lidija predovič - silvio berlusconi

5/25/2018 Lidija Predovi - Silvio Berlusconi

1/16

22 Silvio Berlusconi

spletni radar www.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.com

Rim, ponedeljek, 11. maj 2001. Silvio Berlusconi

prisega kot novi italijanski premier. Iz malegaNi~a je e drugi~ v desetih letih postal predsednikitalijanske vlade.


2/16

23Silvio Berlusconi


Pripravila: LIDIJA PREDOVI^Pripravila: LIDIJA PREDOVI^Pripravila: LIDIJA PREDOVI^Pripravila: LIDIJA PREDOVI^Pripravila: LIDIJA PREDOVI^

Zaradi svoje osebne zgodovine, strokovnih sposobnosti in

poslovnih dose`kov se imam za ~loveka, s katerimse ne more nih~e primerjati.

Silvio Berlusconi

PRAGMATI^NISANJA^

Silvio Berlusconi zagotovo ima razloge zatako samozavestne izjave. Njegova biografija jenamre~ zgodba o uspehu. Iz malega Ni~a je èdrugi~ v desetih letih postal predsednik itali-

janske vlade, je najbogatej{i Italijan, zanj delaokoli 27.000 ljudi, programe njegovih zasebnihtelevizij pa spremlja ve~ kot 30 milijonov Ita-lijanov.

Odli~njak in samorastnikSin ban~nega uradnika in gospodinje je è kot

otrok kazal smisel za posle. Rojen 29. septembrav predmestju Milana je è v rosnih letih vedel,kako zasluìti èpnino. Kot osnovno{olec jenekaj ~asa prodajal vstopnice za lutkovne pred-stave, v srednji {oli, kjer je blestel, pa je so{olcemza denar pisal doma~e naloge. [e posebej jeizstopal pri italijan{~ini, latin{~ini in gr{~ini,ljubil je poezijo in knjièvnost, predvsem velikeklasike. V eni {olski uri je bil menda sposobennapisati kar tri teme - eno zase in dve za najbolj{a

prijatelja. Dober {portnik - odli~en v teku nakratke steze - je bil zelo priljubljen tudi pri dekle-tih. Po kon~anem liceju je pri o~etovem prijateljunekaj ~asa izdeloval okvirje za slike. Tako sem

postal zbiratelj, velikokrat v {ali komentira

svojo ljubezen do umetnosti.Med {tudijem prava na Univerzi v Milanu jeBerlusconi prijel za vsako delo. Prodajal je sesal-nike, fotografiral druàbne dogodke, za {olninopa je najve~ zasluìl z igranjem v ansambluZdravniki, ki ga je ustanovil skupaj s prijateljem.

Berlusconi je lastnik nogometnega kluba AC Milanin ob zmagah se prav rad nastavi fotografom


3/16



Otroci imajo v Berlusconijevem ivljenju posebnovlogo. Z njimi se rad ka`e v javnosti, pogosto pa jihpelje tudi na nogometne tekme.


4/16

25Silvio Berlusconi


Na Univerzi je spoznal tudi kasneje dolgoletnegaprijatelja in bodo~ega italijanskega premieraBettina Craxija. Z diplomo v èpu je pri petin-dvajsetih dobil ponudbo za delo v banki, kjer jeslu`boval njegov o~e, vendar jo je zavrnil. Na-

mesto tega si je pri isti banki izposloval kreditza ustanovitev nepremi~ninskega podjetja Edil-nord. Podjetje je postalo izredno uspe{no, vidnomesto v poslovnem svetu pa si je Berlusconizagotovil è leta 1969, ko je severno od Milanazgradil tako imenovani Milano 2, kjer je domna{lo 10.000 ljudi. Danes v tem predmestju ivijo{tevilne znane osebnosti italijanskega javnegaìvljenja. Sanje o idealni skupnosti v popolnemmestu, pod`gane s knjigo Thomasa Mora Utopija,so ga gnale {e naprej. Nastali sta dve novi, mo-derni ~etrti - Milano 3 in Son~nica. Obrekovalciso njegov uspeh pripisovali naklonjeni politikilokalnih socialisti~nih veljakov in finan~ni pod-pori Propagande 2 - skrivne in mo~ne antikomu-nisti~ne organizacije.

To obdobje svojega ìvljenja je v predvolilnikampanji tudi najbolj poudarjal, saj se je èlelpredstaviti kot delavec, ne pa kot bogata{.

Medijskiimperij

Gradbeni{tvo kot interesna sfera je zanj kmalupostalo preve~ monotono, predvsem ni ponujalomo`nosti za ustvarjanje neomejene mo~i in za{-~ite. Pragmati~ni sanja~ je leta 1974 ustanovilTeleMilano, kabelsko televizijsko postajo, ki jesluìla Milanu 2. Ko je ustavno sodi{~e leta 1976ugotovilo, da italijanska dràvna televizija RAIni zadovoljila gledalcev na lokalni ravni, so kotgobe po de`ju po vsej dràvi za~ele nastajati

zasebne televizijske postaje. Berlusconi je hitrospoznal mo`nosti, ki so se ponujale. Nastal jeFininvest, zasebna holdin{ka dru`ba, ki ji jeseveda predsedoval Berlusconi. V naslednjihletih je ustanovil Canale 5, televizijsko postajo,ki je Italijanom ponujala zabavne igre in ameri{-ke àjfaste nadaljevanke, kot je na primer Dal-las. Dru`ba Fininvest je postala lastnica {e dvehvelikih zasebnih postaj - Rete 4 in Italia Uno.Berlusconi se je pona{al tudi z ogromno filmskoknji`nico. Zasebnim televizijskim postajam jeposojal filme pod pogojem, da so ogla{evale preknjegove ogla{evalske agencije Publitalia.

Postal je prevladujo~a sila na medijskem trì{-

~u. Ob koncu osemdesetih let se je Publitaliapona{ala z ve~ kot 70-odstotnim deleèm vsehtelevizijskih oglasov. Njegova mo~ na novemtrì{~u komercialnih televizij je rasla iz dneva vdan, program, ki so ga predvajale njegove tele-vizije, pa je bil brez sramu karseda populisti~en.

Naslovnica knjige Neka italijanska zgodba,

Berlusconijeve avtobiografske knjige. Tik predvolitvami je Berlusconi Italijanom brezpla~norazdelil dvanajst milijonov izvodov knjige.

Berlusconi na eni od svojih jaht.


5/16



Slonel je predvsem na uvoènih filmih, ameri{kihlimonadah in doma~ih zabavnih igrah. Berlus-conijeva mo~ ni nara{~ala brez nasprotovanj.Oktobra 1984 so sodniki ugotovili, da so Berlus-conijeve televizijske postaje kr{ile monopol

italijanske dràvne televizije, ki je imela pravicodo simultanega predvajanja nacionalnega pro-grama, in jim prepovedali delovanje.

Mo~napoliti~na prijateljstva

Berlusconi je bil prvi, ki je ogrozil monopolpostaje RAI. Medijski zakon je ob{el tako, da jez oddajanjem lokalnih televizijskih programov

zamujal za eno sekundo. Pri izigravanju anti-monopolnih zakonov mu je pomagal prijatelj iz{tudijskih ~asov - vodja socialistov Bettino Cra-xi, ki je medtem postal italijanski premier, zato

Berlusconiju ni bilo treba pretirano skrbeti zaradiodloka sodi{~a o zaprtju njegovih zasebnih tele-vizijskih postaj. Italijanski premier Bettino Craxi(1983-87) se je z ene izmed slu`benih poti vrnilpred~asno samo zato, da je podpisal dekret, ki je

Berlusconijevim televizijam spet omogo~il delo-vanje. Kljub nara{~ajo~emu splo{nemu pozitiv-nemu ozra~ju, ki je napovedovalo spremembe vmedijski zakonodaji, nobena druga evropskavlada posamezniku ni dovolila, da bi si nakopi~iltako zgo{~en nadzor nad televizijo.

Mo~na politi~na podpora Berlusconiju je vItaliji povzro~ila nastanek nekak{nega duopo-lizma z nacionalno televizijo. Do za~etka devet-desetih let je bilo razmerje na italijanskem tele-

vizijskem trgu 3 : 3. Fininvest s tremi komer-cialnimi mreàmi in RAI s tremi javnimi kanalista si delila vsak med 40 in 45 odstotkov celot-nega deleà.

Nasmeh pove vse. Silvio Berlusconi je zmagovalec.


6/16

27Silvio Berlusconi


Po vnovi~nem pregledu razmer na trgu je us-tavno sodi{~e parlamentu poslalo opozorilo inpobudo, naj ~im prej sprejme stroge antimono-polne ukrepe. Odgovor parlamenta je bil takoimenovani Mammi dekret, sprejet leta 1990,

ki je legaliziral Fininvestov dele` na medijskemtrgu in pravzaprav omogo~il prej omenjeni duo-polizem. Najverjetneje je bil to Craxijev najve~jiprispevek Berlusconijevemu imperiju, saj je vveliki meri pomagal pri oblikovanju in sprejetjuzakona. Razprava v parlamentu je bila bridka, {eposebej, ko ga je nekdanji ~lan ustavnega sodi{~aglasno obtoèval, da zakon omalovaùje in nitinajmanj ne upo{teva navodil ustavnega sodi{~a,in je torej veliko preve~ naklonjen zasebnimtelevizijam. Berlusconi pa ni le obdràl trehtelevizijskih mre`, nedotaknjena je ostala tudinjegova ogla{evalska agencija Publitalia. Vse-eno pa so ga nova pravila o lastni{tvu ve~ pod-

jetij prisilila, da je 90 odstotkov delnic prodalprvemu dràvnemu televizijskemu podjetju -Telepiu, znebiti pa se je moral tudi ve~inskegadeleà pri milanskem dnevnem ~asopisu Il Gior-nale Nuovo. Berlusconi, vedno predvsem pod-

jetnik, je spet ob{el zakon in kot glavnega ured-nika konzervativnega ~asopisa Il Giornale ime-noval brata Paola.

BerluskonizemBerlusconija ni moglo ustaviti prav ni~. V drugipolovici osemdesetih je kupil nogometni klubAC Milan, eno izmed najve~jih italijanskihtrgovinskih verig Standa, v za~etku devetdesetihpa je z nakupom podjetja Mandadori zakorakalv svet ~asopisnega in knji`nega zalo`ni{tva. Kotlastnik podjetja Mandadori je nadzoroval 20odstotkov doma~ega zalo`ni{kega trga. Ni~ manjpomemben ni bil nakup nogometnega kluba, karima pri Italijanih {e posebno teò - njihova strastdo nogometa je vsem dobro znana. V italijanskibesednjak se je vrinila nova beseda - berlus-konizem, kar je pomenilo na~in ìvljenja, kjerljudje ìvijo v hi{ah, ki jih je zgradil Berlusconi,gledajo program Berlusconijevih televizijskihpostaj, nakupujejo v Berlusconijevih supermar-ketih, hodijo v Berlusconijeve restavracije innavijajo za Berlusconijevo nogometno mo{tvo.

Berlusconi z mamo Rose pred zastavostranke Naprej Italija. Predsednika: biv{i, ameri{ki, Bill Clinton, in {e sve`,italijanski, Silvio Berlusconi.


7/16




8/16

29Silvio Berlusconi


Naprej ItalijaOperacija ~iste roke je v za~etku devet-

desetih let razkrila korupcijo med italijanskimipolitiki na vseh politi~nih ravneh in s poloàjevodnesla precej pomembnih ljudi, med njimi tudi

vodjo Socialisti~ne stranke Bettina Craxija.Obse`na preiskava je razkrila {tevilna nezakonitafinanciranja politi~nih strank ter korupcijo medpolitiki in poslovneì. [kandal je pometel z vla-dajo~o koalicijo kr{~anskih demokratov in so-cialistov, propadle so nekatere najstarej{e ita-lijanske stranke. Na politi~nem prizori{~u jenastala praznina, ki jo je zapolnil Silvio Ber-lusconi. Aprila 1993 je nastala stranka NaprejItalija. Njegova odlo~itev, da vstopi v politiko,ni bila presenetljiva. Potem ko ni bilo ve~ mogo-~e vplivati na politike, se je odlo~il, da bo sampostal politik. S pomo~jo mo~ne ogla{evalskeagencije Publitalia je po vsej dràvi postavil {tabestranke Naprej Italija in iskal politi~ne kandidate,ki bi poosebljali na~ela manifesta Dobra vlada,ki je kot re{itelje italijanske kulture razgla{altr`ne sile in u~inkovito politiko. Samega sebe

je Berlusconi predstavljal kot neodvisnega samo-rastnika, odlo~enega dokon~no opraviti z ita-lijansko birokracijo, ki je onemogo~ala ustvar-

janje blaginje. To je bil poziv predvsem malimpodjetnikom, katerih {tevilo je nara{~alo, potemko je za~ela industrijska proizvodnja pe{ati, {eposebej na industrijskem severu. Dva mesecapred parlamentarnimi volitvami leta 1994 jeBerlusconi oznanil, da bo kandidiral na volitvah.Zmaga mu je odprla pot na ~elo dràve, utrujenepo dve leti trajajo~em korupcijskem {kandalu inkon~ala pol stoletja vladavine kr{~anskih de-mokratov.

Vladajo~o koalicijo sta poleg Naprej Italije

sestavljali {e Severna liga Umberta Bossija inNacionalno zavezni{tvo Gianfranca Finija. Sode-lovanje z Bossijevo Severno ligo se je izkazaloza zelo teàvno. Bossi, od ~igar glasov je bilBerlusconi odvisen v senatu, mu je pogosto pre-

Berlusconijeva druga ena VeronicaLario se je moù na ljubo odpovedalaigralski karieri in se posvetila vzgoji

otrok. Na levi ob njej je h~i Eleonora,zdaj je stara 15 let, v sredini Luigi (12)in na desni Barbara (16).

Berlusconi med cvetjem. Dokaj redka fotografija.

Silvio Berlusconi med star{ema, ban~nim uradnikomLuigiem in gospodinjo Rose.


9/16



kriàl na~rte. Berlusconi se je tudi ves ~as spo-padal s konfliktom interesov, ~eprav je v izogibtemu è ob za~etku predvolilne kampanje od-stopil z vseh vodstvenih poloàjev, direktorskistol~ek svojega najve~jega podjetja pa zaupalsvojemu dolgoletnemu tihemu spremljevalcuFidelu Confalonieriju. Teàve so mu povzro~alitudi ~lani odbora îste roke, ki so preiskovalimorebitno vpletenost podjetja Fininvest v ko-rupcijski {kandal z za~etka devetdesetih let. Pritem je bilo jasno, da je bil glavna tar~a Berlus-coni.

Posebno poglavje so bili Berlusconijevi ve-likokrat precej nerodni politi~ni manevri. Ob-ljubljal je zmanj{anje davkov in dodatni razcvetitalijanskega podjetni{tva. Predlagal je tudizmanj{anje pokojnin in zmanj{anje davkov zasamostojne podjetnike, kar je jeseni 1994 pov-zro~ilo stavke po vsej dràvi. To, predvsem paizstop Bossijeve Severne lige iz koalicije, je

pomenilo Berlusconijev politi~ni konec. Mednjegovo sedemmese~no vladavino so vrednostina delni{kih trgih padle za 25 odstotkov, lira je{e naprej izgubljala vrednost, nacionalni dolg

Novi premier Silvio Berlusconi med ministricama iz svoje nove vlade, Stefanioa Prestigiacomo (L) in LetizioMoratti (D). Berlusconi je sestavil devetinpetdeseto italijansko vlado po drugi svetovni vojni.


10/16

31Silvio Berlusconi


pa je nara{~al. Nezaposlenost, klju~ni del nje-gove predvolilne kampanje, se je gibala okoli12 odstotkov. Berlusconijeva vlada, ki je sprvaobljubljala pot iz è uveljavljenih politi~nihokvirjev, je postala sama sebi namen in

prioriteta.

Politi~na krizaPo odhodu iz pala~e Chigi, sredi{~a italijanske

vlade, je Berlusconi doìvel vrsto vzponov inpadcev. Julija 1995 je oznanil, da je prodal 20-odstotni dele` v podru`nici Mediaset (televizija,ogla{evanje, film) trem zunanjim vlagateljem,med drugim nem{kemu medijskemu magnatuLeu Kirchu. Tudi njegov politi~ni ugled je bilhudo omajan, ko je pri{lo na dan, da je bil od leta1978 ~lan skrivne masonske loè Propaganda 2.Ta se je oblikovala v nekak{no dràvo v dràvi zmo~nimi zvezami v vojski, tajnih obve{~evalnihslu`bah, bankah in v vladi. Januarja 1996 pa jebil poklican pred sodnike v Milanu zaradi ob-to`b, da je podkupoval finan~no policijo. Njego-va vrnitev v politiko po aprilskih volitvah istegaleta je zato imela precej grenak priokus. êprav

je bil izvoljen za poslanca, je bil njegov desni

blok prisiljen prepustiti vladavino Oljki, prvipovojni uspe{ni levosredinski koaliciji.

Neutrudni menedèrNenehno na poti med Rimom in Milanom,

bodisi z avtomobilom ali zasebnim letalom, znepogre{ljivim mobilnim telefonom v roki, ved-no v akciji - tak{nega se eli videti sam in tak{neganaj bi videli drugi. Berlusconi dejansko trdo dela.Pogosto ostaja za svojo delovno mizo pozno v

no~, njegova budilka praviloma zazvoni ob {estihzjutraj. Sledi obvezen jutranji tek, nato pa zajtrkin hiter pregled ~asopisov. V svojo pisarno vsredi{~u Milana prispe v spremstvu telesnih stra-àrjev. V prostem ~asu rad igra tenis ali pa te~e -menda se stra{no boji debelosti.

Zapeljivec in zvest mo`Sloves zapeljivca in Casanove je Berlusconija

spremljal kar nekaj ~asa. Ljubezni do lepih ènskse ni mogel upreti niti med prvim zakonom, vkaterem sta se mu rodila dva otroka. Njegov ìv-ljenjski stil je bil stil plejboja, na mo~ podoben

tistemu iz ameri{kih nadaljevank Dallas in Dinas-tija. Po sre~anju z ljubeznijo svojega ìvljenja,plavolaso igralko Veronico Lario, pa je ~ez no~zamenjal na~in ìvljenja. Navzven je postal lju-be~ in zvest soprog, bodo~o drugo èno, ki se jeseveda odrekla igralski karieri, pa je prvih nekaj

Novi italijanski premier med tekom s sinomPiersilviem iz prvega zakona.

Najmo~nej{i: Berlusconi z boksarskimi rokavicami,ujet med Silvestra Stalona in sina iz prvega zakona.


11/16



let dobesedno zapiral v zlato kletko v drugemkrilu svoje milanske poslovne stavbe, da si ne biuni~il na novo pridobljenega imid`a.

Prvega Berlusconijevega otroka je Veronica

Lario skrivoma rodila v [vici, saj Berlusconijurimskokatoli{ka cerkev ni dovolila lo~itve od prve`ene. Po rojstvu drugega skupnega otroka palo~itve ni bilo ve~ mogo~e prepre~iti. Kasneje se

Tak{ne fotografije so v zadnjih letih prava redkost. @ena Veronica Berlusconija v javnosti le {e redko spremlja.


12/16

33Silvio Berlusconi


jima je rodil {e en otrok. V drugem zakonu je Ber-lusconi na{el izpolnitev, zato podobe ljube~egamoà ni bilo te`ko vzdrèvati. Veronica Lario se

je povsem posvetila druìnskemu ìvljenju, vBerlusconijevem ìvljenju pa imajo otroci po-

sebno vlogo. Z njimi se rad pona{a v javnosti,pogosto jih pelje na nogometne tekme, menda pase vsi skupaj radi zabavajo tudi pred ra~unalnikom.

[tevilna sojenja in obto`beV ~asu, ko je bil opozicijski vodja, je bil kar

nekajkrat poklican pred sodnike. Obtoèn je bilposkusa podkupovanja sodnikov, da bi sodbo vzvezi s prodajo nekdaj dràvne verige super-marketov SME spremenili v svojo korist. Ob-toèn je bil tudi prenarejanja poslovnih knjig, dabi tako skril domnevna podkupovanja. Berlus-coni je ves ~as zatrjeval, da je vse skupaj norostin zarota levice, ki ga èli odstraniti s politi~negaprizori{~a. S tem pa obto`b {e ni bilo konec. Na

sodi{~e je moral tudi zaradi nezakonitega finan-ciranja italijanske Socialisti~ne stranke leta1991. Berlusconi naj bi takrat svojemu prijateljuBettinu Craxiju prek nekega podjetja v tujininezakonito nakazal 12 milijonov dolarjev. Mi-

lansko sodi{~e ga je obsodilo na 28 mesecevzapora in {est milijonov dolarjev denarne kazni.Na {tiri leta zapora so takrat obsodili tudi Craxija,ki pa je bil v prostovoljnem izgnanstvu v Tuni-ziji, kjer je kasneje tudi umrl. To je bila è tretjaBerlusconijeva obsodba. Pred tem je bil spoznanza krivega utaje davkov in podkupovanja finan-~ne policije. Vendar pa Berlusconi {e lep ~as nebo od{el za zapahe, ~e sploh kdaj. Ne le da ga je{~itila politi~na imuniteta, obsodbe mora namre~potrditi {e italijansko prizivno sodi{~e. To pa jedolgotrajen postopek, saj mora v Italiji prizivnosodi{~e obravnavati prav vsako kriminalno ob-sodbo vi{jega sodi{~a, kar pomeni, da lahko dokon~ne sodbe prete~e tudi ve~ kot deset let. To

je tudi razlog, da le okoli 30 odstotkov ljudi, ki

Zimska rezidenca v St. Moritzu.


13/16



so jih italijanska sodi{~a spoznala za krive, tudi

dejansko kon~a za re{etkami.

ûde`Ne le ambicioznost, temve~ tudi pritisk silnega

bogastva, pome{anega s hudimi obto`bami zafinan~ne {pekulacije, so Berlusconija prisilile, dapreoblikuje in preuredi politi~ne sile. To je bilonagrajeno z uspehom na volitvah v Evropskiparlament, na lokalnih volitvah v Italiji pa je

zanesljivo zmagala koalicija desnega centra Polsvobo{~in. Berlusconi pa ni ni~esar prepu{~alnaklju~ju. Ko je italijanskim poslancem v Stras-bourgu dejal, da je storil ~ude`, je zagotovo è

mislil na leto{nje splo{ne volitve, so prepri~ani

njegovi nasprotniki. Njegova izjava, da je neko~nekemu mladeni~u, priklenjenemu na invalidskivozi~ek dejal, da bi moral vstati in shoditi, karse je ~ez nekaj dni menda tudi zgodilo, je vitalijanski javnosti izzvala solze smeha, o~i le-vice pa napolnila le z grenkimi solzami. Pre-pri~ani so bili namre~, da si je s tem lahkovernekatoli{ke vernike è pridobil na svojo stran. Kotlastnik treh najve~jih komercialnih televizij jenatan~no spremljal gledanost programov, zato

mu zagotovo ni u{lo, da je tisti teden, ko se jepohvalil s ~udeèm, najve~ji odstotek gledanostiv Italiji dosegel film o ~udeìh o~eta Pija, najboljpriljubljenega italijanskega svetnika.

Silvio Berlusconi ima razloge za smeh. Njegova biografija je namre~ zgodba o uspehu. Je najbogatej{i Italijan,zanj dela 27.000 ljudi, programe njegovih televizij pa spremlja ve~ kot 30 milijonov Italijanov.


14/16

35Silvio Berlusconi


Neka italijanska zgodbaPredvolilno kampanjo za leto{nje splo{ne vo-

litve je za~el v posebnem, lastnem slogu. Za za~e-tek je izjavil, da kandidira predvsem zaradi nes-pornega dejstva, da je edini, ki lahko to dràvo

preporodi. Tik pred volitvami je izpeljal {e enoneverjetno potezo. Dvanajstim milijonom Itali-janov je brezpla~no razdelil avtobiografsko knji-go z naslovom Neka italijanska zgodba. Na pred-ve~er najve~jega predvolilnega zborovanja levi-ce pa je novinarjem izjavil, da je levica proti nje-mu zagnala sovra`no kampanjo, zaradi smrtnihgroènj pa odpoveduje ve~ja zborovanja. Nasled-nji dan je bil na vseh naslovnicah ~asopisovBerlusconi. Zmaga Viteza, kot ga tudi imenu-

jejo, ni bila nepri~akovana in tudi ne prese-ne~enje. Razo~arani nad vladavino levice, nadnjeno medlo politiko, {e posebej v zadnjih dvehletih, so prebivalci Apeninskega polotoka prilo`-nost za spremembe videli v podobi Silvia Berlus-conija. Vedno nasmejan, samozavesten in gosto-beseden je Italijanom obljubil ni~ manj kot ru{e-nje zadnje komunisti~ne trdnjave na svetu. Iro-ni~no je, da je v boju za oblast kot glavno

sredstvo uporabljal prav komunisti~ni, za ljudskemnoìce neubranljiv programski koncept.

Obljubil je zmanj{anje davkov, zvi{anje mini-malnih pokojnin, ve~ delovnih mest, javna delana revnem jugu in razvojni na~rt juga ter varnej{a

mesta. To je bil programski manifest, ki brezizjeme prina{a volilno zmago. Berlusconijeva jepopolna. Stranka Naprej Italija je trenutno nes-porno najmo~nej{a v Italiji. Z desnega centra ji

je najbli`je profa{isti~no Nacionalno zavezni{tvoGianfranca Finija, medtem ko ksenofobi~ni vodjaSeverne lige Umberto Bossi ni dosegel {tiri-odstotnega praga za vstop v parlament. Padecpriljubljenosti Severne lige in njena zdaj povsemmarginalna vloga zagotovo gresta v prid Berlus-coniju. Evropski partnerji imajo zdaj veliko manjargumentov za obto`be o prisotnosti ksenofobovv bodo~i vladi. Kot pragmatik je Berlusconinapovedal sestavo ministrskega kabineta v naj-kraj{em mo`nem ~asu, verjetno è kmalu po 30.

juniju, ko bo konstituiran parlament. Tako anali-tiki kot tudi politi~ni nasprotniki nestrpno ~aka-

jo, kako bo Berlusconiju uspelo isto~asno zmanj-{ati davke za 70 milijard nem{kih mark in za~eti


15/16



z javnimi deli na obuboànem jugu dràve, kakobo spodbudil odpiranje novih delovnih mest, neda bi s tem pove~al javni dolg. Za Berlusconijevovlado bo nedvomno najve~ji izziv ureditev po-kojninskega sistema. Napovedal je namre~ refor-mo zastarelega pokojninskega sistema, ~emur sose izogibale vse dosedanje italijanske vlade.Berlusconijeva posebna interesna sfera bo pravo-sodje. Poznavalci so prepri~ani, da bo prva nalo-ga Berlusconijevega parlamenta dati navodilapravosodju, na katera podro~ja naj se osredoto~i.Jasno je è, da bo imel prednost mali kriminal,medtem ko se bo korupcija zna{la na dnu priori-tet novega parlamenta.

Poleg malih kriminalcev bo med Berlusco-nijevo vladavino te`ko tudi ilegalnim migran-tom. Pri izvajanju svojega programa bo moral bitiBerlusconi {e posebej pozoren na spo{tovanjestrogih norm Evropske unije. Evropski partnerjiso namre~ è jasno napovedali, da bodo imeli

novo italijansko oblast pod ostrim nadzorom, popoliti~ni plati zaradi prisotnosti ksenofobov inneofa{istov v vladi, po ekonomski pa zato, da nebi pri{lo do kr{enja strogo harmoniziranih pravilUnije. Berlusconi je v Bruselj sicer poslal pomir-ljive tone o pripravljenosti na brezpogojno so-delovanje in dialog, pri tem pa je njegov pro-amerikanizem ve~ kot o~iten. êtudi je medpredvolilno kampanjo zunanjepoliti~na strate-

Berlusconijeva vila v Liguriji.


16/16

37Silvio Berlusconi


gija ostajala na obrobju, Berlusconi ni pozabilpoudariti, da so ZDA naravni partner Italije. Toniti ne ~udi, saj je Berlusconi najbogatej{i Italijan,predstavnik velikega kapitala, zato bo zanimivo,kako se bo spopadel z nasprotjem interesov, prvoteàvo, ki je è privrela na povr{je. Berlusconi jeè napovedal zamenjavo uredni{kega kolegijaRAI in zavrnil prodajo televizijske mreè Media-set. Za pomo~ je zaprosil Ameri~ane. V stotihdneh naj bi skupina ameri{kih strokovnjakovprou~ila predlog zakona, s katerim bi re{ili prob-lem nasprotij interesov. Ni jih malo, ki so skep-

ti~ni in mu ne verjamejo, ne le med politiki,temve~ tudi med pisatelji, ki jih skrbi, da bodomed Berlusconijevo vladavino kr{ene pravicesvobodnega izraànja. Opisu Berlusconija pa se

je verjetno {e najbolj pribliàl komik in reìser,dobitnik oskarja za film @ivljenje je lepo, Rober-to Begnini: Vedno ho~e samo on govoriti in bitiprvi. Na poroki bi hotel biti ènin, na pogrebupokojnik.

Vsi dvomi in obto`be na Berlusconijev ra~unpa kot kaè, italijanskih volivcev niso pretirano

zanimale. Sicer pa jim je javno obljubil: ê neizpolnim vsaj {tirih od petih obljub, ne bomnikoli ve~ kandidiral za premiera. S to eno-

stransko pogodbo si je dokon~no pridobil nak-lonjenost Italijanov. Sicer pa bo najbogatej{iItalijan zagotovo naredil vse, da ne ponovi napakiz prej{njega mandata. V njegovi avtobiografijinamre~ manjka le {e poglavje o uspe{nem politi~-nem ìvljenju.

Berlusconi v igri s svojima h~erkama. Berlusconi - ve~ni zmagovalec.

lidija predovič - silvio berlusconi

Documents