

NI K

LUB

2515

7949

KRŠ

KOw

ww.

pak.

si2

469

1370

DA

DA

252.

REK

REA

CIJ

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O D

OLG

A P

OT

5362

3070

DRA

VO

GRA

D5

533

1273

DA

DA

DA

253.

SLO

VEN

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O B

ENEČ

IJA

ITA

LIJA

020

00

20

254.

SLO

VEN

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O C

ELO

VEC

AVST

RIJA

ww

w.pl

anin

ci.at

5050

DA

255.

SLO

VEN

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O T

RST

ITA

LIJA

ww

w.sp

dt.o

rg0

192

00

192

DA

256.

SLO

VEN

SKO

PLA

NIN

SKO

DRU

ŠTV

O V

GO

RIC

IIT

ALI

JAw

ww.

spdg

.eu

010

00

010

0

257.

ŠPO

RTN

O D

RUŠT

VO

BTC

8287

5880

LJU

BLJA

NA

956

31

69D

A

258.

ŠPO

RTN

O D

RUŠT

VO

TRI

UM

F77

8921

94LJ

UBL

JAN

Aw

ww.

triu

mf.s

i0

15

410

259.

ŠPO

RTN

O P

LEZA

LNI K

LUB

AN

DRE

JA K

OK

ALJ

A64

9145

42LJ

UBL

JAN

Aw

ww.

plez

anje

-kok

alj.s

i0

55

919

260.

ŠPO

RTN

O P

LEZA

LNO

DRU

ŠTV

O K

ORE

NJA

K35

4106

47LO

G-D

RAG

OM

ERw

ww.

drus

tvo-

kore

njak

.si0

33

1925

DA

261.

ŠPO

RTN

O-P

LAN

INSK

O D

RUŠT

VO

GA

MS

4111

8537

VO

DIC

E0

50

05

262.

TURN

O S

MU

ČA

RSK

I KLU

B O

LIM

PIK

7416

3477

RAD

OV

LJIC

Aw

ww.

tsko

limpi

k.co

m2

120

014

DA

263.

ZDRU

ŽEN

JE G

ORS

KIH

VO

DN

IKO

V S

LOV

ENIJ

ELJ

UBL

JAN

A0

00

00

SKU

PAJ:

2.40

936

.683

4.20

813

.629

102

57.0

3113

618

917

458

4236

147

Hram slovenske planinske dediščine

V Slovenskem planinskem muzeju si podajata roke preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica nudijo obiskovalcem vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti Slovencev v domačih in svetovnih gorah pa tudi v kulturno ustvarjanje kot odsev notranjega navdušenja ob obiskovanju gora.

Slovenski planinski muzej Triglavska cesta 49

4281 Mojstrana, SlovenijaT: 08 380 67 30F: 04 589 10 35

E: [email protected]

Več informacij na: www.planinskimuzej.si

Naveza za vrhove prihodnosti.

Pot je važnejša kot cilj in vsaka pot je svoja zgodba. Naj bo obisk Slovenskega planinskega muzeja začetek vašega vzpona proti vrhovom prihodnosti.

Pot je zgodba – zgodba je pot

Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi lasten vzpon na goro v okviru ogleda posameznih vsebinskih sklopov, preko katerih spoznamo zgodovino, nevarnosti in radosti hoje po gorskem svetu in se naučimo varnega gibanja v njem, predvsem pa spoštovanja in varovanja neokrnjene narave. Z uporabo interaktivnih metod se predvsem mladi naučijo kako se je potrebno za pot pripraviti in kako je, če doživimo gorsko nevihto v varnem zavetju bivaka. V okviru tematskih delavnic in programov pa podrobneje spoznajo posamezne vsebine pa tudi znamenitosti Mojstrane in naravne znamenitosti triglavskih dolin.

letopis 2010 - planinska zveza slovenije pzs 2010_web.pdf · v počastitev mednarodnega dneve...

Documents