lika karlovac si

148
Lika – Karlovec Festival pravljice

Upload: croatian-national-tourist-board

Post on 07-Apr-2016

309 views

Category:

Documents


16 download

DESCRIPTION

http://business.croatia.hr/Documents/3395/Lika-Karlovac-SI.pdf

TRANSCRIPT

Senj

Klenovica

Brinje

Sv. Juraj

Biljevine

Jezerane

Ogulin

Josipdol

Saborsko

KrnjakVrbovsko

Ozalj

Karlovac

Duga Resa

Generalski Stol

Bosiljevo

Slunj

Rakovica

GrabovacLetinac

Dabar

Podum

Bilaj

Medak

Budak

Ljubovo

Krbava

Korenica

Vrpile

Prijeboj

Borje

Karlobag

MetajnaKolan

Rab

Novalja

St. Novalja

Pag

Gorica

Rtina Starigrad

Povljana

Prizna

Cesarica

Udbina

Lovinac

Sv. Rok

Donji Lapac

Prozor

Krasno

Starigrad

Lukovo

Goljak

D. KosinjLipovo Polje

Kosinjski Bakovac

Bakovac

Klanac

Smiljan

Trnovac

Jablanac G. Kosinj

KuterevoSinac

Vrhovine

li-ka

Lika – Karlovec

Lika – Karlovec Festival pravljice

Festival pravljiceLika – Karlovec

Od Evrope

hrvaška

Senj

Klenovica

Brinje

Sv. Juraj

Biljevine

Jezerane

Ogulin

Josipdol

Saborsko

KrnjakVrbovsko

Ozalj

Karlovac

Duga Resa

Generalski Stol

Bosiljevo

Slunj

Rakovica

GrabovacLetinac

Dabar

Podum

Bilaj

Medak

Budak

Ljubovo

Krbava

Korenica

Vrpile

Prijeboj

Borje

Karlobag

MetajnaKolan

Rab

Novalja

St. Novalja

Pag

Gorica

Rtina Starigrad

Povljana

Prizna

Cesarica

Udbina

Lovinac

Sv. Rok

Donji Lapac

Prozor

Krasno

Starigrad

Lukovo

Goljak

D. KosinjLipovo Polje

Kosinjski Bakovac

Bakovac

Klanac

Smiljan

Trnovac

Jablanac G. Kosinj

KuterevoSinac

Vrhovine

li-ka

Lika – Karlovec

Lika – Karlovec Festival pravljice

Festival pravljiceLika – Karlovec

Od Evrope

hrvaška

ra

sto

ke

oto

k pag

Don

ji La

pac

Udb

ina

Lovi

nac

Gos

pić

Baš

ke O

štar

ije

Smilj

an

Lun

Nov

alja

Cas

ka

Jabl

anac

Kra

sno

Ličk

i Osi

k

Peru

šić

Kor

enic

a

Vrho

vine

Kut

erev

o

Svet

i Jur

aj

Senj

Bri

nje

Rak

ovic

aSa

bors

ko

Plaš

ki

Slun

j

Josi

pdol

Ošt

arije

Toun

j

Ogu

lin

Krn

jak

Vojn

Bar

ilovi

ć

Kar

lova

c

Gen

eral

ski S

tol

Bos

iljev

o

Dug

a R

esa

Rib

nik

Net

retić

Oza

lj

Dra

gani

ć

Oto

čac

Star

igra

d

Kar

loba

g

Star

a N

oval

ja

Cet

ingr

ad

li-k

a

2223

24

35

ra

sto

ke

plit

vič

ka

jez

era

oto

k pag

du

bo

vac

no

vig

ra

d

đu

lin

po

no

r

sok

ola

c

neh

aj

luk

ina ja

ma

vel

iki k

oz

jak

kiz

a

deg

enia

vel

ebit

ica

leo

nto

pod

ium

a

lpin

um

lili

um

iris

c

ro

atic

a

tulo

ve

gr

ede

sim

on

ov

ića

sta

pin

a

bij

ele

i

sam

ar

ske

stij

ene

li-k

a

zir

Don

ji La

pac

Udb

ina

Lovi

nac

Gos

pić

Baš

ke O

štar

ije

Smilj

an

Lun

Nov

alja

Cas

kaPriz

na

Jabl

anac

Kra

sno

Ličk

i Osi

k

Peru

šić

Kor

enic

a

Vrho

vine

Kut

erev

o

Svet

i Jur

aj

Senj

Bri

nje

Rak

ovic

aSa

bors

ko

Plaš

ki

Slun

j

Josi

pdol

Ošt

arije

Toun

j

Ogu

lin

Krn

jak

Vojn

Bar

ilovi

ć

Kar

lova

c

Gen

eral

ski S

tol

Bos

iljev

o

Dug

a R

esa

Rib

nik

Net

retić

Oza

lj

Dra

gani

ć

Oto

čac

Star

igra

d

Kar

loba

g

Star

a N

oval

ja

Cet

ingr

ad

3 71

hr

vašk

a

hr

vašk

a

1. S

redn

jeve

ško

mes

to O

zalj,

ww

w.oz

alj.h

r2.

Vin

ska c

esta

Oza

lj–Vi

vodi

na,

ww

w.vin

ari-v

ocar

i-oza

lj.hr

3. H

idro

cent

rala

»M

unja

ra«,

ww

w.oz

alj-t

z.hr

4. R

ibni

k, w

ww.

ribni

cka-

dolin

a.co

m5.

Net

reti

ć, w

ww.

netr

etic

.hr

6. D

ubov

ac, w

ww.

dubo

vac.i

nfo

7. D

uga

Resa

, ww

w.tz

-dug

ares

a.hr

8. K

arlo

vac,

ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

9. B

osilj

evo,

ww

w.bo

silje

vo.h

r10

. Bar

ilovi

ć, w

ww.

opci

na-b

arilo

vic.h

r11

. Bre

zno

Dju

lin p

onor

, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr12

. Nov

igra

d, w

ww.

udru

ga-k

amel

eon.

hr13

. Bel

e in

Sam

arsk

e st

ene,

ww

w.tz

kz.h

r14

. Ogu

lin, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr15

. Tou

nj, w

ww.

toun

j.hr

16. S

ir iz

Tou

nja,

vol

imsir

.com

17. Č

iste

reke

, ww

w.tz

kz.h

r18

. Ris

(Lyn

x), w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

19. P

lani

ka (L

eont

opod

ium

alp

inum

)20

. Vol

k (C

anis

lupu

s), w

ww.

life-

vuk.

hr21

. Lili

ja (L

ilium

), m

ojcv

ijet.h

r22

. Pla

ški,

ww

w.pl

aski

-lika

.com

23. S

lunj

, ww

w.tz

-slu

nj.h

r24

. Ras

toke

, ww

w.tz

-slu

nj.h

r25

. Cet

ingr

ad, w

ww.

cetin

grad

.org

26. S

arde

la (S

ardi

na p

ilcha

rdus

), w

ww.

tz-s

enj.h

r27

. Neh

aj, w

ww.

tz-s

enj.h

r28

. Sok

olac

, ww

w.br

inje

.hr

29. M

edve

d (U

rsus

arc

tos)

, ww

w.br

inje

.hr

30. J

ame

Bara

ćeve

špilj

e,

ww

w.ba

race

ve-s

pilje

.hr

31. S

enjs

ka k

ated

rala

, ww

w.tz

-sen

j.hr

32. P

ostr

v (S

alm

o tr

utta

), w

ww.

gack

a.hr

33. P

erun

ika

(Iri

s), m

ojcv

ijet.h

r34

. Liš

ka h

iša,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m35

. Dre

žnik

, ww

w.tz

kz.h

r36

. Zav

ižan

, w

ww.

tz-s

enj.h

r/pl

anin

arsk

i-dom

-zav

izan

37. J

apod

ska

kapa

, ww

w.ud

bina

.com

38. O

toča

c, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

39. K

lapa

vica

(Myt

ilus g

allo

prov

inci

alis

), w

ww.

tz-s

enj.h

r40

. Luk

ina

jam

a,

ww

w.sp

eleo

logi

ja.h

r/lu

kina

jam

a41

. Sve

tišč

e M

ater

e bo

žje,

ww

w.kr

asno

.hr

42. K

osin

jski

mis

al, t

z-pe

rusic

.hr

43. G

acka

, ww

w.ga

cka.

hr44

. Liš

ka o

vca

(pra

men

ka),

ww

w.hp

a.hr

45. P

litvi

ška

jeze

ra, n

p-pl

itvic

ka-je

zera

.hr

46. G

ozdo

vi P

lješe

vice

, ww

w.pl

save

z.hr

47. L

unjs

ka o

ljka,

ww

w.lu

n.hr

48. L

un, w

ww.

lun.

hr49

. Pom

orsk

i rez

erva

t, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r 50

. Vel

iki K

ozja

k, w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

51. Č

love

ška

ribi

ca, w

ww.

spel

eolo

gija

.hr

52. M

ost v

Kos

inju

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m53

. Jap

odsk

i uha

ni, w

ww.

min

-kul

ture

.hr

54. N

oval

jski

relik

viar

ij, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r55

. Cas

ka, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r56

. Vel

ebit

ska

dege

nija

(Deg

enija

Vel

ibit

ica)

, hi

rc.b

otan

ic.h

r57

. Kiz

a, w

ww.

plsa

vez.

hr58

. Jam

ski p

ark

Gra

bova

ča,

ww

w.pp

-gra

bova

ca.h

r59

. Lič

ki O

sik,

ww

w.tz

-gos

pic.h

r60

. Ant

ična

nah

ajal

išča

, ww

w.am

zd.h

r61

. Sam

osta

n sv

. Jož

efa,

ww

w.tz

-kar

loba

g.hr

62. B

aške

Ošt

arije

, ww

w.tz

-gos

pic.h

r63

. Roj

stna

hiš

a A

ntej

a St

arče

vića

, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

64. G

ospi

ć, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

65. N

etop

irji

(Chr

iopt

era)

, w

ww.

spel

eolo

gija

.hr

66. G

ozdo

vi ig

last

ega

drev

ja, w

ww.

hrsu

me.

hr67

. Kov

ač (Z

eus f

aber

), w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r68

. Paš

ka č

ipka

, ww

w.pa

g-to

urism

.hr

69. S

imon

ović

a St

apin

a, w

ww.

plsa

vez.

hr70

. Mir

ila, w

ww.

rivije

ra-p

akle

nica

.hr

71. Z

ir, w

ww.

licko

senj

ska.

com

72. M

odra

s (V

iper

a am

mod

ytes

), w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

73. T

ulov

e gr

ede,

ww

w.pp

-vel

ebit.

hr74

. Sla

dkov

odne

ribe

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m75

. Bel

orep

ec (H

alia

eetu

s alb

icill

a),

ww

w.pp

-vel

ebit.

hr

1. M

edna

rodn

i fol

klor

ni fe

stiv

al,

ww

w.ka

-mff.

org

2. A

utoc

ross

, ww

w.rib

nick

a-do

lina.

com

3. V

ince

kovo

, ww

w.tz

-dug

ares

a.hr

4. M

estn

i muz

ej K

arlo

vec,

ww

w.gm

k.hr

5. D

nevi

piv

a, w

ww.

dani

piva

.com

6. R

ibol

ov, w

ww.

tzkz

.hr

7. H

isto

ria

viva

, ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

8. K

arlo

vac

mos

t wan

ted,

w

ww.

prom

enad

a-kl

ub.h

r9.

Ple

mišk

i sej

em D

ubov

ac,

ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

10. K

oles

arsk

i dog

odek

»Ci

klob

ajka

«,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

, 11

. Kol

esar

ski m

arat

on T

ri je

zera

, w

ww.

baba

roge

.hr

12. D

nevi

zel

ja, w

ww.

ogul

in.h

rw

ww.

aktiv

ni-o

dmor

.com

13

. Dne

vi m

edu,

ww

w.og

ulin

.hr

14. Č

olni

na

Mre

žnic

i, w

ww.

tzkz

.hr

15. R

afti

ng, w

ww.

kanu

king

-ava

ntur

a.hr

16. F

oto

safa

ri, w

ww.

tzkz

.hr

17. P

oučn

a bo

tani

čna

stez

a,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

18. O

gulin

ski f

esti

val p

ravl

jice,

w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr19

. Otr

oške

del

avni

ce,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

20. V

esla

nje

na je

zeru

Sab

ljaci

, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr21

. Ogl

edi,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m22

. Por

oka

v Ra

stok

ah,

ww

w.slu

nj-r

asto

ke.co

m23

. Sm

učan

je, w

ww.

tzkz

.hr

24. J

adra

nje,

ww

w.tz

-sen

j.hr

25. F

esti

val »

Sam

bast

ico

«, w

ww.

tz-s

enj.h

r26

. San

kanj

e, w

ww.

tzkz

.hr

27. L

ovst

vo, w

ww.

tzkz

.hr

28. P

okuš

eval

nica

sira

Slu

nj, w

ww.

tzkz

.hr

29. F

esti

val s

ever

noja

dran

skih

kla

p,

ww

w.se

nj.h

r30

. Usk

oški

dne

vi, w

ww.

tz-s

enj.h

r31

. Žga

nje,

ww

w.tz

kz.h

r32

. Maš

kare

, ww

w.ra

kovi

ca.h

r 33

. Fes

tiva

l » W

inne

toul

and

«,

ww

w.ra

kovi

ca.h

r 34

. Rib

iška

fešt

a v

Sv. J

urju

, ww

w.tz

-sen

j.h35

. Vzp

on n

a Za

viža

n, w

ww.

tz-s

enj.h

r36

. Aer

odro

m O

toča

c, w

ww.

otoc

ac.h

r37

. Lok

ostr

elst

vo, w

ww.

tzkz

.hr

38. D

nevi

zdra

viln

ih ra

stlin

Kar

lovš

ke žu

pani

je,

ww

w.ra

kovic

a.hr

39. K

onje

nišk

i mar

aton

, ww

w.ra

kovi

ca.h

r40

. Rib

olov

Sta

rigr

ad, w

ww.

tzkz

.hr

41. V

eleb

itsk

i bot

anič

ki v

rt,

ww

w.np

-sje

vern

i-vel

ebit.

hr42

. Eko

lošk

o-et

nolo

ški s

ejem

, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

43. Š

port

ni ri

bolo

v na

Gac

ki, w

ww.

gack

a.hr

44. P

litvi

ški m

arat

on, w

ww.

tzpl

itvic

e.hr

45. P

oučn

a st

eza

Star

i gra

d, w

ww.

rako

vica

.hr

46. T

ambu

rica

»ku

tere

vka«

, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

47. L

ov n

a di

vjo

svin

jo, w

ww.

lova

c.inf

o48

. Pri

redi

tev

Lunj

ska

mas

linad

a,

ww

w.tz

-nov

alja

.hr

49. J

adra

lec

na d

eski

, ww

w.tz

-sen

j.hr

50. P

ot P

rem

užić

eva

stez

a, w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

51. Z

avet

išče z

a mla

de m

edve

de,

ww

w.ku

tere

vo-m

edvj

edi.h

r52

. Ros

ijeva

kol

iba,

 w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

53. V

esla

nje

na je

zeru

Kru

šćic

a,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m54

. Jes

en v

Lik

i, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

55. J

amar

stvo

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m

56. R

azst

ava

pašk

e ov

ce in

sira

, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r57

. Spo

min

ski c

ente

r Nik

ola

Tesl

a,

ww

w.m

cnik

olat

esla

.hr

58. L

iški

liko

vni a

nali,

gos

pic-

onlin

e.co

m

59. L

iški

med

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m60

. Pot

aplja

nje,

ww

w.tz

-nov

alja

.hr

61. Z

rće,

ww

w.zr

ce.h

r 62

. Hot

el V

eleb

no, B

aške

Ošt

arije

, w

ww.

tz-k

arlo

bag.

hr

63. M

uzej

Lik

e, g

ospi

c-on

line.

com

64

. Liš

ki k

rom

pir,

ww

w.lo

vina

c.hr

65. P

laže

, ww

w.tz

-nov

alja

.hr

66. G

lasb

eno

pole

tje

v G

ospi

ću,

gosp

ic-o

nlin

e.co

m

67. M

otor

isti

čni d

nevi

, ww

w.tz

-gos

pic.h

r 68

. Pla

nina

rjen

je, w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

69. P

rost

o pl

ezan

je, w

ww.

pakl

enic

a.hr

70

. Lov

stvo

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m71

. Sej

em li

ških

pro

izvo

dov,

ww

w.gr

acac

.hr

ra

sto

ke

oto

k pag

Don

ji La

pac

Udb

ina

Lovi

nac

Gos

pić

Baš

ke O

štar

ije

Smilj

an

Lun

Nov

alja

Cas

ka

Jabl

anac

Kra

sno

Ličk

i Osi

k

Peru

šić

Kor

enic

a

Vrho

vine

Kut

erev

o

Svet

i Jur

aj

Senj

Bri

nje

Rak

ovic

aSa

bors

ko

Plaš

ki

Slun

j

Josi

pdol

Ošt

arije

Toun

j

Ogu

lin

Krn

jak

Vojn

Bar

ilovi

ć

Kar

lova

c

Gen

eral

ski S

tol

Bos

iljev

o

Dug

a R

esa

Rib

nik

Net

retić

Oza

lj

Dra

gani

ć

Oto

čac

Star

igra

d

Kar

loba

g

Star

a N

oval

ja

Cet

ingr

ad

li-k

a

2223

24

35

ra

sto

ke

plit

vič

ka

jez

era

oto

k pag

du

bo

vac

no

vig

ra

d

đu

lin

po

no

r

sok

ola

c

neh

aj

luk

ina ja

ma

vel

iki k

oz

jak

kiz

a

deg

enia

vel

ebit

ica

leo

nto

pod

ium

a

lpin

um

lili

um

iris

c

ro

atic

a

tulo

ve

gr

ede

sim

on

ov

ića

sta

pin

a

bij

ele

i

sam

ar

ske

stij

ene

li-k

a

zir

Don

ji La

pac

Udb

ina

Lovi

nac

Gos

pić

Baš

ke O

štar

ije

Smilj

an

Lun

Nov

alja

Cas

kaPriz

na

Jabl

anac

Kra

sno

Ličk

i Osi

k

Peru

šić

Kor

enic

a

Vrho

vine

Kut

erev

o

Svet

i Jur

aj

Senj

Bri

nje

Rak

ovic

aSa

bors

ko

Plaš

ki

Slun

j

Josi

pdol

Ošt

arije

Toun

j

Ogu

lin

Krn

jak

Vojn

Bar

ilovi

ć

Kar

lova

c

Gen

eral

ski S

tol

Bos

iljev

o

Dug

a R

esa

Rib

nik

Net

retić

Oza

lj

Dra

gani

ć

Oto

čac

Star

igra

d

Kar

loba

g

Star

a N

oval

ja

Cet

ingr

ad

3 71

hr

vašk

a

hr

vašk

a

1. S

redn

jeve

ško

mes

to O

zalj,

ww

w.oz

alj.h

r2.

Vin

ska c

esta

Oza

lj–Vi

vodi

na,

ww

w.vin

ari-v

ocar

i-oza

lj.hr

3. H

idro

cent

rala

»M

unja

ra«,

ww

w.oz

alj-t

z.hr

4. R

ibni

k, w

ww.

ribni

cka-

dolin

a.co

m5.

Net

reti

ć, w

ww.

netr

etic

.hr

6. D

ubov

ac, w

ww.

dubo

vac.i

nfo

7. D

uga

Resa

, ww

w.tz

-dug

ares

a.hr

8. K

arlo

vac,

ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

9. B

osilj

evo,

ww

w.bo

silje

vo.h

r10

. Bar

ilovi

ć, w

ww.

opci

na-b

arilo

vic.h

r11

. Bre

zno

Dju

lin p

onor

, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr12

. Nov

igra

d, w

ww.

udru

ga-k

amel

eon.

hr13

. Bel

e in

Sam

arsk

e st

ene,

ww

w.tz

kz.h

r14

. Ogu

lin, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr15

. Tou

nj, w

ww.

toun

j.hr

16. S

ir iz

Tou

nja,

vol

imsir

.com

17. Č

iste

reke

, ww

w.tz

kz.h

r18

. Ris

(Lyn

x), w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

19. P

lani

ka (L

eont

opod

ium

alp

inum

)20

. Vol

k (C

anis

lupu

s), w

ww.

life-

vuk.

hr21

. Lili

ja (L

ilium

), m

ojcv

ijet.h

r22

. Pla

ški,

ww

w.pl

aski

-lika

.com

23. S

lunj

, ww

w.tz

-slu

nj.h

r24

. Ras

toke

, ww

w.tz

-slu

nj.h

r25

. Cet

ingr

ad, w

ww.

cetin

grad

.org

26. S

arde

la (S

ardi

na p

ilcha

rdus

), w

ww.

tz-s

enj.h

r27

. Neh

aj, w

ww.

tz-s

enj.h

r28

. Sok

olac

, ww

w.br

inje

.hr

29. M

edve

d (U

rsus

arc

tos)

, ww

w.br

inje

.hr

30. J

ame

Bara

ćeve

špilj

e,

ww

w.ba

race

ve-s

pilje

.hr

31. S

enjs

ka k

ated

rala

, ww

w.tz

-sen

j.hr

32. P

ostr

v (S

alm

o tr

utta

), w

ww.

gack

a.hr

33. P

erun

ika

(Iri

s), m

ojcv

ijet.h

r34

. Liš

ka h

iša,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m35

. Dre

žnik

, ww

w.tz

kz.h

r36

. Zav

ižan

, w

ww.

tz-s

enj.h

r/pl

anin

arsk

i-dom

-zav

izan

37. J

apod

ska

kapa

, ww

w.ud

bina

.com

38. O

toča

c, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

39. K

lapa

vica

(Myt

ilus g

allo

prov

inci

alis

), w

ww.

tz-s

enj.h

r40

. Luk

ina

jam

a,

ww

w.sp

eleo

logi

ja.h

r/lu

kina

jam

a41

. Sve

tišč

e M

ater

e bo

žje,

ww

w.kr

asno

.hr

42. K

osin

jski

mis

al, t

z-pe

rusic

.hr

43. G

acka

, ww

w.ga

cka.

hr44

. Liš

ka o

vca

(pra

men

ka),

ww

w.hp

a.hr

45. P

litvi

ška

jeze

ra, n

p-pl

itvic

ka-je

zera

.hr

46. G

ozdo

vi P

lješe

vice

, ww

w.pl

save

z.hr

47. L

unjs

ka o

ljka,

ww

w.lu

n.hr

48. L

un, w

ww.

lun.

hr49

. Pom

orsk

i rez

erva

t, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r 50

. Vel

iki K

ozja

k, w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

51. Č

love

ška

ribi

ca, w

ww.

spel

eolo

gija

.hr

52. M

ost v

Kos

inju

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m53

. Jap

odsk

i uha

ni, w

ww.

min

-kul

ture

.hr

54. N

oval

jski

relik

viar

ij, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r55

. Cas

ka, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r56

. Vel

ebit

ska

dege

nija

(Deg

enija

Vel

ibit

ica)

, hi

rc.b

otan

ic.h

r57

. Kiz

a, w

ww.

plsa

vez.

hr58

. Jam

ski p

ark

Gra

bova

ča,

ww

w.pp

-gra

bova

ca.h

r59

. Lič

ki O

sik,

ww

w.tz

-gos

pic.h

r60

. Ant

ična

nah

ajal

išča

, ww

w.am

zd.h

r61

. Sam

osta

n sv

. Jož

efa,

ww

w.tz

-kar

loba

g.hr

62. B

aške

Ošt

arije

, ww

w.tz

-gos

pic.h

r63

. Roj

stna

hiš

a A

ntej

a St

arče

vića

, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

64. G

ospi

ć, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

65. N

etop

irji

(Chr

iopt

era)

, w

ww.

spel

eolo

gija

.hr

66. G

ozdo

vi ig

last

ega

drev

ja, w

ww.

hrsu

me.

hr67

. Kov

ač (Z

eus f

aber

), w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r68

. Paš

ka č

ipka

, ww

w.pa

g-to

urism

.hr

69. S

imon

ović

a St

apin

a, w

ww.

plsa

vez.

hr70

. Mir

ila, w

ww.

rivije

ra-p

akle

nica

.hr

71. Z

ir, w

ww.

licko

senj

ska.

com

72. M

odra

s (V

iper

a am

mod

ytes

), w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

73. T

ulov

e gr

ede,

ww

w.pp

-vel

ebit.

hr74

. Sla

dkov

odne

ribe

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m75

. Bel

orep

ec (H

alia

eetu

s alb

icill

a),

ww

w.pp

-vel

ebit.

hr

1. M

edna

rodn

i fol

klor

ni fe

stiv

al,

ww

w.ka

-mff.

org

2. A

utoc

ross

, ww

w.rib

nick

a-do

lina.

com

3. V

ince

kovo

, ww

w.tz

-dug

ares

a.hr

4. M

estn

i muz

ej K

arlo

vec,

ww

w.gm

k.hr

5. D

nevi

piv

a, w

ww.

dani

piva

.com

6. R

ibol

ov, w

ww.

tzkz

.hr

7. H

isto

ria

viva

, ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

8. K

arlo

vac

mos

t wan

ted,

w

ww.

prom

enad

a-kl

ub.h

r9.

Ple

mišk

i sej

em D

ubov

ac,

ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

10. K

oles

arsk

i dog

odek

»Ci

klob

ajka

«,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

, 11

. Kol

esar

ski m

arat

on T

ri je

zera

, w

ww.

baba

roge

.hr

12. D

nevi

zel

ja, w

ww.

ogul

in.h

rw

ww.

aktiv

ni-o

dmor

.com

13

. Dne

vi m

edu,

ww

w.og

ulin

.hr

14. Č

olni

na

Mre

žnic

i, w

ww.

tzkz

.hr

15. R

afti

ng, w

ww.

kanu

king

-ava

ntur

a.hr

16. F

oto

safa

ri, w

ww.

tzkz

.hr

17. P

oučn

a bo

tani

čna

stez

a,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

18. O

gulin

ski f

esti

val p

ravl

jice,

w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr19

. Otr

oške

del

avni

ce,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

20. V

esla

nje

na je

zeru

Sab

ljaci

, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr21

. Ogl

edi,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m22

. Por

oka

v Ra

stok

ah,

ww

w.slu

nj-r

asto

ke.co

m23

. Sm

učan

je, w

ww.

tzkz

.hr

24. J

adra

nje,

ww

w.tz

-sen

j.hr

25. F

esti

val »

Sam

bast

ico

«, w

ww.

tz-s

enj.h

r26

. San

kanj

e, w

ww.

tzkz

.hr

27. L

ovst

vo, w

ww.

tzkz

.hr

28. P

okuš

eval

nica

sira

Slu

nj, w

ww.

tzkz

.hr

29. F

esti

val s

ever

noja

dran

skih

kla

p,

ww

w.se

nj.h

r30

. Usk

oški

dne

vi, w

ww.

tz-s

enj.h

r31

. Žga

nje,

ww

w.tz

kz.h

r32

. Maš

kare

, ww

w.ra

kovi

ca.h

r 33

. Fes

tiva

l » W

inne

toul

and

«,

ww

w.ra

kovi

ca.h

r 34

. Rib

iška

fešt

a v

Sv. J

urju

, ww

w.tz

-sen

j.h35

. Vzp

on n

a Za

viža

n, w

ww.

tz-s

enj.h

r36

. Aer

odro

m O

toča

c, w

ww.

otoc

ac.h

r37

. Lok

ostr

elst

vo, w

ww.

tzkz

.hr

38. D

nevi

zdra

viln

ih ra

stlin

Kar

lovš

ke žu

pani

je,

ww

w.ra

kovic

a.hr

39. K

onje

nišk

i mar

aton

, ww

w.ra

kovi

ca.h

r40

. Rib

olov

Sta

rigr

ad, w

ww.

tzkz

.hr

41. V

eleb

itsk

i bot

anič

ki v

rt,

ww

w.np

-sje

vern

i-vel

ebit.

hr42

. Eko

lošk

o-et

nolo

ški s

ejem

, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

43. Š

port

ni ri

bolo

v na

Gac

ki, w

ww.

gack

a.hr

44. P

litvi

ški m

arat

on, w

ww.

tzpl

itvic

e.hr

45. P

oučn

a st

eza

Star

i gra

d, w

ww.

rako

vica

.hr

46. T

ambu

rica

»ku

tere

vka«

, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

47. L

ov n

a di

vjo

svin

jo, w

ww.

lova

c.inf

o48

. Pri

redi

tev

Lunj

ska

mas

linad

a,

ww

w.tz

-nov

alja

.hr

49. J

adra

lec

na d

eski

, ww

w.tz

-sen

j.hr

50. P

ot P

rem

užić

eva

stez

a, w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

51. Z

avet

išče z

a mla

de m

edve

de,

ww

w.ku

tere

vo-m

edvj

edi.h

r52

. Ros

ijeva

kol

iba,

 w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

53. V

esla

nje

na je

zeru

Kru

šćic

a,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m54

. Jes

en v

Lik

i, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

55. J

amar

stvo

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m

56. R

azst

ava

pašk

e ov

ce in

sira

, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r57

. Spo

min

ski c

ente

r Nik

ola

Tesl

a,

ww

w.m

cnik

olat

esla

.hr

58. L

iški

liko

vni a

nali,

gos

pic-

onlin

e.co

m

59. L

iški

med

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m60

. Pot

aplja

nje,

ww

w.tz

-nov

alja

.hr

61. Z

rće,

ww

w.zr

ce.h

r 62

. Hot

el V

eleb

no, B

aške

Ošt

arije

, w

ww.

tz-k

arlo

bag.

hr

63. M

uzej

Lik

e, g

ospi

c-on

line.

com

64

. Liš

ki k

rom

pir,

ww

w.lo

vina

c.hr

65. P

laže

, ww

w.tz

-nov

alja

.hr

66. G

lasb

eno

pole

tje

v G

ospi

ću,

gosp

ic-o

nlin

e.co

m

67. M

otor

isti

čni d

nevi

, ww

w.tz

-gos

pic.h

r 68

. Pla

nina

rjen

je, w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

69. P

rost

o pl

ezan

je, w

ww.

pakl

enic

a.hr

70

. Lov

stvo

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m71

. Sej

em li

ških

pro

izvo

dov,

ww

w.gr

acac

.hr

1

Koliko te na eni strani očara pogled na široko morje, toliko te na drugi presenečajo dolomiti, globoke kraške kotline, brezna, temačne soteske, gluhi gozdovi ...

Dragutin Hirc (1853–1921)naravoslovec, planinec in potopisec

proti Mediteranu

2

Li-Ka

Pot do JadranaPrvak »Champion of Globetrotter«

Meja cesarstevPanonsko in alpsko okrasje

Najlepša gora in najčistejše morjeGore in morje radosti

Neokrnjena naravaProstor trajne privlačnosti

Moj dom

Kraški draguljVodni svet

Evropski pragozdČrni gozd

Liški krompir, ogulinsko zeljeDružinska skupnost

Mesto muzejOgledalo kulture

Popolno renesančno mestoRečna zvezda

Svetovni biosferni rezervat Čudovito mesto

Rojen v LikiGospodar gromov

LunDivja oljka

Morska penaBurja doživetij

Pisani kamen

JapodiŽivljenje na vodi

Glagoljaško gnezdoLjudska pisava

Priča o pismenostiFrankopansko mesto

Neprekinjena naseljenostPrastaro mesto

Grad DrežnikUtrdba

RibnikTkanje jezika

DubovacZnamenito sejmišče

Zaklad turkiznih jezer

LikaDežela volkov

Winnetou in orelFoto lovec na medvede

Zlata levicaNagrada »Fair Play Trophy«

Hajdučki kukovi

UskokiNa Nehaju

Vrata v podzemljeDjulina ljubezen

Na turški mejiVojna krajina

Upor v RakoviciVstaja

DostopJamske utrdbe

Paški in liški sirOvce

Pust in maškareSenjski karnevali

nlpPaški trikotnik

Plaže v NovaljiNa treh morjih

Zrce Cel dan, celo noč

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

24

26

28

30

32

34

36

38

40

42

44

46

48

50

52

54

56

58

60

62

64

66

68

70

72

74

76

78

3

Sanjske vode

Turkizne rekeReka z najlepšim izvirom

Pomlad v OzljuPopoln akvarel

Zelene dolineŠtiri reke

Otočac Sredi reke

Duga ResaVrtno mesto

GospićNosilka vode Marta

Baške Oštarije in KarlobagDuhovnik in bojevnik

Kultna mesta Oltar narave

Ogulin Rojstni kraj pravljice

Festival pravljice

Strogi rezervatČarovnij na pretek

Plitviška jezeraPod slapom biserov

SamogradGrad iz biserov

Baraceve špiljeBakle v dvoranah

ŠtirovačaGozd vsakršnih čudežev

Cissa in NovaljaPotopljeno mesto

Mati božjaSveta Marija

Od rta Kijac do zaliva MandalinaKristalno bistro

ZalivZavratnica

Bele in Samarske steneČudovito lepe

Dišeč smiljRaznolikost rastlin

RastokeSlap Vilina kosa

KlekSpeči velikan

KuterevoMedvedki in tamburice

KrasnoČudežen cvet

Veličasten rekreativni park

Kolesarstvo in raftingKolesarjenje z dušo

Planinarjenje in potapljanjePohodništvo s srcem

Svetovna dediščina

Impresum

Seznam predstavništev Hrvaške turistične skupnosti

80

82

84

86

88

90

92

94

96

98

100

102

104

106

108

110

112

114

116

118

120

122

124

126

128

130

132

134

136

138

139

140

4

Lika–Karlovec, najmlajša, deseta turistična regija Hrvaške, je na-stala s povezovanjem dveh županij – Karlovške in Liško-senjske, ki povezujeta severni del ozemlja z jugom Hrvaške, zahvaljujoč svojemu prometnemu in geostrateškemu položaju. Regija meji z dvema sosednjima deželama, in sicer s Slovenijo ter Bosno in Hercegovino, dotika pa se tudi treh hrvaških turističnih regij – osrednje Hrvaške, Kvarnerja in Dalmacije–Zadra.

Li-Ka

5

6

Pot do Jadrana Čez ta prostor peljejo poti, ki že iz prazgodovinskih časov pov-ezujejo Evropo z Jadransko obalo in s Sredozemskim morjem. Najbrž je prav to spodbudilo raziskovalca iz Karlovca, Mirka in Stjepana Seljana, da sta odrinila v svet. Brata Seljan sta vodila pomembna geomorfološka, podnebna in etnografska razisko-vanja po Afriki in Južni Ameriki po letu 1899, Mirkovo ime pa se je zapisalo v zgodovino ne samo zaradi potovanja na druge celine, ampak tudi zaradi hitre hoje, saj je leta 1898 v stotih dnevih prehodil pot od Sankt Peterburga do Pariza in osvojil naslov Champion of Globetrotter.

Poletje na LujzijaniPrilišće in Netretić, junijwww.lujzijana.com

Mestni muzej Karlovecwww.gmk.hr

Prvak »Champion of Globetrotter«

Historia vivaoživljanje znanih osebnosti iz zgodo-vine mesta KarlovecKarlovecwww.historia-viva.hr

7

Lepote rek Karlovške županije Kolpe, Korane Mrežnice in Dobre, gozdnatost gorovij Velike in Male Kapele, zelenje krasa, prehodni položaj in bogata zgodovinska dediščina so trajne vrednosti, na katerih temelji lokalno gospodarstvo. Štiri reke v vsakem letnem času ponujajo drugačno doživetje, ki ga obiskovalec doživlja v sprehodu ob obali, vožnji s kole-som, poletnem kopanju, ribolovu ali obisku bližnjih jam, navdušenci nad pustolovščinami pa se lahko preizkusijo v vožnji z raftom ali s kanujem. Gozdovi ponujajo možnost foto safarija, vendar tudi resničnega lova na različno divjad. Področje Karlovške županije je že iz davnih časov najbolj pomembno tranzitno področje med severno Hrvaško in

primorjem. S samim nastankom leta 1579 je mesto Karlovec postalo strateško, gospodarsko in prometno središče krajinske in civilne Hrvaške ter križišče pomembnih prometnih poti. Poleg zgodovinskih poti Karoline (Karlovec–Bakar, zgrajena 1726–1733), Jozefine (Karlovec–Senj, 1775–1779), Lujzijane (Karlovec–Reka, 1805–1813) in Rudolfine (Ogulin–Novi Vinodolski, 1874) sta Karlovec in županija v današnjem času dobili sodobno avtocesto, ki povezuje obdonavske dežele z Jadranskim morjem.

Festival »Četiri rijeke«mednarodni etno & jazz festivalKarlovac, junij in julijwww.tzkz.hr

8

Meja cesarstev Številni utrjeni objekti oživljajo zgodovinske spomine. Stari gradovi, utrdbe, sledi zatočišč v jamah in mnogi drugi še danes pričajo o večstoletnem obstoju meje med dvema cesar-stvoma – habsburškim in turškim.

Panonsko in alpsko okrasjeŽupanijsko srečanje izvirne folkloreOgulin, v začetku junijawww.ogulin.hr

Gradnja karlovške trdnjave je začela 13. julija 1579.

General Ivan Ferenbergje bil prvi karlovški poveljnik.

Ferenbergov vrelec, črpališče vode na Borlinu, imenovano po prvem poveljniku mesta.

Milenijska svečanostproslava ob rojstnem dnevu mesta

9

Dolgotrajne vojne razmere niso bile ugodne za razvoj, kaj šele za industrializacijo, zato je to področje še danes precej redko poseljeno. Pa vendarle so se na tak način ohranili naravni resursi in tradicionalen način življenja za sedanjo generacijo. Na prostoru Karlovške županije se srečujejo naravne poseb-nosti alpskega, panonskega in kraškega področja. O takšnem stiku priča tudi bogata etnološka dediščina. Narodne noše Obkolpja ponazarjajo prehod med panonsko okrašenostjo in alpsko skromnostjo okrasja z osebno mero elegance. Rogate naglavne rute, značilne za Obkolpje, in čipka jalba pona-zarjajo stik srednjeveške ljudske in grajske kulture, ki jo je še posebej gojila knežja družina Frankopan. Ostali del županije

z etnografskega stališča sodi k dinarski površini in se noše opirajo verjetno na predzgodovinsko japodsko kulturo. V muzejih mest Karlovca, Ogulina in Ozlja so razstavljene vča-sih tudi nekaj sto let stare noše, njihovi detajli pa so še danes priljubljeni med tukajšnjimi ženskami. Na prehodne lastnosti tega kraja kaže tudi tradicionalna arhitektura. Lahko zasle-dimo številne hiše starega tipa na hribu in v dolini, grajene iz lesa in kamna, ali iz obeh materialov oz. iz tistega, kar je bilo na voljo na posameznem področju.

10

Najlepša gora in najčistejše morje Redkokje je človek istočasno povezan z goro in morjem, ki pu-ščata globoke sledi v njegovem spominu, kot je to v Liško-senjski županiji.

Naj

lepš

a hr

vašk

a go

ra ,

Vele

bit i

n na

jčist

ejši

del m

orja

s P

agom

.

Gore in morje radostiVeslanje na Likiregata na reki LikiPerušić, majwww.tz-perusic.hr

Glasbeno poletje v Gospićukoncerti resne glasbeGospić, junij–julijwww.gospic-online.com

Liški likovni analirazstava slikMuzej Like, Gospic, oktober–november–decemberwww.gospic-online.com

11

Drugače niti ne more biti na prostoru, kjer se vzdolž 150 kilometrov dinamično razprostira največja in najlepša hrvaška planina Velebit in najbolj čisto morje s Pagom, ki je eden najbolj razčlenjenih jadranskih otokov. Ob velikanski privlačni moči Velebita in morja je stoletna povezanost tukajšnjih ljudi in narave rezultat posebne energije, ki kroži med gorskim, planinskim in mediteranskim, ekološkim sistemom v vrtincu krasa, sonca in burje. Zahod celinskega dela županije sodi v gorsko Hrvaško po naravnih značilnostih. Celoten prostor ima značilnosti pokritega krasa, v njegovi pokrajini pa se preple-tajo različni zeleni odtenki gozdov in livad, izpopolnjeni z

modrino površinskih voda, medtem ko je kraško podzemlje, še posebej v osrednjem delu, bogato s speleološkimi objekti.

Gac

ka d

anes

zno

va v

rača

svoj

o id

entit

eto.

Din

amič

no p

reže

man

je g

ore

in m

orja

12

Neokrnjena narava Očarani hodimo po stezah pod grebeni, nad prepadi, čez livade in doline, prek kamnitih mostov, mostičev in nadbojev, ob šele zraslih smrekah in nestrohnelih panjih ter ne najdemo besed, ki bi zmotile tišino okrog nas.

dr. Ante Rukavina (1928–1994)veterinar, planinec in ljubitelj Velebita

Prostor trajne privlačnosti

Din

amič

na p

okra

jina

je g

lavn

a zn

ačiln

ost t

ega

pros

tora

.

Pot Premužićeva stazapristop v srce Velebita brez velikih vzponovwww.pp-velebit.hr

Mit

ološ

ko p

odro

čje

hrva

škeg

a go

rovj

a zm

eraj

fasc

inira

.

Eko-etno sejemmed, sir, zdravilne rastline, žganje, marmeladaOtočac, julijwww.tz-otocac.hr

13

V davnih časih so samo najbolj pogumni trgovci in živinorej-ci zbrali dovolj poguma in vtirali poti skozi gorske prepade. Prve kakovostnejše ceste so bile trasirane v 18. st., ko se je začela krepiti gospodarska in kulturna menjava med dvema, predhodno skoraj povsem ločenima, svetovoma. Danes, ko je z izgradnjo sodobne avtoceste skozi predor Sv. Rok končno prebita notranjost Velebita, se z globokim spoštovanjem spominjamo s snegom pokritih in od burje bičanih gorskih sedel: Vratnika, Velikega Alana, Oštarijskih vrat, Malega Alana in Prezida. Vendarle, številne velebitske skrivnosti ne bi bile dostopne navadnemu obiskovalcu, če ne bi bilo ljubiteljev narave – planincev in znanstvenikov, ki so uredili in označili

številne gorske poti in steze, izmed katerih je najbolj znana kakšnih šestdeset kilometrov dolga pot Premužićeva staza (grajena 1930–1933). Slednja vsakomur omogoča, da doseže vrhove te mitološke gore, da se povzpne po višavah, izpisanih s čudovitimi kraškimi oblikami, od najmanjših skal do največ-jih skalnih sten, vrtač, stolpov in kamnitih stebrov. Ta steza povezuje človeka s prvotno divjino, saj navaden sprehod pelje do resničnega prijateljstva med goro in človekom. Imenovana je po projektantu, inženirju gozdarstva Anteju Premužiću (1889–1979), še enemu ljubitelju Velebita.

Pot P

rem

užić

eva

staz

a po

teka

po

vrho

vih

seve

rneg

a in

sred

njeg

a Ve

lebi

ta.

Gor

e, m

orje

, jez

era

in r

eke

– to

je L

iško-

senj

ska

župa

nija

.

14

Poglejte jo čudovito, vi zvezde prevzete,To je moj, moj dom!

Silvije Strahimir Kranjčević (1865–1908) hrvaški pesnik

Moj dom

15

16

Kraški dragulj Šestnajst jezer in bazenov, skoraj trideset večjih ali manjših slapov, štirje potoki, ena reka, mnogo hribov in hribčkov z nežnimi dolinami in s strašnimi prepadi, prastari gozdovi in bujno zelenje, vrh vsega pa še pitna voda, ki bi jo še bogovi pili, krasijo ta perpetuum mobile vodnega sveta.

Adolf Veber Tkalčević (1825–1889) zagrebški kanonik, jezikoslovec, pisatelj in politik

Vodni svetPlitviški maratonPlitviška jezera, junijwww.np-plitvicka-jezera.hrwww.tzplitvice.hr

Orhideje - 55 vrst,tri vrste mesojedih rastlin.

Popisanih je okrog 1400 rastlinskih vrst, izmed katerih je 72 endemičnih.

Gozdno odejo sestavljajo bukev, jelka, smreka, jasen, bor in drugo drevje.

Veliko število sesalcev - medved, ris, volk, divja mačka, srna, jelen, divja svinja, jazbec, kuna belica, kuna zlatica, vidra itn.

17

Na Hrvaškem je veliko čudovitih voda, mirnih in tekočih, po-časnih in divjih, velikih in malih, površinskih in podzemeljskih, vendar so Plitviška jezera edinstvena. Redkokje je vpliv vode tako izrazit kot v tem delu dinarskega krasa, kjer voda obli-kuje površino in podzemlje skalnate podlage v veličastnem postopku ustvarjanja in rušenja. Najbolj blesteč primer takšne ustvarjalne simbioze kamna in vode na krasu so brez dvoma Plitviška jezera, najstarejši hrvaški narodni park in naravni spomenik z Unescovega seznama svetovne naravne dediščine. Z znanstvenimi raziskavami je potrjena

prisotnost 321 vrst metuljev, dveh vrst višjih rakov, 7 vrst rib, 12 vrst dvoživk, 13 vrst plazilcev, 157 vrst ptic, 20 vrst netopirjev itn.

18

Evropski pragozd Na malih površinah se lahko mozaično vidijo vse razvojne faze evropskega pragozda: njeno najboljše obdobje, obdobje staranja, obdobje razpadanja in pomlajevanja ter obdobje mladega gozda. Tukaj so jelke in smreke, ki presegajo tudi 50 metrov višine.

Črni gozd

Klepina dulibasmrekov in bukov pragozd Posebni gozdni rezervat Štirovača

Čorkova uvalanajlepši pragozd Dinarskega gorovja: bukev, jelka in smrekaPosebni gozdni rezervat

19

V tej regiji se nahajata dva pragozda. Eden je pragozd v Klepini dulibi, drugi pa v Čorkovi uvali. Pragozd Klepina duliba je znan po hladni vodi, ki izvira v Štirovači, značilen pa je po svežini gorskega zraka ter bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Pragozd Čorkova uvala v Narodnem parku Plitviška jezera je eden najlepših in najbolj ohranjenih pragozdov na prostoru Dinarskega gorovja, razvit brez večjega človeškega vpliva. Razprostira se na 84 hektarjih površine, sestavlja pa ga skupnost dinarskega bukovega in jelovega gozda (E.5.2.1. As. Omphalodo-Fagetum Ht. 1950). Značilen je zaradi posebnega kraškega reliefa, kjer se pojavljajo vrtače, jame, strmine in gorski masivi. Pragozd pomeni šolo naravne popolnosti

s popolnoma stabilnim in stalnim gozdnim ekološkim sistemom. Leta 1965 je bil razglašen za posebni gozdni rezervat.

20

Liški krompir, ogulinsko zelje V današnjem času, ko prevladuje mesto in njegovo atomizirano, odtujeno življenje, se oddih v Liško-senjski in Karlovški županiji z ljudmi, ki negujejo tradicionalne vrednosti, zdi kot vrnitev v mirno, dobro in sproščujočo preteklost.

Brvn

ašic

a, le

sena

hiš

a, z

arad

i ner

avne

ga

tere

na p

odzi

dana

s k

amno

m

Družinska skupnost

Dnevi zeljafestival ogulinskega kislega zeljaOgulin, septemberwww.ogulin.hr

Jesen v Likitradicija, običaji in hranaGospić, oktoberwww.tz-gospic.hr

Zimska pravljicaOgulin, decemberwww.tz-grada-ogulina.hr

Liški krompir na poti, da postane blagovna znamka – glede kakovosti brez tekmeca v celi Hrvaški.

Liško žganje – šljivovica se lahko v zmernih količinah uporablja kot pomožno zdravilno sredstvo.

21

Ta vtis izpopolnjujejo še tradicionalni predmeti, ki tukaj niso samo muzejski eksponati, ampak jih ljudje uporabljajo vsakodnevno. Medtem ko sta narodna noša in tradicija v večjem delu zahodnega sveta že zdavnaj pozabljeni, so tukaj karakteristična pokrivala, debele volnene nogavice, volnene odeje (biljci) in torbice prisotni še danes, videti pa je, da jim je naklonjena še svetla prihodnost, saj so kot obvezen detajl na sliki podeželske idile nedvomno ključna lastnost prihodnjega liško-karlovškega turizma. Če omenimo samo domača živila – polento, sušeno meso, sir, med in domače žganje, je popolnoma jasno, na katerem mestu so ti proizvodi kot del močne regionalne identitete, ki v obdobju brezosebne

globalne konfekcije postaja vse bolj pomemben dejavnik privlačnosti. Posebnost tukajšnjih specialitet sloni v prvi vrsti na ekološki čistosti in načinu priprave, ki se prenaša iz roda v rod. Tako sta liški krompir in ogulinsko zelje postala daleč znana liška blagovna znamka.

22

Mesto muzej Slojevit zgodovinski razvoj te regije je najbolj izrazit v Senju, primorskem mestu muzeju, nacionalnem kulturnem središču že iz srednjega veka.

Ogledalo kulture

Festival severnojadranskih klapSenj, julijwww.senj.hr

Senj

je n

ajst

arej

še m

esto

na

seve

ru h

rvaš

kega

Jadr

ana.

23

Senj se nahaja ob vznožju gore Velebit in je največje mesto med Reko in Zadrom, morda pa tudi najstarejše obalno mesto med Istro in Dalmacijo. Senj, ogledalo kulture severnega Jadrana, je naši domovini podaril mnoge znamenite ljudi, še posebej veličasten pa je seznam književnikov. Iz Senja prihajajo velika hrvaška književna imena: najpomembnejši hrvaški pesnik realizma Silvije Strahimir Kranjčević (1865–1908), romanopisec in novelist Vjenceslav Novak (1859–1905), književnik in novinar Milutin Cihlar Nehajev (1880–1931) ter književnik, zgodovinar in jezikoslovec Pavao Ritter Vitezović (1652–1713).

Štev

ilni p

isat

elji

so d

ogaj

anje

svoj

ih d

el p

osta

vili

v m

esto

Sen

j.

24

Popolno renesančno mesto V medrečju Korane, Kolpe, Mrežnice in Dobre je v 16. st. zraslo popolno renesančno mesto v obliki šesterokrake zvezde. Kar-lovec, tako fortifikacijsko kot urbanistično, je biser italijanske gradbene šole, angažirane z odločitvijo Vojašega sveta v Gradcu. Prostor znotraj mogočnih bastionov in mestnega obzidja je bil razčlenjen na 24 pravilnih blokov. V središču mesta so bile vo-jašnica in orožarna ter katoliška in pravoslavna cerkev.

Rečna zvezdaProslava rojstnega dne mesta Karloveckulturni, zabavni in športni dogodkiKarlovec, 13. julijwww.karlovac.hr

Karlstadt festivalKarlovec, junij–julijwww.karlovac-touristinfo.hr

Pomladne promenadesejem cvetja, promenadni koncerti, tradicionalni proizvodi, sprehajalci (fijakeri)Karlovec, april–majwww.karlovac-touristinfo.hr

Kar

lova

c je

bil

usta

novl

jen

kot t

rdnj

ava

v 16

. st.

Zvez

da, t

loris

trdn

jave

25

Zaradi obrambe pred turškimi osvajalci se je 13. julija 1579 začela gradnja velike trdnjave na posesti Zrinskih pod starim gradom Dubovac. Gradnjo je nadziral znan graditelj Martin Gambon. Mesto Karlovec (Carlstadt) je dobilo ime po ustano-vitelju, avstrijskemu nadvojvodi Karlu Habsburškemu. Dvoj-nost prostora mesta Karlovca je določila zgodovinsko usodo

– tukaj so se istočasno oblikovale meje in križišča poti, tako vodnih kot cestnih. Že v prvih desetletjih 18. st., še posebej po uspešnem pregonu Turkov s Korane dlje proti vzhodu, se je mesto širilo zunaj obzidij. Odprla se je tudi tako imenovana žitna magistrala – v Karlov-cu se je panonsko žito, dostavljeno po Savi in Korani, naložilo

z ladij za prevoz žita na vozove s konjsko vprego, potem pa se je po cestah Karolini, Lujzijani in Jozefini vozilo v tržaško, reš-ko in bakarsko oz. senjsko pristanišče. Karlovec je postal žari-šče mestnega življenja in kulture, s čimer so se lepote celotne regije odprle za cel svet. V sklopu teh značilnih sprememb je leta 1854 baron Nikola Vranyczany ustanovil karlovško pivo-varno, ki še danes proizvaja Karlovačko pivo, znano in prilju-bljeno tudi zunaj meja Hrvaške.

Pano

ram

a m

esta

Kar

love

c, s

lika

Jako

va

Šašla

iz le

ta 1

874

26

Svetovni biosferni rezervat Kako čudovito je to mesto med slikovitimi kamnitimi grmadami ... sredi tolikšnih kamnitih oblik, obeliskov vseh vrst, stolpov, stolpičev, skal in oblic, opraskanih od vetrov in skrhanih od gromov!

Dr. Ante Rukavina (1928–1994) veterinar, planinec in ljubitelj Velebita

Pogl

ed z

Zav

ižan

a v

smer

i kva

rner

skih

oto

kov

Lika

–Kar

love

c, e

dins

tven

a ka

kovo

st v

ode

in

pose

bna

svež

ina

gors

kega

zra

ka

Čudovito mestoVzponi Od steze se ločuje nekaj vzponovna Gromovačo, Crikveno, Šatorino.

Planinski objektiPD Zavižan, PK Alan, Rossijeva koliba

Vzpon na Zavižan kolesarski maratonSenj–Zavižan, junij v www.tz-senj.hr

27

Narava je tukaj združila posamezne lepote in zanimivosti v edinstven mozaik, gorski ekološki sistem, najlepši na Hrvaškem, zagotovo tudi eden najlepših na svetu – v goro Velebit. Na stiku morja in celine so v njegovi flori in favni, razen značilnosti Dinarskega gorovja, ki mu pripada, izrazita še tista, značilna za mediteranski, alpski kot tudi panonsko-peripanonski prostor. Zato ne preseneča, da ga je tudi Unesco uvrstil na svoj seznam zaradi geomorfoloških posebnosti in bioloških raznolikosti ter ga razglasil za svetovni biosferni rezervat. Kamorkoli se boste obrnili, boste zagledali ponosne vrhove, bele apnenčaste griče, ponikve, kraške kotline in dolinice, naleteli boste tudi na jame in votline, odkrili rastline, kakšnih še niste videli ...

Kom

plek

s ig

last

ega

gozd

a

prag

ozd

Štiro

vača

Boga

stvo

rast

linsk

ega

in ž

ival

skeg

a sv

eta

kras

i Štir

ovač

o.

28

Rojen v Liki Ko je kot otrok opazoval grome, ki so tolkli po strmih poboč-jih Velebita, je Nikola Tesla globoko v sebi razvijal misel, da je možno izkoristiti naravno energijo v prid človeka. Misel, zaradi katere si je, zahvaljujoč napetosti nekaj milijonov voltov, ki jih je proizvedel, in oglušujočega grmenja, ki se je slišalo kakšnih dvaj-set kilometrov iz njegovega laboratorija v Colorado Springsu, nekega dne prislužil vzdevek »gospodar groma«.

Spom

insk

i cen

ter

Nik

ola

Tesl

a

Gospodar gromov

Spominski center Nikola Teslaznanost, umetnost, turizemSmiljanwww.mcnikolatesla.hr

Lika

– r

ojst

ni k

raj N

ikol

e Te

sle

29

Tudi v Evropi še vedno obstajajo kraji, kjer se človek počuti tako majhnega v primerjavi z neukrotljivo močjo narave, še vedno obstajajo predeli, kjer sneg, led, burja, gora in divjina odločajo o usodi človeka, ki se jih nato mora naučiti spoštovati, da bi lahko preživel. Kontrast gore in kraških polj, nepreglednih gozdov in golih apnenčastih pobočij ter modrine morja, obarvanega od burje, in beline razprostranjene kamnite obale otoka Paga – to je skica Liško-senjske županije. Morda sta bili prav to okolje in ozka povezanost tukajšnjih ljudi z naravo odločilni za Nikolo Teslo – svetovnega genija, znanstvenika in izumitelja več kot

700 patentov v največji meri s področja elektromagnetizma, rojenega leta 1856 v majhni vasi Smiljan ob vznožju Velebita, najlepše hrvaške gore.

Tesl

ova

razi

skov

alna

pos

taja

v C

olor

ado

Sprin

gsu

(v p

oman

jšan

em m

erilu

) 189

9 –1

900

Iz z

apuš

čine

lišk

ega

dečk

a,

znan

stve

nega

viz

iona

rjaN

ikol

a Te

sla,

sin

onim

za

velik

a od

kritj

a na

pod

ročj

u el

ektr

oteh

nike

Mul

tim

edijs

ki c

ente

r pr

edst

avlja

živ

ljenj

e in

odk

ritja

Nik

ole

Tesl

e.D

okum

enta

rno

grad

ivo,

do s

edaj

več

inom

a ne

obja

vlje

no

30

LunNa otoku Pagu najdemo posebno oljčno olje, pridobljeno iz majhnih plodov edinstvenih divjih oljk iz Luna, mesta na koncu ozkega in raztegnjenega severozahodnega konca otoka, ki je videti kakor igla. Okrog tisoč in pol dreves avtohtone divje oljke na skoraj petindvajsetih hektarjih večstoletnih oljčnih nasadov so zeleni okras tega kamnitega otoka.

Arh

itek

tura

nar

avni

h ob

lik –

sple

t le

sa in

kam

na

Okr

og 1

500

drev

es i

zsto

pa p

o sv

oji

velik

osti

in n

ever

jetn

ih o

blik

ah.

Podr

očje

div

jih o

ljk n

a Lu

nu je

zaš

čite

no

kot r

ezer

vat ž

e od

leta

196

3.

Divja oljka

»Lunjska maslinada«prireditev, posvečena oljkiin oljčnemu oljumajwww.tz-novalja.hr

Pot skozi oljčne nasadesprehod, v katerem se uživa v koreninah iz biblijskih časovwww.tz-novalja.hr

31

Divja oljka, Olea oleaster, zraste tudi do osem metrov v višino. Lokacija lunskih ali lunjskih, kakor pravijo krajani, oljčnih nasadov je zaščitena več kot štirideset let kot botanični rezervat, edinstven na Jadranu, zaradi svojih botaničnih in estetskih vrednosti. Lun je velika redkost tudi v svetovnih okvirjih. Razen v Grčiji in Izraelu, nikjer drugje ni takšnih nasadov z divjimi oljkami, lunski pa je na prvem mestu glede na koncentracijo dreves in njihovo starost. Nedvomno vrednost tega okolja imajo v veliki meri ohranjena avtentičnost graditeljstva in pokrajine, tradicionalni način življenja, predvsem pa ponudba zdrave, domače hrane. V lepotah tega podnebja boste uživali od maja do septembra,

kot tudi v drugih mesecih, in tudi takrat, ko narava pokaže svojo moč z divjo burjo ali s težkimi južnimi vetrovi. Lunske oljke ponavadi ne rodijo velike količine plodov, vendar je zato olje izredno kakovostno. Najstarejša drevesa so bila posajena pred 1500 leti, kar potrjuje tradicijo oljkarstva na Pagu, kjer tradicija nedvomno pomeni tudi kakovost.

Les

oljk

e se

je u

pora

blja

l pri

izde

lavi

poh

ištva

in

rezb

arija

h.

Plod

ovi o

blic

e, sv

eži i

n pr

ipra

vlje

ni n

a ra

zlič

ne

nači

ne, s

o po

mem

ben

del p

rehr

ane.

Več

tiso

č dr

eves

na

prib

ližno

dva

jset

ih

hekt

arjih

pov

ršin

e

32

Morska pena Resnična burja doživetij pričakuje vsakogar, ki pride v to regijo in tukaj ostane nekaj dni. Dinamično pokrajino in najrazličnejše izzive lahko primerjamo z močjo burje, vetra, ki čisti ozračje kakor noben drug.

Burja doživetij

Gorske dirke z avtomobiliKarlobag, majwww.tz-karlobag.hr

Senjske poletne igreSenj, julijwww.tz-senj.hr

Sambasticofestival sambeSenj, julijwww.tz-senj.hr

Motoristično srečanjeSenj, junijwww.tz-senj.hr

Trdn

java

Neh

aj,

čuva

jka

Senj

a, V

eleb

itsk

i kan

al in

oto

k Kr

k

33

Zimski prizori penečega morja in v led zakovanega senjskega sprehajališča, katerega zaledenel svetilnik spominja na pono-sne senjske uskoke, bojevnike, ki so se pozimi morali zvezati z verigami za neuničljivo obzidje nepokorjene trdnjave Nehaj, da jih ne bi odnesla burja, so očarljiv spomin. Povsem dru-gačna pa je poletna slika. Takrat burja samo občasno požene valove po morski gladini, pri čemer prinaša dih svežine v na-selja pod Velebitom in spodbuja številne turiste, ljubitelje te pokrajine, da se prebudijo iz dremeža in se posvetijo aktivne-mu oddihu. Za slednjega je v tukajšnjem primorskem okolju nešteto možnosti – od planinarjenja do kolesarjenja, izletov vzdolž obale ali na gozdnato severno stran, vse do ogleda oto-kov v bližini.

Zam

aski

rane

pod

obe

v v

saki

ulič

ici

34

Na poti iz Kosinja proti Štirovači greste mimo vodnega izvira na Begovači. Tisoč šeststo metrov naprej po cesti, kakšnih trideset korakov v levo, stoji pet metrov visoka in sedem metrov široka stena, v katero je vklesan napis v latinskem jeziku, ki pravi, da je tukaj bila meja med starodavnima plemenoma Ortoplini in Parentini. Liburnijske Ortopline sta omenjala antična pisatelja Ptolemej in Plinij, najverjetneje pa se je njihov teritorij raztezal od tega mejnega kamna

Pisani kamen

35

proti zahodu do morja. Parentini, za katere vemo samo po tem napisu, so najbrž živeli vzhodno od izvira Begovače v spodnjem toku Like, predvideva pa se, da je njihovo glavno naselje bil Kosinj Gornji.

36

Japodi Jezik Japodov, ljudstva, ki je živelo pred tremi tisoči leti na tem področju, je ostal v precejšnji meri neznan – edina sled o njegovem obstoju so nagrobna imena (tafonimi) in rimski seznami japodskih naselij ter zabeležena japodska imena okoliških rek. Iz teh skromnih podatkov se domneva, da je bil izvirni japodski jezik prehodna oblika jezika Panoncev in južnih, pravih Ilirov.

Japo

dska

kul

tura

je b

ila iz

jem

no

boga

ta in

živ

a.Ja

podi

so il

irsko

ple

me,

ki s

e je

nas

elilo

na

pro

stor

u G

acke

.

Življenje na vodiAdvent v Otočcubožična čarobnost v dolini GackeOtočac, decemberwww.otocac.hr

Glinasti konjeniki bojevnikiKolapijani, zbirka kipcevMestni muzej Karlovec www.gmk.hr

Atelje Janja Goramesto iskanja izgubljenega zaklada Japodovwww.janjagora.com

Dnevi GackeOtočac, junij–julijwww.tz-otocac.hr

37

Japodi (lat. lapodes, grš. lapydoi) so ilirska plemena, ki so živela na prostoru med rekama Kolpo (antična Colapis) in Uno (Oeneus) ter Velebitom (Mons Baebius) in Vinodolom (Valdevinum). Najpomembnejši so bili rudarji, kovači, kmetje, pastirji in bojevniki njihovem že precej razvitem društvu. Znano je, da so gojili veliko in malo živino, od rastlinskih kultur pa žito in stročnice. Njihove ogrlice iz kovine in jantarja ter spiralni in trikotni obeski so še danes atraktivni. Vaške hiše so bile povečini lesene, saj je japodsko okolje bilo bogato z gorskimi gozdovi, za njimi pa je ostalo le nekaj sledi. Kamnite zgradbe so postavljali samo v mestih, ki so se večinoma nahajala na kopastih vrhovih hribov, imeli pa so do 3000

prebivalcev. Glavna in največja mesta Japodov so bila glavno mesto Metulum pri Josipdolu, Monetium (grajske razvaline Humac) pri Brinju, Avendo (Latica) pri Kompolju, Arupium (Vital) pri Ličkem Prozoru in drugi, do sedaj pa je med Kolpo in Uno odkritih kakšnih osemdeset ruševin mest. Manj znani so Kolapijani, pleme, ki je v železni dobi živelo na področju Obkolpja, Hrvaška pa je od njih podedovala edinstveno malo vojsko nenavadnih glinastih kipcev na konjih.

Čar

obno

st n

arav

e, v

kat

ero

se je

čl

ovek

skla

dno

vklju

čil

Zele

ne li

vade

in re

ka, v

bar

vi o

pala

Nak

it iz

jant

arja

in s

tekl

a, k

ultu

ra

obde

lave

bak

ra

38

Glagoljaško gnezdo Od 12. st. je glagolica – pisava, ustvarjena verjetno že v 9. st. v namen pokristjanjevanja Slovanov – obstajala še samo na ozemlju Hrvaške, še posebej pa je bila razvita na senjskem področju. V Senju je delovala glagoljaška tiskarna, ustanovljena okrog leta 1494, ki je bila ena izmed prvih tiskarn v vsej jugovzhodni Evropi.

Senj

je z

nan

po g

lago

lici,

pisa

vi iz

9. s

t.

Rom

ansk

a ka

tedr

ala

Mar

ijine

ga

vneb

ovze

tja je

bila

zgr

ajen

a le

ta 1

169.

Tisk

arna

v K

osin

ju j

e le

ta 1

483

natis

nila

pr

vo k

njig

o v

hrva

škem

jezi

ku.

Ljudska pisavaMestni muzej Senjv gotsko-renesančni palači iz 14.–15. st.www.tz-senj.hr

Senjska ploščazbirka glagolice in glagolskega tiskarstvawww.tz-senj.hr

Senjski koncertni večeripraznik resne glasbeSenj, julij–avgustwww.tz-senj.hr

39

Po privolitvi papeža Inocenca IV. iz leta 1248 je bil senjski škof edini v katoliškem svetu, ki je lahko uporabljal glagolico in slovanski jezik v liturgiji. To je dalo nov zagon pri razvoju glagolskega pisma v času 14. in 15. st. Senjski glagoljaši so okronali vztrajno borbo za ohranitev glagolice z utemeljitvijo glagolske tiskarne, ene najpomembnejših hrvaških kulturnih ustanov v 15. st. Namreč, glagolica je lahko obstala kot živa pisava samo ob spremljanju dosežkov latinice. Zato so hrvaški glagoljaši leta 1483, slabih trideset let po tiskanju Gutenbergove Biblije, objavili prvo tiskano knjigo v glagolici, leta 1494 pa so ustanovili tudi znamenito senjsko tiskarno. O globoki ukoreninjenosti glagolice v Senju in njegovi okolici

priča tudi glagolski napis na kamnu, odkrit leta 1964 ob rekonstrukciji trdnjave Nehaj, zagotovo pa inventar stare cerkvice, najdene v temeljih utrdbe, saj je t.i. Senjska plošča stara približno toliko kot Bašćanska.

Gla

golic

a je

bila

v S

enju

ljud

ska

pisa

va.

Muz

ejsk

e zb

irke

gla

golic

e in

gla

golsk

ega

tiska

rstv

a

Gla

gols

ko p

isav

o v

Sen

ju in

oko

lici

so sk

rbno

ohr

anili

redo

vnik

i.

40

Priča o pismenosti Utrdbe, dvorci in ruševine starih obzidij so priče o obstoju tako pismenosti kot kulture tega področja, predvsem pa časa, ko je družina veljakov Frankopan bila na samem vrhu svoje slave in moči. Modruš je bil pomembno središče hrvaške pismenosti in glagolice v 15. st., v 17. st. pa je hrvaško kulturo zaznamoval t.i. ozaljski krug (eden izmed štirih krogov hrvaških baročnih pisateljev).

Ruše

vine

nek

oč p

omem

bneg

a st

areg

a m

esta

Nov

igra

daK

amni

ti m

ost

na K

arol

insk

i ces

ti če

z re

ko D

obro

, 18.

st.

Frankopansko mesto

Frankopanski poletni večerizabavna prireditevOgulin, junijwww.radio-ogulin.hr

»Ciklobajka«kolesarski maraton po Pravljični poti (Rutom bajke)Ogulin, junijwww.tz-grada-ogulina.hrwww.babaroge.hr

41

Knez Bernardin Frankopan (1453–1529), gospodar Modruša in graditelj Ogulina, je eden izmed veljakov, ki so organizirali obrambo Hrvaške v času najhujših turških napadov. V slavnem Govoru za Hrvaško (Oratio pro Croatia) je leta 1522 iskal od papeža Hadrijana VI. pomoč evropskih sil, istega leta pa se je obrnil z enako zahtevo na nemški zbor v Nürnbergu. V ozaljski krog sodijo redovnik in leksikograf Ivan Belostenec, pesnica in grofica Ana Katarina Zrinjska, rojena Frankopan (Bosiljevo, okrog leta 1625), njen soprog grof Peter Zrinjski, ban in vojskovodja, ter Anin polbrat Fran Krsto Frankopan (Bosiljevo, 1643), plemič, bojevnik in pesnik, oba hrvaška junaka, kot zarotnika usmrčena v dunajskem Novem

mestu, nem. Wiener Neustadt, leta 1671. Robustne ruševine starih mest, kot so Modruš, Slunj ali Cetingrad, pričakujejo potnika, ki potuje po zgodovinskih cestah. Trenutno v postopku obnavljanja, komaj deset kilometrov od Dubovca na stari Karolinski cesti, se nahaja še eno frankopansko mesto – Novigrad na Dobri. V njegovi bližini je dobro ohranjen kamniti most, sodobnik zgodovinske ceste. Leta 1783 so veljaki Patačići tukaj pogostili cesarja Jožefa II., ki si je ogledoval robne dele Cesarstva.

Prav

ljičn

a po

kraj

ina

s hr

ibčk

i in

z ut

rdba

mi

Goz

dnat

i in

zele

ni h

ribč

ki

nad

reko

Dob

roSt

ara

vas

Crkv

eno

selo

z ž

upni

jsko

cerk

vijo

, obč

ino

in s

star

o šo

lo

42

Neprekinjena naseljenost Prastaro mesto Ozalj je bilo v novejšem obdobju uvrščeno med 100 najpomembnejših arheoloških nahajališč na Hrvaškem, hkrati pa nedvomno priča o kontinuirani naseljenosti. Prastaro mesto

Srednjeveško mesto Ozaljpreurejen v grad v 18. st.www.ozalj.hr

Pokrajinski muzejse nahaja v graduwww.ozalj.hr

Soko

lac,

star

o m

esto

pri

Brin

jah

43

V slojeviti izgradnji je potrebno poudariti vhodni stolp, ki ga je dal postaviti Jurij Zrinjski in v katerega se vstopa prek starodavnega, od leta 1821 pa premičnega mostu. Nikola Šubić Zrinjski (1508–1566) je padel med junaško obrambo Sigeta pri pohodu sultana Sulejmana I. na Dunaj, je graditelj palasa (palače) nad samo skalo v Ozlju, kjer se združujeta gotska in renesančna stilistika, grafiti v notranjosti pa pričajo o vztrajnosti glagolice. Vzorno urejen romanski obrambni stolp, imenovan tudi stolp Babonić-kula, se naslanja na barokizirano severno krilo. Prvi zapisi imena Drežnik datirajo v 12. st., zemljišče starohrvaškega župnišča Drežnik ter županija Drežnik kot fevdalna posest pa se omenjata v številnih listinah

od 13. do 15. st. Staro mesto Drežnik je bilo zgrajeno konec 15. st. v strateške namene, med 16. in 17. st. je bil ta prostor pod turško oblastjo, v zadnji veliki vojni proti Turkom leta 1788 pa je bil osvobojen in je postal del Vojne krajine.

Prvi

zap

isi i

men

a D

režn

ik

datir

ajo

v 12

. sto

letje

. Sr

eden

jeve

ški O

zalj

je b

il pr

eure

jen

v gr

ad v

18.

st.

44

Grad Drežnik Srednjeveški grad Drežnik na pečini nad strmim kanjonom reke Korane se omenja v starih virih že v letu 1185. Bil je v posesti različnih gospodarjev – Nelipicev, Gisingovcev, Babonicev, od leta 1321 pa knezov Krških, kasneje Frankopan, ki so ga dodatno okrepili, vendar je leta 1592 vseeno padel pod turško oblast. V zadnji vojni proti Turkom leta 1788 je po dvodnevnem obleganju in močnem topovskem ognju s strani avstrijske, cesarske enote bil osvobojen in vključen v Vojno krajino.

UtrdbaPoučna steza Stari gradNa 2000 metrov dolgi stezi skozi kanjon reke Korane od Drežnika do avtokampa Korana bodo obiskovalci spoznali rastlinski in živalski svet ter geološko strukturo rečne doline. www.rakovica.hr

Konjeniški maratonpo konjeniških stezah Rakovice in Plitvic ter okoliceRakovica, junijwww.rakovica.hrwww.jelovklanac.com

45

Nahaja se na severni obali reke Korane, zato je bil pomemben člen v verigi trdnjav za obrambo pred Turki, zaradi česar je to področje dobilo naziv Kordun (po besedi kordon – zapora z vojaškimi stražami). Stari grad ima nepravilno štirikotno obliko ter kamnito obzidje z dvema štirikotnima in enim okroglim stolpom, ki se nahaja na severni strani. Ko je minila nevarnost pred Turki, je trdnjava kmalu izgubila svojo pomembnost in je začela propadati. Obiskovalci drežniškega stolpa pa lahko kljub temu opazujejo okolico na enak način, kot so nekoč počele vojaške posadke. Današnji Drežnik je majhno naselje in prijetno mesto za oddih na potovanju skozi celinski v primorski del Hrvaške. Okolje in naravne lepote

podarjajo posebno doživetje poleg izvrstne ponudbe jedi, med katerimi lahko izpostavimo ribje specialitete in jedi iz divjačine, zato se bivanje v Drežniku vtisne globoko v spomin vsakemu ljubitelju mirnega oddiha, dolgih sprehodov in čistega zraka.

Dnevi zdravilnih rastlin Karlovške županijerazstavno-prodajna prireditevRakovica, septemberwww.rakovica.hr

Mod

ruš

je b

il v

15. s

t. gl

avno

sred

išče

hr

vašk

e pi

smen

osti

in g

lago

lice.

46

Ribnik V nižini se nahaja Ribnik, eden redkih primerov utrjene zgradbe s še enim prepoznavnim obrambnim kanalom (kasneje tudi ribnikom), ki se je napajal z vodo iz potoka Obrh. Pri Ribniku je rojen teolog, jezikoslovec in politični mislec Juraj Križanic, ki je želel »izplesti« jezik, razumljiv vsem Slovanom.

Tkanje jezika

»Autocross«dirke v Ribnikuwww.ribnicka-dolina.com

47

Juraj Križanić (1618–1683), eden prvih zagovornikov vseslovanske ideje, je verjel, da je razkol med kristjani škodljiv za slovanski svet. Upal je, da se bodo tudi Slovani s pomočjo Rusije osvobodili turškega jarma in nemške nevarnosti ter se vzdignili kot velik narod. S tem namenom je šel v Rusijo, kjer ga je namesto podpore presenetilo petnajst let pregona v Sibirijo, vendar njegov duh ni klonil, saj se je začel ukvarjati s pisanjem. Pisal je v posebni zmesi vseh slovanskih jezikov, tj. v jeziku, ki ga je izmislil, da bi ga razumeli vsi Slovani, napisal pa je tudi slovnico, kjer se opažajo tudi ideje ozaljskega književnega kroga. V svojem najpomembnejšem

delu z naslovom Politiki in v drugih delih je zapisal številne izrazito napredne ekonomske in politične zamisli. Po vrnitvi iz Rusije se je ustavil na Poljskem. Umrl je v poljski vojski med obrambo Dunaja pred turškim obleganjem.

Star

i gra

d Ri

bnik

, vod

ni g

rad

ob

pom

embn

i trg

ovsk

i in

stra

tešk

i ces

tiV

maj

hni,

podv

odni

dol

ini,

nek

oč z

glo

boki

mi

jark

i okr

og č

vrst

ega

zido

vja

48

Dubovac Na bregu ob reki Kolpi nad mestom Karlovec se bohoti utrjen grad Dubovac, eden najlepših in najbolj ohranjenih spomeni-kov fevdalnega graditeljstva Hrvaške. Dubovac je bil tudi znano sejmišče, kjer se je trgovalo predvsem s primorsko soljo in z žitom iz Obkolpja in Slavonije.

Znamenito sejmiščeSejem plemiškega posestva Dubovacsrednjeveški sejem, tradicionalne obrti, predstavitev veščin iz 16. st. – lokostrelstvo, ljudski plesi, bobnarji, gumbarji, oživljena zgodovina plemenite občine DubovacStari grad Dubovac, Karlovec, maj–junijwww.karlovac-touristinfo.hrwww.dubovac.info

»Karlovac most wanted«mednarodno breakdance tekmovanjeKarlovec, majwww.promenada-klub.hr

49

Utrjeni grad je zrasel na mestu predzgodovinske akropole. Najdeni so ostanki naselja iz mlajše kamene pa vse do brona-ste dobe (od tretjega do prvega tisočletja pred našim štetjem). Predpostavlja se, da je bil Dubovac eno najpomembnejših središč Kolapijanov – naroda, ki je na področju današnjega Obkolpja dosegel razmeroma visoko raven kulturnega razvoja v prvem tisočletju pred našim štetjem. Iz ostankov njegovih naselbin je nastal majhen grič, na katerem je bil postavljen krožni stolp občine Dubovac v 12. st. Zato je tudi sam vrh griča (in ne samo utrdba na njemu) pomembna spomeniška dediščina. Dubovac je v 15. st. dobil oznako renesančnega gra-du, in sicer zaradi postavitve obzidij, štirikotnega obrambnega

stolpa, ki je danes daleč naokrog najboljša razgledna točka, in treh stolpov s krožnim presekom. Lastniki so bili slavonski plemiči Sudarji, Frankopani, Zrinjski in Gašpar Šubić Peranski. Od leta 1671 do prihoda Francozov leta 1809 so bili lastniki gradu karlovški generali, leta 1837 pa ga je odkupil grof Laval Nugent in ga obnovil v romanskem duhu (kronišča na stolpih in obzidju). Grad je znova obnovljen od leta 1952 do 1963 (arhitektka Greta Jurišić) po načrtih M. Stierja iz leta 1657 in grafičnemu prikazu s konca 18. st.

50

Svetovno znana Plitviška jezera, najstarejši hrvaški narodni park in edini hrvaški narodni park na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine, so med najboljšimi primeri sestavljenosti kraške hidrografije na svetu. Tukaj nam narava nazorno prikazuje nastanek lehnjakovih pregrad, ki delijo 16 stopničasto postavljenih jezer, čez njih pa se iz enega v drugega pretaka turkizna voda. Vrhunec te naravne skladnosti predstavlja slap potoka Plitvica, saj njegove vode po navpičnem padcu s skoraj 80 metrov oblikujejo dolino reke Korane.

Zaklad turkiznih jezer

51

52

Lika Naziv Lika izvira po nekaterih razlagah iz grške besede »likos«, ki pomeni »volk«. Prvi evropski primer, da z 21. st. prihaja čas, ki spreminja odnos med civilizacijo in divjino, človekom in zverjo, je volk z imenom Lik, ki je odrasel ob ekologu Pavlu Balenovicu. Zato ne preseneča, da je David Wallace (BBC) osvojil svetovno javnost ob razkritju čustvenega življenja teh predstavnikov divjine z dokumentarnim filmom »Volk in človek«.

Zavi

janj

e vo

lkov

v v

eleb

itsk

i sne

žni

nevi

hti

Volk

ovi s

o od

nek

daj p

risot

ni n

a po

droč

ju L

ike.

Naz

iv L

ika

prih

aja

iz g

rške

bes

ede

likos

, ki

pom

eni »

volk

«.

Dežela volkov

Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN)Volkovi so na Rdečem seznamu ogroženih sesalcev na Hrvaškem.

53

Šele s prihodom tretjega tisočletja znova odkrivamo, da je možno udomačiti zver, in sicer s prijateljstvom. BBC-jev film nam poleg tega odkriva še potisnjen volkov značaj, ki je lahko prijateljski ob pravšnjem prebujanju. Tukaj ne gre samo za instinkt, ampak ima volkova inteligenca pomembno vlogo – Lik kakor pes ovčar prevzema vlogo vodiča v snežni nevihti na Velebitu, v njegovem zasneženem brezpotju in vodi Balenovića po zametenih gorskih stezah do varnega cilja. Balenović dokazuje, da je možno udomačiti zver »s partnerstvom v zaupanju«, kar je izvedljivo in potrebno

za doseganje novih oblik sožitja človeka in narave, in sicer takšnih, ki zagotavljajo obstanek modrega planeta in trajnostnega razvoja človeške družbe. To načelo je sporočilo liškega volka in njegovega človeškega prijatelja.

Bale

novi

ć in

Lik

– p

artn

erst

vo v

za

upan

juVo

lkov

i so

na s

ezna

mu

ogro

ženi

h vr

st.

Na

Hrv

aške

m ž

ivi o

d 18

0 do

230

pr

imer

kov

volk

a.

54

Winnetou in orel Edinstven pojav Pavla Balenovica, ki je našel skupni jezik z volkovi, in odpiranje zavetišča za zapuščene medvedke v podvelebitski vasi Kuterevo sta zgled našega časa, zaradi katerih se poraja upanje, da si bosta nekega dne človek in narava iskreno segla v roke.

Biva

lišče

med

vedo

v o

mog

oča

tudi

mož

nost

za

razv

oj e

kolo

škeg

a tu

rizm

a.

Rjav

i med

ved,

vel

ika

zver

v li

ških

bre

zpot

jih

Foto lovec na medvede

Dnevi medurazstavno-prodajna prireditevOgulin, decemberwww.ogulin.hr

Zavetišče za mlade medvedeustanovljeno leta 2002 z namenom reševanja osirotelih medvedkovKuterevowww.kuterevo-medvjedi.hr

55

Ptice ujede najbolj ponazarjajo surovo privlačnost gora – Velebita, Male in Velike Kapele ter Liške Plješivice, in nas opozarjajo na temeljne zakone narave, v kateri so nujni odločnost, vztrajnost in moč za možnost preživetja. Vsaka živalska vrsta ima tukaj jasno utrjeno mesto v prehranjevalni verigi, s čimer ustvarjajo pravilno naravno ravnovesje. Zato se v današnjem času ekološko ozaveščeni obiskovalci vse bolj nagibajo k uporabi foto objektivov in hodijo v lov na veliko divjad v liških brezpotjih – na rjavega medveda, volka, divjo svinjo, lisico, divjo mačko, risa, vendar tudi na predstavnika plazilcev nevarnega modrasa, ponosnega vladarja kraškega

kamnitega sveta, in ptice ujede, kot sta orel ali sokol. Na ta način pustijo naravi, da drži impresivno favno tega področja pod oblastjo svojih, naravnih zakonov.

Fasc

inat

ni p

rizo

ri s

e iz

men

juje

jo n

a m

ajhn

ih ra

zdal

jah.

Gor

ska

podr

očja

, kj

er b

ivaj

o m

edve

d,

volk

in ri

s

56

Zlata levica Zlata levica, prvak sveta (1979) in trikratni evropski prvak v igri moških parov ter drugouvrščeni na svetovnem tekmovanju leta 1975 v posamični konkurenci, dobitnik nagrade »The Richard Bergmann Fair Play Trophy« – Antun Stipančic Tova se je zapi-sal na svetovni seznam športnikov.

Kolesarski maraton Tri jezeraOgulin, junijwww.babaroge.hrwww.tz-grada-ogulina.hr

Mednarodni festival folkloreKarlovec, julijwww.ka-mff.org

Mednarodni etno jazz festivalkarlovec, junij–julijwww.karlovac-touristinfo.hr

Nagrada »Fair Play Trophy«

57

Spominjale se ga bodo prihajajoče generacije igralcev na-miznega tenisa z vseh celin, generacije, ki so igrale z njim, proti njemu ali pač uživale v njegovih mojstrovinah za zeleno mizo. Tova je pustil neizbrisno sled s svojimi izjemnimi športnimi dosežki in je postal del ne samo zgodovine tako svetovnega kot hrvaškega športa, ampak tudi zgodovine svojega kraja, Duge Rese, mesteca, znanega po tekstilni proizvodnji. Duga Resa z okolico je področje nenavadnih, očarljivih lepot na prehodu iz iglastega gozda Gorskega kotarja v kraške for-macije z globoko zarezanimi, bujno obraslimi dolinami in s prostranimi livadami vzdolž celotnega rečnega toka Mrežnice. Bližnji hrib Vinica (321 m) je popoln za prijetne sprehode

(sprehajališče Tušmer) ali za kolesarjenje tako po nezahtevnih gorskih stezah kot tudi ob modrozeleni lepotici Mrežnici, ki vabi kopalce, ribiče in vse ostale ljubitelje rek s svojo barvo, či-sto vodo, z lehnjakovimi pregradami, s kaskadami, z brzicami in s slapovi.

58

Hajdučki kukovi Strogi rezervat Hajdučki in Rožanski kukovi je sestavljen iz visokih, kamnitih gorskih masivov in globokih vrtač. Rožanska skupina je nekoliko večja in bolj pristopna od težko prehod-nega, nevarnega krasa sosednjega dela Hajdučki kukovi, saj se na njeni zahodni strani razteza znana pot Premužićeva staza, umetnina starih mojstrov kamna. Hajdučki in Rožanski kukovi so razdeljeni z visokim gorskim sedlom Lubenovačka vrata. V posamične dele strogega rezervata ni še stopila človeška noga, zaradi česar je še bolj očarljiv, neznan in skrivnosten. Specifi-

59

čen relief izrazitega krasa ustvarja eno najbolj neprehodnih področij Velebita. Zagotovo je rezervat služil kot varno za-vetje hajdukom, slavnim upornikom, o katerih pojejo epske ljudske pesmi, in po katerih so Hajdučki kukovi dobili svoje ime.

60

Uskoki Trdnjava Nehaj je služila uskokom kot vojaška utrdba in mesto, s katerega so branili mesto Senj in pripravljali napade proti Turkom in Benečanom.

Usk

oška

trdn

java

– le

gend

arni

Neh

ajU

skok

i so

s te

ga m

esta

nap

adal

i Tur

ke

in B

eneč

ane.

Na NehajuKot podoba angela čuvajaKrona króna tvoje čelo,Kjer Nehaj, stara slava,Nad tebe se je dvignil!

S. S. Kranjčević iz pesmi »Senju-gradu«

Uskoški dnevimanifestacija oživljene zgodovineSenj, julijwww.tz-senj.hr

Uskoška enotanastopa na različnih kulturnih prireditvah.Senjwww.tz-senj.hr

61

Uskoki so bili vojaško organizirana skupnost, v katero so bili vključeni begunci s hrvaških, hercegovskih in bosanskih po-dročij, ki so padla pod turško oblast. Turški vojaški pohodi na Liko in Hrvaško primorje so se precej okrepili v prvi polovici 16. st. Takrat je bilo področje okrog Senja popolnoma opu-stošeno, samo mesto pa je postalo zavetišče za pribežnike iz okupiranih področij. Pribežniki so se združili v vojaške enote, znamenite senjske uskoke, ki so že v začetku 17. st. uspešno branili Senj in povzročili težko izgubo tako Turkom kot tudi Benečanom med njihovimi pohodi na hrvaške kraje pod av-strijsko oblastjo. V namen obrambe na hribu Trbušnjak leta 1558 pod nadzorom kapitana in generala hrvaške Vojne kra-

jine Ivana Lenkovića je bila končana gradnja trdnjave Nehaj, kjer so bili nameščeni uskoki. Ti pogumni borci so postali del legende in ljudskih pesmi zaradi junaškega odpora pred moč-nejšim sovražnikom. Danes se v trdnjavi Nehaj nahaja nekaj muzejskih postavitev, ena izmed njih pa je posvečena usko-kom. Zunaj senjskega mestnega obzidja so se svojčas nahajale cerkve in še nekateri objekti. Za časa gradnje trdnjave Nehaj so bile vse te zgradbe porušene, material pa je bil uporabljen za gradnjo trdnjave.

Trdn

java

Neh

aj je

bila

zgr

ajen

a na

hr

ibu

Trbu

šnja

k le

ta 1

558.

62

Vrata v podzemlje Brezno Djulin ponor, v katerega ponika reka Dobra in se vrača nazaj na površje nekaj kilometrov stran, je dobilo svoje ime po nesrečnemu dekletu Djuli ali Zulejki iz plemenite družine Gušic, kot pravi izročilo. V 16. st. je Djula skočila v brezno, ko je izvede-la, da je mlad krajiški kapitan, ki ga je ljubila, padel v boju proti Turkom. Njena družina je sicer nasprotovala njuni ljubezni za-radi njegovega skromnega porekla.

Iz s

veta

pra

vljic

izv

ira v

ečin

a to

poni

mov

.

Nek

ater

i top

onim

i izv

irajo

iz z

godb

in

lege

nd.

Djulina ljubezenBrezno Djulin ponor in jama Medvednicapodzemski jamski sistemwww.speleologija.hr/DjulaMedvedica

Pokrajinski muzej mesta Ogulinnajbogatejša zbirka planinstva in alpinizma na Hrvaškem v gradu Frankopanski kaštel www.ogulin.hr/grad/muzej.htmwww.ogulin-uciliste.hr

Dnevi hrvaškega slavčka Ilme de Murskekulturna prireditev v spomin operni pevki Ogulin, februarwww.ogulin-uciliste.hr

Dan mesta Ogulinštevilni dogodkiOgulin, 4. septemberwww.ogulin.hr

63

Djulin ponor se nahaja v središču Ogulina. Z njim se zaključu-je slikovita soteska reke Dobre, ki izginja v zemeljsko globino pod 40-metrsko kamnito, strmo pečino. Brezno je hkrati največji vhod v jamski sistem Djulin ponor–Medvednica (ali Djula–Medvednica), najdaljši jamski sistem na Hrvaškem, s skupno vodoravno dolžino kanalov več kot 16 km. Ogulin je edino mesto na Hrvaškem in eno redkih mest na svetu, ki je dobesedno zgrajeno nad jamskimi dvoranami in kanali, bo-gatimi z vodo in s kalcitnimi tvorbami. Najdaljša jamska cev se razteza pod glavno ogulinsko ulico (Ulica Bernardina Fran-kopana). Vhodni deli sistemov Djula, Medvednica in Badanj se nahajajo sredi mesta in so znani že več sto let. Podzemlje

Ogulina je vedno pritegovalo pozornost prebivalcev mesta in vzbujalo njihovo domišljijo. O Djulinem ponoru in Medved-nici so pisali številni hrvaški in tuji naravoslovci v svojih delih, še posebej od 19. st. naprej, vendar niso raziskovali njihove notranjosti. Prve raziskave sta naredila geologa Josip Poljak (1926) in Mirko Malez (1956–1957).

Ogu

lin je

zgr

ajen

nad

jam

skim

i dvo

rana

mi.

Spel

eolo

gi d

ajej

o na

zive

jam

skim

pro

sto-

rom

in o

kras

om.

64

Na turški meji Vojna krajina je naziv za posebno organizirano obmejno po-dročje Hrvaške, ki ga je zaradi obrambe pred turškimi osvajalci začel vzpostavljati že kralj Matija Korvin (vladal 1443–1490), v habsburški monarhiji pa je prerasel v velikansko vojaško provinco, podrejeno cesarskemu vojnemu svetu, zaradi česar je bila, razen manjšega dela, odvzeta iz oblasti bana in hrvaškega Sabora.

Vojna krajinaMuzej z zbirko orožja iz domovinske vojneKarlovec – Turanjwww.ka-net.net/muzej/muzej.html

Veslaška regatajezero SabljaciOgulin, junijwww.vsz.hr

Kolesarski maraton Po ogulinskih stezahOgulin, septemberwww.babaroge.hrwww.tz-grada-ogulina.hr

65

V obdobju od 16. do začetka 19. st. je bila Vojna krajina raz-deljena na nekaj generalatov. Karlovški generalat je zajemal velik prostor med reko Kolpo in morjem t.i. hrvaško krajino, v katero sta leta 1712 vstopili novoosvobojeni Lika in Krbava. Po vzpostavitvi sodobne vojaške organizacije sredi 18. st. se je karlovški generalat razdelil na liški (Gospić), otoški, ogulinski in slunjski polk. Krajišniki, katerih glavni nalogi sta bili obram-ba in bojevanje, so uživali posebne pravice, ki jih navadno kmečko prebivalstvo ni imelo. Vojna krajina je bila znova vključena v hrvaški politični sistem komaj leta 1881, dolgo zatem, ko je minila nevarnost pred Turki.

66

Upor v Rakovici V Rakovici je 1. oktobra 1871 pod vodstvom ljudskega tribuna Evgena Kvaternika in Ante Rakijaša ter Rada Čuica izbruhnila oborožena vstaja, znana kot upor v Rakovici.Vstaja

Dnevi občine Rakovicaturistično-zabavna prireditev Rakovica, avgustwww.rakovica.hr

67

To je bil odziv na hrvaško-ogrski dogovor iz leta 1868, s ka-terim so bili izigrani upi hrvaškega naroda, da bodo imeli zagotovljeno samoupravo in celovitost v sklopu habsburške monarhije. V uporu so sodelovali tako Hrvati kot Srbi iz tega kraja. V majhnem mestu Rakovici v hotelu in prenočišču Plitvice je bil vzpostavljen glavni štab narodne hrvaške vojske, tukaj pa je začasna hrvaška narodna vlada izdala prve doku-mente. Vstaja je bila hitro zadušena, vodje so pobili, vendar se je upor v Rakovici globoko zarezal v zavest ljudi, s čimer se je okrepilo prizadevanje za nastanek samostojne hrvaške države. Rakovica se nahaja na severnem vhodu v Narodni park Pli-tviška jezera, namestitvene kapacitete (kampi, hotel, penzioni,

majhne družinske restavracije z namestitvijo, zasebna name-stitev) in vsebine za aktivni oddih (kolesarske steze, poučne steze, jezdenje, jame, mlini na vodo, izleti off road, paintball, lokostrelstvo itn.) pa so jo uvrstili med najbolj dinamične turi-stične občine v tem delu Hrvaške.

68

Dostop Na Hrvaškem je do sedaj odkritih več kot 50 utrjenih jam, izredno zanimivih ostankov evropske zgodovi-ne. Največ je takšnih jam, ki so urejene za obram-bo – kakšnih trideset je na karlovškem področju.

Jamske utrdbeDnevi siraRakovica, avgustwww.rakovica.hr

Družinsko kmetijsko gospodarstvo Novkovićproizvodnja in preizkuševalnica sirawww.tzkz.hr/hr/gastro

Vse

jam

e v

erje

tno

niso

naj

dene

.

Ljud

je s

tega

pod

ročj

a so

bili

vaj

eni

boje

vanj

a.

69

Največje število utrjenih jam in polvotlin se nahaja v so-teskah zgornjih tokov rek Korane in Mrežnice. Vse jame najbrž niso najdene, ali pa ni sledi njihovih obzidij, vendar obstajajo primeri, da je prišlo do zasipanja nekdanjih jam. Jamske utrdbe so čudovit primer gradbenih veščin in neme priče boja navadnih ljudi tega prostora, in sicer kmetov in vojakov, ki so se tukaj skrivali in borili s sovražniki. Najpogo-steje so se skrivali pred tujimi osvajalci, včasih pa tudi pred nasilnimi domačimi plemiči in častniki. Te jame se redko omenjajo v zgodovinskih virih, kar je razumljivo, saj narod ni hotel izdati njihovega položaja. Služile so kot pribeža-lišče, hkrati pa so bile prave majhne utrdbe. Pri nekaterih

je vstop v notranjost precej lahek, medtem ko je vhod pri ostalih ali skrit ali pa se nahaja visoko na strmi pečini.

Razg

led

na p

okra

jino

je š

e da

nes

očar

ljiv.

Siri

s k

arlo

vške

ga p

odro

čja

so

izre

dno

kako

vost

ni.

70

Paški in liški sir Če rečemo, da je v nekem kraju domača žival določila usodo človeka, s katerim je delila tako slabo kot dobro, lahko to z gotovostjo trdimo za Liko, saj je njeno prebivalstvo obstalo, zahvaljujoč sožitju pastirja in njegove zveste spremljevalke – vzdržljive ovce pramenke.

Pašk

e ov

ce p

asej

o ra

znov

rstn

o ra

stlin

je, p

repo

jeno

z m

orsk

o so

ljo.

Ovce

Razstava paške ovce in siragastronomsko-gospodarska prireditevrazstave in degustacije slavnega siraNovalja, prvi konec tedna v julijuwww.tz-novalja.hr

Dnevi sira Karlovške županijerazstavno-prodajna prireditevRakovica, avgustwww.rakovica.hr

71

Ker je živel v pomanjkanju in izkoriščal tisto, kar mu je dala škrta narava, se je liški pastir zanašal največ na svoje črede ovac. Iz ovčje volne in kože je izdeloval obleko, hranil se je z ovčjim mesom, iz mleka je prideloval daleč naokoli znane sire, kot sta krasnarski in velebitski ter sir škripavac, njegovo ime izvira iz zvoka, ki se sliši ob vsakem slastnem grižljaju, ne smemo pa pozabiti edinstven liški proizvod iz ovčjega mleka, imenovan basa. Na otoku Pagu je ista slika. Pri pogledu na čredo ovac nevarnega kamnitega področja se vedno poraja vprašanje – kako sploh obstanejo, kljubujoč udarcem burje in pripeki sonca, ki deluje, kakor da v poletnem času hoče izsu-šiti vse do zadnje kapljice vode in sežgati tudi najmanjšo tra-

vico. Vendarle nista samo človek in ovca obstala v tej revščini, ampak tudi prebivalci Paga in Like med seboj tekmujejo v veščinah preživetja na krasu, pri čemer nam zastavljajo večno vprašanje, ali je boljši paški ali liški sir in ali je sočnejša liška ali paška jagnjetina.

Sir

škri

pava

c, p

reka

jeni

in d

rugi

vrh

unsk

i siri

iz

Tou

nja

ter o

stal

i lišk

i siri

Kra

snar

ski s

ir, d

obitn

ik v

eč z

latih

med

alj z

a ka

kovo

st n

a H

rvaš

kem

in v

tujin

i

Pose

bnos

t sir

a z

otok

a je

v m

leku

paš

kih

ovac

.

72

Pust in maškare Šest dni poletnih pustnih norčij se začenja v ponedeljek z igrami, kot so vožnja v samokolnici, prenašanje zabojnikov za ribiče, prenašanje vode v vedrih itn., nadaljuje pa se s košarkarskim turnirjem v maskah, z zamaskirano moto alko, z nošenjem za-stave ob spremljavi mestnih muzikantov, v petek pa s predsta-vitvijo mednarodnih karnevalskih skupin. Zaključuje se v soboto z veliko karnevalsko povorko od trdnjave Nehaj do trga Velika placa, kjer traja zabava do jutranjih urah.

Senjski karnevaliMednarodni senjski poletni karnevalštevilni kulturni in estradni dogodkiSenj, avgustwww.tz-senj.hr

»Mačkare« v Rakoviciwww.rakovica.hr

Mesopustples v maskahSenj, januar–februarwww.tz-senj.hr

Karneval v Gospićurevija pustnih običajevGospić, februarwww.tz-gospic.com

»D

ođi u

Sen

j« je

him

na p

olet

nega

kar

neva

la.

73

Vsako leto v času pusta v Senju potekajo plesi v maskah od prve sobote po novem letu do torka pred pepelnico, obstaja pa tudi različica plesov, namenjena samo otrokom. Najbolj zanimivo je na pustni torek, ko skozi mesto poteka karneval-ska povorka. Že od leta 1967 se organizira večdnevni poletni karneval, tako da tudi gostje lahko uživajo v pustnem vzdušju. Gre za najstarejši tovrstni dogodek na Hrvaškem, ki se začne drugi konec tedna v mesecu avgustu. Medtem ko v Senju poteka mesopust, kot tukaj pravijo pustu, pa v Rakovici že od nekdaj hodijo v mačkare. Zamaskirane skupine hodijo po na-seljih in gostinskih objektih ter razveseljujejo goste s pesmijo in plesom, gostitelj pa jim podari jajca, slanino, žganje, danes pa tudi denar.

Naj

star

ejši

tovr

stni

dog

odek

na

Hrv

aške

m

Kar

neva

lski

dog

odki

tra

jajo

štiri

dni

.

Ges

lo S

enjsk

ega

pole

tneg

a ka

rnev

ala

je:

»K

arne

val b

iži,

ki č

a uv

ati n

ek d

rži.«

74

NLP Kakšen kilometer stran iz Novalje je odtis v kamnu velikosti 32 x 32 x 22 m, znan kot Paški trikotnik. Ali gre za področje ne-kega skrivnostnega kulta prazgodovinskega človeka, ali za NLP, ali za oboje ali spet nekaj drugega – prav vsaka domneva ima svoje zagovornike, saj nekateri trdijo, da so nad Pagom videli tudi neznane leteče predmete.

Paški trikotnikKulturno poletje v NovaljiNovalja, junij–septemberwww.tz-novalja.hr

Kult

urno

pol

etje

v N

oval

ji se

zač

ne

na d

an m

esta

Nov

alja

.

75

Mesto Novalja se nahaja v prijetnem zalivu na severozaho-dnem delu otoka Paga. Ker leži na liniji od severnega do juž-nega Jadrana, pomeni Novalja pristanišče za številne navtike, ki se lahko tukaj oskrbijo z gorivom, odlično pa je povezana tudi s kopnim, saj trajekti v smeri od Prizne na kopnem do Ži-gljena na otoku Pagu vozijo v sezoni cel dan, preostali del leta pa celo 13-krat dnevno. Na južni del otoka lahko pridete tudi prek Paškega mostu. Številne avtobusne linije povezujejo No-valjo s skoraj vsemi mesti na Hrvaškem, s hitro ladijsko linijo (s katamaranom) pa lahko pridete na Lošinj, Rab, Reko, poleti pa tudi na Silbo in Susak. Zračno pristanišče Zemunik–Zadar je od Novalje oddaljeno kakšnih 80 kilometrov oz. uro vožnje.

76

Plaže v Novalji Novalja ima svoje čudovite plaže na celo treh morjih. Prva je plaža Straško na morskem področju Kvarnerica, ki je obrnjen proti otokoma Lošinj in Cres, druga je plaža Planjka na področ-ju naselja Stara Novalja v globoko zarezanem zalivu Trincel, nazadnje pa plaži Caska in Ručica na severozahodnem delu Paškega zaliva in najbolj slavna novaljska plaža Zrce.

Na treh morjih

77

Poleg teh obstaja še cela vrsta manjših, a prav tako edinstve-nih plaž, ne smemo pa pozabiti na vzhodno polovico otoka, saj sta njegova dva dela razdeljena med dve županiji, ki se vzajemno dopolnjujeta in bogatita. Pristop na plažo Caska je pretežno peščen, prehod v morje pa prodnat. Nahaja se na mestu nekdanjega rimskega mesta, ostanke katerega zasledi-mo v neposredni bližini plaže in na morskem dnu, ki se zelo strmo spušča v veliko globino. Planjka je čudovita, topla in plitva plaža, prekrita z drobno mivko, popolna pa je za majh-ne otroke. Tukaj so na voljo gostinska ponudba in različne športno-rekreativne vsebine. Že od leta 2004 se ponaša z Mo-dro zastavo tako kot nekoliko bolj kamnita plaža Straško, ki se

nahaja v zalivu, odprtem proti širnemu morju. Plaža Straško je zelo priljubljena zaradi tega, ker je obkrožena s čudovitim smrekovim gozdom in razpolaga s prijetno senco. Sveti duh je peščeno-prodnata plaža, polovica katere je rezervirana za nu-diste, Ručica pa je skrita peščena plaža, do katere pridete skozi slikovit predel, imenovan Kanjon. Tukaj je speto čisto, prozor-no morje s čudovitim, mesečevim pejsažem. Najlepša in naj-bolj atraktivna plaža je prostrana in prodnata plaža Zrće, pod njeno Modro zastavo pa se lahko skrije več tisoč kopalcev.

78

Zrće Na Zrcah kot glavnem epicentru poletnega zabavanja v tem delu Evrope se govori v različnih jezikih, najbolj pa v jeziku gi-banja. Mladina z vseh koncev sveta prihaja na dolgo peščeno plažo in prinaša svoj ritem na otok, ki že iz starih časov vpija moč vetra in sonca ter izžareva svojo močno energijo.

Cel dan, celo nočZrćedolga prodnata plaža pri Novaljiwww.tz-novalja.hrwww.zrce.hrwww.otok-pag.net/plaze_otoka.htm

Prilj

ublje

na d

esti

naci

ja z

a m

lade

, ki s

i žel

ijo z

abav

eV

pol

etni

h m

esec

ih –

des

tinac

ija

za »

noro

dož

ivet

je«

79

Na enem mestu na Pagu, v bližini Novalje, se je pred desetimi leti začelo dogajati nekaj povsem nepričakovanega za prostor, kjer poletni mir zmotijo samo oglašanje čričkov ali zvoki valov. Dolga peščena plaža se je namesto v ritmu plime in oseke začela zibati v ritmu didžejev house in trance glasbe. Nekateri so sprva gledali na masovno poletno žuriranje z zadržki, ven-dar je Novalja kaj kmalu postala simbol za mladinski, zabavni turizem, saj je na njenih plažah dovolj prostora za vsakogar. Iz leta v leto prihaja v Novaljo čedalje več ljudi iz čedalje več držav na svetu. Začelo se je z mladimi domačini, nakar je glo-balno omrežje pripeljalo še Nemce, Angleže, Italijane, Ruse itn. Danes so Zrće poligon za najbolj znane svetovne didžeje in

obvezna destinacija za ljubitelje njihove glasbe z vseh koncev sveta. Podnevi in ponoči, v 24-urnem ritmu, med nenehno dinamičnostjo, kjer začetna točka ne obstaja, edino, kar je znano, je ura začetka norih zabav after beach party, in sicer ob dveh po polnoči.

Gla

sben

i pro

gram

i z

med

naro

dnim

zna

čaje

m

80

Kraško področje je oplemeniteno predvsem z deviško čistimi in bistrimi rekami ter potoki. Igra kamna in vode, belega in zelenega, nadzemskega in podzemskega, odtekanja, ponikanja in vnovičnega pojavljanja na površju – to je razigran ples življenja v vseh svojih nadzemskih in podzemskih oblikah, v vsakem letnem času popolnoma drugačen, vendar zmeraj vznemirljiv in spodbuden.

Sanjske vode

81

82

Turkizne reke Lehnjakova pregrada, pod katero reka Korana začenja svoje življenje, je ena najbolj prepoznavnih lokacij Plitviških jezer. Za Korano pravijo, da je reka z najlepšim izvirom. Izvir Slunjčice se nahaja v globokem kanjonu, je krožne oblike, voda je temno turkizne barve, globoka pa je 25 metrov.

Reka z najlepšim izviromPoletje v Slunjušportno-rekreativni dogodkiSlunj, julij–avgustwww.slunj.hr

»Rastraft«športno-glasbena prireditevSlunj, aprilwww.rastraft.com

Dnevi mesta Slunjšportno-glasbena prireditevSlunj, julij–avgustwww.slunj.hr

83

Slunjčica izvira pri vasi Slušnice, zato se jezero imenuje Slušniško jezero, Slunjčica pa tudi Slušnica. Slunjčica je nadaljevanje ponikalnice Lička Jasenica, ki izginja v podzemlju kakšnih petnajst kilometrov jugozahodno od Slunja, izvira pa kot Slunjčica šest kilometrov južno od njega. Slunjčica teče skozi kanjon, na nekaterih mestih pa tudi prek lehnjakovih ovir. V Rastokah se Slunjčica preliva in izliva v Korano, drugo lepotico, ki vijuga od Plitviških jezer do Slunja po toku, dolgem okrog trideset kilometrov. Korana je dolga 144 km od izvira do sotočja z reko Kolpo v Karlovcu. Mrežnica, levi pritok reke Korane, je primerna za plovbo s čolnom, prav tako za raftanje, poleti pa številni obiskovalci uživajo v njeni bistri

vodi. Reka Una, še vedno neraziskana kraška lepotica, ki se na vzhodu dotika Like, izvira s svojim čudovitim izvirom iz globin gorskega strmega pobočja v bližnjem, severnem delu Zadrske županije.

84

Pomlad v Ozlju Slava Raškaj, rojena leta 1877 v Ozlju, je eno najpomembnejših imen hrvaškega slikarstva na prehodu iz 19. v 20. st. Znana je po izvirnosti izbiranja motivov, predvsem pa po izvirnosti svojega slikarskega duha in po rabi dveh redkih tehnik v slikarstvu tega obdobja – akvarela in pastela. Njen akvarel, fluiden in lahek, predstavlja primer popolnega akvarela.

Matko Peić

Popoln akvarelHrvaška čipka jalbana seznamu Ministrstva za kulturo kot zaščitena nematerialna dediščina;oživljanje izumrle tehnike izdelave čipke na lucanj (zvit lok iz leskovega ali kostanjevega lesa)Trg pri Ozljuwww.poukz.hr

Vinska cesta Ozalj - Vivodinavinogradniška podregija Plešivicawww.vinari-vocari-ozalj.hr

Kostanjada na Vučjaku in Kamanjupoteka ne glede na vremenske razmere.Vučjak in Kamanje, oktoberwww.kamanje.hr

85

Njeni mehki pejsaži iz okolice Ozlja s folklornim značajem so morda prvi tovrstni pejsaži na Hrvaškem. Slike, pravzaprav portreti vaških hiš so živi in edinstveni. Pejsaži pomladi v ozaljskem kraju so več kot navadne slike. V času med 1898 in 1899 je največ časa preživela doma, v Ozlju, in se sprehajala po naravi ter slikala pejsaže, bogate s tekočim vzdušjem. Zaprta v svoj tihi svet, nadarjena z velikim talentom, je uspela ustvariti lasten slikarski izraz in popolnoma obvladati tehniko akvarela. Okrog leta 1900 je nastala serija nepozabnih slik Lopoči (Lokvanji) in njena najdragocenejša dela Stablo u snijegu (Steblo v snegu), Rano proljece (Zgodnja pomlad), Zimski pejzaž (Zimski pejsaž), Proljece u Ozlju (Pomlad v Ozlju) itn.

Globoka čustva in iskrene slikovne izpovedi so se dotaknile čiste, otroške, naivne in poetične interpretacije vsega, kar jo je obkrožalo. Svet Slave Raškaj so tiha Kolpa, vrbe ob obali, šaš, brest, hrastov gozd, cvetje, lokvanji, gozdiči, majhne brunarice, hiše, ki so se stisnile k strmi obali, prek katere leze pomladna sapica, blišč poletja, živo rdeča jesen in beli pokrov zime.

86

Zelene doline Konec 18. st. je bil zgrajen Karlovec v zelenih dolinah štirih rek pod starim gradom Dubovac, s čimer je doživel svojo prvo, sredi 19. st. pa drugo zlato dobo. Štiri reke

Prvomajski kolesarski maratons kolesom do zdravjaKarlovec, 1. majawww.karlovac.hr

Kresna nočkresovanje v središču mestaKarlovec, 23. junijawww.karlovac-touristinfo.hr

Dnevi piva»peta reka«, ki teče skozi KarlovecKarlovec, avgust–septemberwww.karlovac-touristinfo.hr

Karlovška likovna srečanjaGalerija Vjekoslav KarasKarlovec, dan mestawww.gmk.hr

Osr

ednj

i mes

tni t

rg s

fran

čišk

ansk

im s

amos

tano

m

in c

erkv

ijo sv

. Tro

jice

Fogi

novo

kop

ališ

če je

trad

icio

naln

o po

letn

o zb

irališ

če.

87

Vzpon meščanskega razreda je povezan tudi s karlovško gospodarsko blaginjo. Trgovci z žitom, preprostega kmečkega porekla, so se izenačili po ekonomski moči s plemiči. Novi premožni ljudje, združeni z domoljubno aristokracijo, so se prav tako nagibali k kulturni in politični uveljavitvi svojega naroda in svoje (»Lijepe naše!«) domovine. Zato je Karlovec eno vodilnih središč narodnega preporoda, ki se je pojavil v zapisih grofa Janka Draškovića, v slikarstvu Vjekoslava Karasa, petju Prvega hrvaškega pevskega društva »Zora«, predanem delu društva Ilirskog čitanja društvo, dnevnikih Dragojle Jarnević, verzih Ivana Mažuranića itn. Stare ceste so deloma postale mestne ulice, čudovite, bidermajerske in

zgodovinske palače pa so še danes dom prebivalcev Karlovca in znamenite ustanove. Ohranjene so tudi številne vojaške stavbe, ki so v baročnem obdobju postale monumentalne.

Pose

bnos

t Kar

lovc

a so

štiri

reke

, ki

teče

jo sk

ozi m

esto

.

88

Otočac Otočac se lahko za svoj naziv in obstanek zahvali rečnemu oto-ku. Vse do 18. st. se je nahajal na naravnem otočku sredi reke Gacke. Otok je bil utrjen z obzidjem in s stolpi zaradi obrambe. Do njega se je lahko prišlo samo s čolnom čez vodo. Zaradi tega je bil neosvojljiv, saj v svoji dolgi zgodovini ni bil nikoli osvojen.

Sredi rekeEko-etno prireditevrazstavno-prodajni sejemOtočac, julijwww.tz-otocac.hr

Športni ribolov na Gackišola ribolova, muharjenjeGacka, od začetka aprila do konca septembrawww.gacka.hr

Oto

čac

je d

obil

stat

us m

esta

s

pape

ževo

list

ino.

Škofi

jo v

Oto

čcu

je u

stan

ovil

pape

ž Pi

j II.

Nea

peljs

ki k

ralj

je k

rške

mu

knez

u da

rova

l pos

est i

n gr

ad le

ta 1

300.

89

Popoln kontrast surovosti in negostoljubnosti Velebita pred-stavlja rodovitna, krotka pokrajina Gacko polje, resnična podeželska idila z vodami, kjer živijo jate gosi in rac. V ju-govzhodnem delu Gackega polja se nahaja devet znamenitih kraških izvirov t.i. Vrila Gacke, skozi katere prihaja voda iz podzemlja na površje in se izliva v tok kristalno čiste in hitre ponikalnice Gacke, znane po slavni postrvi, ki tukaj raste tudi petkrat hitreje kot v drugih rekah na kraškem prostoru. Razen tega, da je znamenitost kraške hidrografije, je ta del Gackega polja, poslikan z vijugastimi tokovi, hkrati še etnografski raj. V mlinih na vodo pri izvirih Majerovo ter Veliko in Malo Tonko-

vića vrilo se še danes melje prvorazredno žito, medtem ko se izpirajo pisane tkanine v vedrih v bistri in sveži vodi.

Eno

najs

tare

jših

nas

elij

s

hrva

škim

živ

ljem

Oto

čac

se n

ahaj

a v

Gac

ki d

olin

i.

90

Duga Resa Ljubitelje umetnosti vse bolj zanima stavbna dediščina mesta Duga Resa: tukaj je bil zasnovan koncept t.i. vrtnega mesta z delavskimi hišami že leta 1884. Tako je tedanja tovarna za predenje in tkanje bila merilo ne samo za gospodarsko, ampak tudi zasebno in družbeno življenje.

Vrtno mestoPoletje na Mrežnicirekreacija: plavanje, vožnja s kolesom ob obaliDuga Resa, julij–septemberwww.tz-dugaresa.hr

Jesen v Dugi Resizabavna prireditevDuga Resa, oktoberwww.tz-dugaresa.hr

Zima: Vincekovotradicionalni dogodki Duga Resa, 22. januarjawww.tz-dugaresa.hr

Arh

itek

tons

ka d

ediš

čina

ind

ustr

i-jsk

ega

mes

ta iz

19.

st.

T.i.

mun

jara

, ka

tere

not

ranj

ost j

e le

ta

1908

obl

ikov

al H

erm

ann

Bollé

Kopa

nje

v M

režn

ici

je p

oseb

en u

žite

k.

91

Samo mesto se je razvilo zahvaljujoč postavitvi tekstilne tovarne. Do takrat so obstajale samo okoliške vasi, od leta 1884 pa se je oblikovalo industrijsko mestece. Delavski naselji Kasar in Inzl, uradniška stavba, bolnišnica, otroški vrtec, stavba velike in male vile so primeri ohranjene arhitektonske dediščine industrijskega mesta v 19. st. Stavbna dediščina se je izpopolnjevala z elektrarno (t.i. munjara) v Ozlju, ki so jo leta 1908 dali postaviti prebivalci iz sosednjega Karlovca. Njeno zunanjost je oblikoval znani Herman Bollé, in sicer v zelo romantičnem stilu. Slikar in grafik iz Duge Rese Miroslav Šutej je avtor čudovitega opusa sodobne hrvaške umetnosti. Njegova dela se nahajajo v zbirkah zagrebškega in reškega

Muzeja za sodobno umetnost kot tudi v vodilnih svetovnih galerijah in muzejih, kot sta galerija Tate v Londonu in Muzej sodobne umetnosti v New Yorku.

S sv

ojo

barv

o in

čis

to v

odo

Mre

žnic

a pr

ivla

či lj

ubite

lje šp

orto

v na

reki

.

Pole

tno

biva

nje

na r

eki

– že

star

i obi

čaj

92

Gospić Središče Gospica od leta 1893 okrašuje bronasta skulptura z nazivom Nosilka vode Marta (»Vodarica Marta«), delo Roberta Frangeša-Mihanovica, postavljena v čast otvoritve mestnega vodovoda, s čimer je bilo dokončano spreminjanje srednjeveškega naselja in turškega podeželskega mesteca v sodobno, pokrajinsko mesto.

Nosilka vode MartaSpominska hiša dr. Anteja Starčevićav njegovi rojstni vasi Veliki Žitnik, priča življenja velikega hrvaškega politika in borca za neodvisno, meščansko Hrvaško

BužimZgolj 10 km od Gospića se nahajajo ostanki ruševin srednjeveškega mesta.

Muzej Likeatraktivne zbirke orožja in pohiš[email protected]

Sedež Naravnega parka VelebitKaniža Gospićka 4b, 53000 Gospićwww.pp-velebit.hr

Gos

pić

je o

d le

ta 1

699

upra

vno

in

kultu

rno

sred

išče

lišk

ega

pros

tora

. G

ospi

ško-

senj

ska

škofi

ja i

ma

sede

ž v

Gos

piću

.

93

Skozi Liko se je že v prazgodovini vila t.i. jantarska cesta, v antični dobi je tukaj potekala cesta od Siscie (Sisak) proti Solunu, sredi 18. st. je sodobna cesta Terezijana povezovala Gospić in Karlobag, skozi Gospić pa je leta 1921 šel prvi vlak. Kot znamenje novega obdobja je v Gospiću v parku gozdu Jasikovac bilo urejeno prvo teniško igrišče v tem delu Evrope, in sicer leta 1900. Po pregonu Turkov iz Like leta 1699 je Gospić postal sedež liškega polka ter upravno in kulturno središče liškega prostora. Poleg številnih zgradb, namenjenih upravi, šolstvu in vojski, je v 18. st. bila zgrajena tudi katedrala Marijinega oznanjenja (od 1781 do 1783). Na njenem pročelju je bil postavljen bronasti relief, prav tako

delo Frangeša-Mihanovića, in sicer v spomin na bitko pri Bilaju, ki je potekala leta 1809 pri Gospiću med francosko vojsko pod vodstvom maršala Marmonta in krajišniki. Med ostalimi starimi zgradbami velja izpostaviti stavbo Muzeja Like z najbolj popolno zbirko dinarske tradicionalne kulture na Hrvaškem, stavbo Visoke učiteljske šole (1869), stavbo Liško-senjske županije (1894), stari mlin na vodo Murkovića mlin na Novčici in rojstno hišo velikega hrvaškega slikarja Miroslava Kraljevića.

Boži

čno-

novo

letn

i pra

znik

i us

tvar

ijo

pose

bno

vzdu

šje v

mes

tu.

94

Baške Oštarije in Karlobag V Karlobagu je rojen Marko Mesic (1640–1713), hrvaški duhovnik in bojevnik, ki je leta 1689 spodbudil prebivalce Like k uporu za končno osvoboditev pred turško oblastjo.Duhovnik in bojevnik

Kapucinski samostanz dragocenimi umetniškimi slikami, župnijska cerkev sv. Jožefa iz leta 1713 in cerkev Matere božje sedem žalosti,med ljudmi bolj znana kot Kalvarija

Nad Karlobagomse nahajajo ruševine srednjeveške utrdbe Fortice in ostanki cerkve sv. Karla Boromejskega, zgrajene leta 1615.

Sred

nji V

eleb

it se

razt

eza

do B

aški

h O

štar

ij na

ces

ti K

arlo

bag–

Gos

pić.

Kar

loba

g je

dob

il im

e po

nad

vo-

jvod

i Kar

lu II

.

95

V čudoviti velebitski pokrajini, samo 18 km od Gospića, na nadmorski višini 1000 metrov so Baške Oštarije, destinacija za tiste, ki cenijo bogastvo flore in favne, planinstvo in alpinizem ter smučanje in zimske športe. Spodaj, na morju, kakšnih 15 minut počasne vožnje z avtomobilom pa leži Karlobag, mesto, ki je zapisano na vseh starih zemljevidih že iz antičnih časov. Rimski Vegium, nato Scrissa in Bag je bil leta 1525 popolnoma opustošen in požgan za časa turškega vdora. Leta 1580 je prvič omenjen z imenom Karlobag po nadvojvodi Karlu II. (1540–1590), ki je zaslužen za njegovo obnovo. Leta 1920 je bilo urejeno mestno kopališče za turiste. Kot središče južnega dela velebitskega primorskega področja v dolžini 42 km je

Karlobag z okoliškimi mesti – Ribarico, Cesarico, Lukovim Šugarjem, Barić Drago in Baškimi Oštarijami – privlačna turistična destinacija zaradi nedotaknjene narave, čistega morja in stika z goro.

Beli

apne

nčas

ti v

rhov

i se

nad

alju

jejo

pr

oti j

ugov

zhod

u.O

b vz

nožj

u vr

hov

se n

ahaj

ajo

mar

kant

ne d

olin

e.

96

Kultna mesta Vedi, da moraš biti krepkega in hrabrega srca, ker boš, gre-doč z menoj, videla strašne in nenavadne reči, med katere je vstopiti lahko, zlesti ven na svetlobo pa išče moč in trud … In smo se odpravili po gori, zelo kamniti in strmi. Nismo veliko prehodili, med gosto in zapleteno grmičevje smo stopili, prišli smo k odprtini ene jame, ki se je v notranjosti bohotila kot široka pečina … Šli smo naprej, v nas pa je butnil močan ve-ter … – Ne boj se! Ta veter, veš, iz peklenih vrat prihaja, ki niso zelo daleč od nas … To je ta veter, ki se med vami kliče burja.

Petar Zoranić Planine

Oltar naraveImpresivne reliefne oblikein bogastvo rastlin, edinstveni prim-eri vegetacije in redki živalski primeri; vrhovi, izviri, vrelci, morje, voda, kamen …

Za Hrvaško so to ne samo fascinatna mesta s spektakularno pokrajino,ampak tudi ena izmed kultnih mest za hrvaški narod.

V r

ezer

vati

h so

razv

ite sk

oraj

vse

kr

aške

obl

ike.

97

Privlačna stran te regije je rezultat specifične kombinacije dinamičnega reliefa in kraških ekoloških gorskih sistemov, pla-ninske in mediteranske narave, povezanih z intenzivnim pre-hodom energije skozi zapleten kraški laboratorij. Eno izmed kultnih mest, ki vzbujajo čustva in spodbujajo k razmišljanju, je v prvi vrsti Velebit. To je ne samo najlepša hrvaška gora, ampak tudi sveta gora hrvaškega naroda. V prvem hrvaškem romanu Planine, ki ga je napisal Petar Zoranić leta 1536, vila Zorica pošilja pastirja Zorana v gore, kjer se nahaja rastlina, ki bo pozdravila njegovo bolečino zaradi neuslišane ljubezni. V gorah, po katerih ga peljejo številne vile, se rešuje pred zvermi, prispe pa do Vražjih vrat – Paklenice. Pastirji mu med ostalim

pripovedujejo še o nastanku Velebita. Po številnih drugih do-godkih se prikažejo tudi vile z imeni Latinka, Kaldejka, Grkinja in Hrvatica. Prve tri imajo veliko zlatih jabolk, ki so simbol književnih del, vila Hrvatica pa se toži, da jih nima. Tako je povezovanje junakovega duševnega stanja in čudovite na-rave pripeljalo do potrebe za prebujanjem kulturne zavesti.

Div

je ž

ival

i so

vrhu

nski

okr

as v

te

h pr

edel

ih.

Ta p

odro

čja

spad

ajo

v na

jlepš

e kr

aške

pok

rajin

e na

svet

u.

98

Ogulin Iz Ogulina izvirajo prvi močni vtisi, ki se jih spominjam … Spomnim se posebne vznemirjenosti, ki jo je v meni vzbudila nenavadnost okolice in tamkajšnjih narodnih noš. Opazne in nenavadne oblike Kleka ter romantičnost Dobre so moji domišljiji pomenili hrano, tako da sem globoko v noč v svo-jih mislih oblikovala najbolj nenavadne slike in fantastične možnosti, kaj vse se je odvijalo v globoki noči okrog Kleka.

Ivana Brlić Mažuranić

Rojstni kraj pravljiceIvanine presenetljive pripovediso zrasle iz njenega rojstnega kraja, danes pa so prepoznane kot svetovna kulturna vrednost, saj v številnih prevodih navdušujejo otroke s celega sveta in so nenehen navdih za nova dela v vseh oblikah umetniškega izražanja.

Edinstvena pot pravljiczdružuje lepoto pokrajine in domišljijo slavneknjiževnice, spodbuja k raziskovanju, razigra domišljijo in kliče k aktivnosti.

Advent v OgulinuOgulin, decemberwww.ogulin.hr

Ogu

lin je

pos

tal r

ojst

ni k

raj

prav

ljice

.O

gulin

je k

onec

pom

ladi

naj

bolj

prilj

ublje

no m

esto

za

otro

ke.

99

Priče iz davnine (Zgodbe iz davnine), znano delo Ivane Brlić Mažuranić, so navdihnjene s spomini na rojstni Ogulin. Knji-ževnica z edinstveno domišljijo, Ivana Brlić Mažuranić prihaja iz priznane meščanske družine Mažuranić, družine intelek-tualcev. Oče Vladimir Mažuranić je bil pisatelj, odvetnik in zgodovinar, stara mati Aleksandra Mažuranić je bila sestra jezikoslovca Dimitrija Demetra, njen stari oče Ivan Mažuranić pa znani politik, hrvaški ban in pesnik. Tako je pridobila izvrs-tno izobrazbo, vključno z znanjem tujih jezikov. Ivana je iskala motive za svoje pravljice, napisane kasneje v Slavonskem Bro-du, mestu, v katerem je živela in se postarala, in sicer v spo-minih na rojstni kraj Ogulin in njegovo okolico. Zahvaljujoč

tem draguljem hrvaške in svetovne književnosti, se v Ogulinu kot v rojstnem kraju pravljice odvija mednarodni Ogulinski festival pravljice (Ogulinski festival bajke – OGFB), otroke in odrasle pa skozi celo leto pričakujejo številne kreativne delav-nice za sprostitev domišljije in razvijanje umetniškega duha.

Spro

ščan

je d

omiš

ljije

in

razv

ijanj

e um

etni

ške

nada

rjeno

sti

Zaba

va, o

b ka

teri

se m

alčk

i še

mar

sičes

a na

učijo

Ogulinski festival pravljicejunijwww.ogfb.hr

100

Narava v tej regiji ustvarja resničen festival pravljic s svojimi raznolikostmi, lepotami in posebnostmi. Čudežni prizori se vrstijo eden za drugim in je težko določiti, kateri izmed njih pušča močnejši vtis na obiskovalca. Takšno okolje, polno mitoloških, legendarnih, fascinantnih naravnih oblik in izpolnjenega življenja, je moralo ustvariti pisatelja, ki je vse to zajel s svojim srcem in prelil v pravljico. Zato ni slučajnost, da je v Ogulinu rojena Ivana Brlić Mažuranić (1874–1938),

Festival pravljice

101

književnica, ki je izpisala najlepše strani v hrvaški književnosti za otroke. Njene Priče iz davnine (Zgodbe iz davnine), kot je sama zapisala, so bile navdihnjene s spomini na romantičen tok reke Dobre, čudežne in vihrave oblike Kleka, narodno nošo in navade. Še danes lahko doživite moč njenih besed v Ogulinu – rojstnem kraju pravljice! Njeni liki Kosjenka, Regoč, Stribor, Jaglenac, Rutvica, Palunko, Vjest, Potjeh, Malik Tintilinić, Svarožić, Bjesomar in ostali zares živijo v

gorskih pečinah, gozdovih, jamah, rekah, jezerih in ruševinah starodavnih mest, razsutih po tem delu Hrvaške. Ivanina hiša pravljic v Ogulinu je multimedijsko središče, povezano z drugimi mesti v državi in svetu, ki gojijo ljubezen do pravljice.

102

Strogi rezervat Vrhovi, kakor da se dotikajo in se nenehno razkrivajo v novih oblikah, kot da se v tem cesarstvu kamnitih vezi bere zgodovina prenekatere burje in nevihte, smreke pa rastejo iz razpok v skalah in pričajo o življenju. Njihove sence po bregovih prispevajo k čarovniji, kot da je že tako ni dovolj. Ante Rukavina 1979

Čarovnij na pretek

Velik

ansk

e gr

mad

e b

elih

apn

enča

stih

vrh

ov

Smreke iz Škrbine drage so se izkazale pri izdelavi violin morda zato, ker so rasle tam, kjer v zimskih nočehvetrovi prirejajo najbolj nore koncerte.

Čar

obno

st z

asle

dite

v z

ares

vse

h sm

ereh

.

Vele

bits

ka d

egen

ija je

stro

go z

ašči

tena

vrs

ta.

103

V osrednjem delu gore Velika Kapela na meji med Karlovško in Primorsko-goransko županijo se nahaja rezervat Bele in Samarske stene, njegovo področje pa je zaradi izjemnih kraških fenomenov razglašeno za strog rezervat, enega izmed dveh takšnih zaščitenih prostorov na Hrvaškem. Drugi strogi rezervat so Hajdučki in Rožanski kukovi v Narodnem parku Severni Velebit. V teh rezervatih so razvite skoraj vse kraške oblike – od majhnih skal, razpok, dolinic, vrtač, strmih pečin, stolpov, skalnih sten do globokih jam. Ta področja spadajo med najlepše kraške pokrajine na svetu zaradi svoje številčnosti, raznolikosti in lepote. Krik zveri ali plahutanje ptičjih kril občasno prekinja tišino v smrekovem

in bukovem gozdu, enako zastrašujoče pa so neraziskane ponikve. V nekatere izmed njih še ni stopila človeška noga. Pod dramatičnim površjem se vendarle skriva veličasten svet podzemske kraške morfologije. Globoke velebitske jame so znane že po celem svetu. Jamski sistem Lukina jama–Trojama je globok 1392 metrov in se šteje kot ena najdaljših jam na svetu. Jama Patkov gušt je na drugem mestu na svetu po dolžini vertikale (553 m). Jama Velebita ima spet najdaljšo notranjo vertikalo na svetu (513 m), jama Meduza pa je takoj za njo.

Vrho

vi so

med

seb

oj lo

čeni

z g

lobo

kim

i pon

ikva

mi i

n pr

epad

i.

104

Plitviška jezera Tukajšnja čudovita voda, ki je ustvarila samo sebe, nalaga lehnjak po mahu in že tisoče let postavlja brane, da se lahko pred njimi nabira in jih preskakuje, vendar ne samo enkrat, ampak nenehno prek številnih stopničastih slapov. Včasih se spušča z večje, spet drugič z manjše višine ali kot gladek slap ali kot visoka, graciozna kaskada.

Pod slapom biserovSibirski zlati bet (Ligularia sibirica) je na Rdečem seznamu mednarodne zveze IUCN v kategoriji kritično ogroženih vrst, Narodni park Plitviška jezera pa je edino nahajališče te vrste na Hrvaškem kakor tudi najširše na prostoru jugovzhodne Evrope.

Mesojedi rastlini okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) in navadna mastnica (Pinguicula vulgaris) sta na Rdečem seznamu mednarodne zveze IUCN v kategoriji kritično ogroženih vrst. Vodna mešinka (Utricularia minor) je zelo redka vodna mesojeda rastlina.

Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) je najlepša evropska orhideja!

Usodni »da« so izrekli številni srečni pari na tem čudovitem mestu!

Svet

ovna

nar

avna

ded

išči

na (U

nesc

o) o

d le

ta 1

979

Slap

ovi i

n ka

skad

e po

vezu

jejo

jeze

ra.

Nar

odni

par

k je

razg

laše

n le

ta 1

949.

105

Plitviška jezera so v vsakem letnem času drugačna – spomladi se bohotijo s cvetjem, poleti so obkrožena z bujnim zelenjem, jeseni dežuje ognjemet zelenega, rumenega in rdečega listja v vseh odtenkih, pozimi pa so ogrnjena z ledom in s snežno odejo. Njihove vode postavljajo ves ta čas svoje lehnjakove skakalnice skozi zapletene fizikalno-kemične in biološke postopke. Padavine absorbirajo ogljikov dioksid, s prehodom skozi tla nato nastaja ogljikova kislina, ki topi apnenec, pršenje vode na slapiščih pa sprošča ogljikov dioksid in netopen kalcijev karbonat, ki se nalaga na mahu in algah. Plitviška jezera skrivajo še veliko skrivnosti in pomenijo izziv za znanstvenike in znanost, kljub temu, da je ta fenomen že raziskan v veliki meri. Šestnajst večjih in cela vrsta manjših

jezer, ki se hranijo z vodo gorskih rečic in potokov, je našlo svoje mesto pod soncem med gorama Ličko Plješivico in Malo Kapelo. Delijo se v dve skupini – Zgornja (Prošćansko jezero, Ciginovac, Okrugljak, Batinovac, Vir, Veliki in Mali Jovinovac t.i. Veliko in Malo jezero, Galovac, Milino jezero, Gradinsko jezero, Veliki burget in Kozjak) in Spodnja jezera (Milanovac, Gavanovac, Kaluderovac in Novakovića brod). Prošćansko jezero in Kozjak sta največji in hkrati najbolj globoki jezeri (37 in 46 m), medtem ko globina ostalih v glavnem ne presega več kot 15 metrov. Na koncu se vode iz vseh jezer združujejo in skupaj z 78-metrskim Velikim slapom potoka Plitvice, največjim in najlepšim na Hrvaškem, ustvarjajo reko Korano, ki se prebija skozi kanjon v smeri proti severu.

Naj

bolj

obis

kan

hrv

aški

nar

odni

par

k

Lehn

jako

ve u

sedl

ine

se o

blik

ujej

o že

od

ple

istoc

ena.

Jeze

ra se

del

ijo n

a Zg

ornj

a in

Spo

dnja

.

106

Samograd Če bi bilo možno spustiti sončni žarek v jamo, da bi zasijal po teh čarobnih prostorih, bi se Samograd spremenil v grad iz biserov, kot bi ga gradila vila.

Dragutin Hirc (1853-1921) naravoslovec, planinec in potopisec

Grad iz biserovJamski park Grabovačawww.pp-grabovaca.hr

Ogledi jamv pomladanski, poletni in jesenski sezoni

Sam

ogra

d, n

ajve

čja

in n

ajbo

lj pr

ivla

čna

jam

a na

Gra

bova

či

107

Samograd, ki pomeni »samoustvarjen«, »samograjen«, je največja in najprivlačnejša jama na vzhodnih pobočjih hriba Grabovača, ki je edinstven po tem, da se na tem majhnem področju nahaja celo šest jam in ena votlina. Samogradsko jamo krasi bogastvo visečih in stoječih kapnikov, sigastih stebrov in dva sigasta mosta. Vhod se nahaja na 675 metrih nadmorske višine, leži v elipsasti vrtači, ima obliko ožjega kanala, nato se razširja v veliko dvorano, ki se spet zožuje. Pristop do nje je lahek, napredovanje skozi razsvetljeno jamo po kamnitih stopnicah in stezah pa je enostavno za vse starostne skupine.

Okr

asi z

notr

aj ja

me

in iz

ven

nje

Sam

ogra

d, »

sam

ust

varje

n,

sam

zgr

ajen

«

Nar

avos

love

c D

ragu

tin H

irc je

opi

sal

tudi

to p

odro

čje.

108

Baraćeve špilje Jame Baraceve špilje so bile na topografskih zemljevidih zarisane že leta 1699, za obiskovalce pa so bile odprte leta 1892. Tisti čas so se gospoda vozila s kočijami od Karlovca do jam, skozi katere so jih peljali vodniki ob siju bakel.

Bakle v dvoranahBaraćeve špiljeorganizirani turistični ogledi jam Baraćeve špilje

Veliki jamski sistempaleontološka in arheološka najdišča, podzemski živalski svetwww.baraceve-spilje.hr

Jama Gajina pećinaarheološko nahajališče iz obdobja Japodov in mesto za športno plezanje ter oddihwww.rakovica.hr

Jama Vrlovka pri naselju Kamanjenajdeno različno predzgodovinsko in rimsko orodje, ostanki lončenih izdelkov ter rimski denar cesarja Klavdija II. Gotskega, ki je vladal od leta 268 do 270 www.kamanje.hr

Jam

e Ba

raće

ve š

pilje

se

naha

jajo

kak

šnih

6

kilo

met

rov

od R

akov

ice.

Vho

di v

vse

tri j

ame

so n

a se

vern

i str

ani.

Tri j

ame

– Z

gorn

ja, S

podn

ja in

Nov

a

109

Vzhodno od Rakovice so jame Baraćeve špilje – Zgornja, Spodnja in Nova. Jamski sistem je dolg 12 kilometrov, za obiskovalce pa so urejene dvorane in kanali Zgornje jame. Prvi članek o teh jamah z naslovom Die Wassernoth im Karst je bil objavljen leta 1874, podpisal ga je I. T. Bunek, posebno pozornost paleontološkim in arheološkim raziskavam omenjenih jam pa je posvetil profesor Mijo Kišpatić. Slednji je objavil svoje raziskave v časopisu Viestnik Hrvatskoga arkeologičkoga družtva leta 1885 in v svoji knjigi Slike iz geologije. Na njegovo spodbudo je bil utemeljen Odbor za raziskovanje in ureditev jam Baraćeve špilje že leta 1892 z željo, da se čim bolj ohrani to vredno nahajališče.

Pale

onto

lošk

e in

arh

eolo

ške

razi

skav

e vo

di M

ijo K

išpat

ić.

Izle

t v B

arać

eve

špilj

e op

isuje

Jo

žef p

l. Su

gh le

ta 1

898.

Živi

sve

t v

jam

ah B

arać

eve

špilj

e

110

Ljubim tvoje čudodelne vile,tvojih otrok borbene šale,rojstne Like divje doline, strme hraste, topole in nagnoje ...

Danilo Medić 1873 Velebitu

Gozd vsakršnih čudeževMuzej gozdarstvav eni izmed treh najstarejših gozdnih služb na Hrvaškemwww.tz-senj.hr

Štirovačagorska akcija zbiranja in druženjaPD Šumar, konec junijawww.pdsumar.hr

Taborjenje v Mrkvištuplaninarjenje in druženjePD Zavižan iz Senja, konec julijawww.hpd.zavizan.com

Štirovača

Buko

vi in

smre

kovi

goz

dovi

na

nad-

mor

ski v

išini

nad

800

met

rov

Naj

bolj

razš

irje

na g

ozdn

a sk

upno

st g

orsk

ega

vege

taci

jskeg

a pa

su je

buk

ov g

ozd.

111

Narodni park Severni Velebit zajema v svojem južnem delu tudi del gorske doline Štirovače, znane po velikih in ohranjenih iglastih gozdovih, posebni svežini gorskega zraka ter bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Štirovača je ena redkih področij v narodnem parku z izvirom pitne vode in nekaj potočki, ki napajajo vlažne livade v okolici. V preteklosti je bila Štirovača izjemno živo mesto, še posebej v toplih poletnih mesecih. Tam so bile žaga, restavracija, hiše, v katerih so živeli živinorejci s svojimi družinami, delavci gozdne službe in tisti, ki so delali na žagi, danes pa je priljubljena izletniška točka lokalnih prebivalcev in prijetno mesto za oddih gostov.

Vele

bits

ki, v

elik

i goz

d ig

last

ega

drev

jaG

ozdn

o bi

vališ

če v

elik

ega

štev

ila ž

ival

i

Sode

lova

nje

med

ust

anov

ami i

n po

sam

ezni

ki

pri s

prem

ljanj

u ži

vega

svet

a

112

Cissa in Novalja Cissa je bila največje rimsko naselje na otoku Pagu. Ostanki tega mesta, ki je po legendi bilo uničeno in potopljeno v potresu v 4. st., so danes vidni na peščenem in prodnatem dnu plaže Caske.

Potopljeno mestoKulturno poletje v NovaljiNovalja, junij–septemberwww.tz-novalja.hr

Mestni muzej Novaljaarheološka, podvodna arheološka, etnološka, umetniška, fotografska zbirkawww.muzej.novalja.hr

Vodovod Talijanova bužaantični podzemeljski vodovod,dolg 1050 metrovwww.otok-pag.net

Ime

Nov

alja

izvi

ra iz

latin

ske

bese

de n

aval

ia,

ki p

omen

i pris

tani

šče.

Am

fora

, ost

anki

tovo

ra s

pot

oplje

ne

antič

ne la

dje

Na

pešč

enem

dnu

se

vidi

jo

osta

nki p

otop

ljene

ga m

esta

.

113

Iz časov rimskega mesta Cissa (1. st. pr. Kr.) je ostal enokilometrski vodovod, prebit skozi živo steno, ki je oskrboval naselje in njegovo pristanišče Novaljo, katere ime izvira iz latinske besede navalia, ki pomeni pristanišče. Mestni muzej Novalja je zgrajen nad vhodom v antični vodovod, z atraktivnimi zbirkami pa dokumentira vsa zgodovinska obdobja. Še nešteto je rimskih najdišč na kopnem in v morju, kot so ostanki podeželske vile (villa rustica) z mozaiki ali ostanki tovora s potopljene antične ladje na morskem dnu. Po propadu Cisse se je Novalja v 5. st. razvila v veliko naselje, o čemer pričajo tudi ostanki treh veličastnih zgodnjekrščanskih bazilik.

Rim

ska

najd

išča

na

kopn

em in

v

mor

ju v

zel

o ve

likem

štev

iluTa

lijan

ova

buža

, kilo

met

rski

po

dzem

ski v

odov

od

Riba

je b

ila v

ant

iki o

snov

no

živi

lo v

kuh

inji

tega

kra

ja.

114

Mati božja Najstarejša znana podoba Matere božje na vzhodni strani Jadrana se nahaja na relikviariju v Novalji. Njena podoba z razširjenimi rokami za molitev je nastala kakšnih sto let pred Efeškim koncilom leta 431, po katerem so bile številne cerkve na jadranski obali posvečene Mariji.

Sveta MarijaRelikviarij iz Novaljeeden najlepših relikviarijev zgodnjekrščanskega obdobja

Cer

kvic

a sv

. Ant

ona

v N

oval

jskem

pol

juN

oval

jski

rel

ikvi

arij

iz 5

. st.

Nov

aljk

a K

ate

115

Otok Pag je bil naseljen že v mlajšem paleolitiku. V zadnjih stoletjih starega veka so ga naselili Liburni, porušene razvaline njihovih naselij na hribčkih pa so vidne še danes. Po razpadu zahodnega rimskega cesarstva leta 476 za časa velikih selitev so otok zasedli različni narodi, v 7. st. pa ga naseljujejo Hrvati. Glavno mesto je bila Keša, katere ime izvira iz stare Cisse. V času spopada med Rabom in Zadrom za prevlado nad otokom v 12. st. je Keša propadla, vodilno vlogo pa je prevzelo mesto Pag. Leta 2010 je bil najden najstarejši hrvaški bronasti nakit (od 9. do 11. st.), kar je vzbudilo veliko pozornost, najden pa je bil v otroškem grobu v bližini cerkve sv. Jurija.

Zgod

njek

ršča

nski

rel

ikvi

arij

se h

rani

v

Arh

eolo

škem

muz

eju

v Za

dru.

Za č

asa

velik

ih s

elit

ev n

a ot

ok

prih

ajaj

o ra

zlič

ni n

arod

i.

116

Od rta Kijac do zaliva Mandalina Ob mestu Senju, ki je bil nekoč znan po slavni uskoški in zatem trgovski mornarici, danes pa je poznan po Jadralskem klubu Senj, velja omeniti tudi manjša primorska naselja s tega področja, in sicer naselja Bunica, Kalic, Sveti Juraj, Lukovo Otočko, Donja Klada, Starigrad, Jablanac, Stinica, Prizna, Cesarica, mestece Karlobag, Lukovo Šugarje in Baric Draga. Tukaj je morje kristalno bistro.

Kristalno bistroJadralska regata Senj, julijwww.tz-senj.hr

Ribiške fešteSenj in sv. Jurij, julijwww.tz-senj.hr

Burj

a je

pos

ebno

st s

enjsk

ega

podr

očja

.K

rist

alno

bis

tro

mor

je n

a te

m d

elu

Jadr

ana

117

Ozek obmorski pas Liško-senjske županije pod Velebitom, ki se v dolžini 118 kilometrov razteguje od rta Kijac severno od Senja pa vse do zaliva Mandalina južno od mesteca Barić Draga, je eden najbolj impresivnih delov na celotni hrvaški obali. Čeprav so manj znana, ker turistična sezona pod goro traja nekoliko krajše, pa vam stara ribiška mesteca podarijo mir in tišino ob radostih v plavanju, sprehajanju po gorskih poteh ali planinarjenju. Od tukaj je zares lahko spremeniti okolje – na otokih v bližini prevladuje pravo poletno vzdušje hrvaškega Jadrana, v gorah pa nas čakajo razcveteli pašniki, sence dreves in čudoviti potoki ter rečice.

Eden

naj

bolj

impr

esiv

nih

pred

elov

na

cel

otni

hrv

aški

oba

li

Man

jša

prim

orsk

a na

selja

so

zelo

sli

kovi

ta.

Star

a ri

bišk

a m

este

ca p

onuj

ajo

mir

in ti

šino.

Spre

mem

ba a

mbi

enta

je p

rece

j eno

stav

na.

118

Zaliv Zavratnica, eden najčudovitejših zalivov velebitskega primorja, je v začetku 20. st., ko je potekala gradnja zgornje steze z razgledno točko in sprehajališča ob morju, postala skrito letovišče dunajske in praške elite.

Zavratnica

Zavr

atni

ca –

od

leta

196

4 za

ščite

na p

okra

jina

119

Privlačen, 900-metrski, ozek zaliv, vrezan v velebitsko skalo, spominja na norveške fjorde. Širina zaliva se spreminja od 50 do 150 metrov, kanjon pa se dviguje do višine 100 metrov. Oddaljena je samo 15 minut hoje ob morju od Jablanca. Do zaliva se pride tudi iz vasi Zavratnica, in sicer tako, da se spustite od razgledne točke po peščeni stezi proti morju. Zavratnica je nastala s tektonskim gibanjem, ki je pretrgalo karbonatne skale, nakar so velebitske vode poglobile kanjon. S počasnim potapljanjem obale Jadranskega morja se je postopoma spustila tudi rečna dolina Zavratnice v morje. Tudi sam književnik Vjenceslav Novak se ni mogel upreti čarobni privlačnosti Zavratnice, saj je tukaj našel navdih za svoja dela.

Skri

to le

tovi

šče

za d

unaj

sko

in p

aško

el

ito v

zač

etku

20.

st.

Zavr

atni

ca je

od

leta

198

1 de

l N

arav

nega

par

ka V

eleb

it.

120

Bele in Samarske stene Bele in Samarske stene so edinstvene po svoji lepoti – z ničimer primerljive in ničemur podobne. Privlačni lepoti njihove surove in neokrnjene narave se je težko upreti. Narava je tukaj ustvarila labirint kraških oblik, številne visoke, navpične skale in globoke, neprehodne ponikve ter prepade z večnim snegom na dnu.

Čudovito lepeBele in Samarske steneedinstven geomorfološki kraški fenomenwww.tz-grada-ogulina.hrwww.tz-senj.hr

Steza Vihoraški putpovezuje Bele in Samarske stene.

Vrtovimale jase, bogate s floro

Bele

in S

amar

ske

sten

e so

dob

ile n

aziv

po

nav

pičn

ih, b

elih

skal

ah.

Bele

in S

amar

ske

sten

e nu

dijo

pos

ebno

est

etsk

o do

žive

tje.

Goz

d na

vrh

ovih

je n

edot

aknj

en.

121

Bele in Samarske stene so sestavni del gore Velika Kapela. V začetku sta oba grebena tvorila edinstveno gorsko pobočje, pozneje pa so tektonske sile razkosale to celino na več manjših delov, ki so pod vplivom delovanja ozračja in kemije dobile današnjo, osupljivo podobo. Te oblike so dobile nazive glede na to, kakšne asociacije so vzbudile – Dvorac, Čovuljak, Morski pas, Amfiteatar, Piramida, Dvorac-Kula, Prsti itn. Leta 1985 so bile razglašene za strog rezervat zaradi svojih lepot in redkih ter endemičnih rastlinskih vrst. Zahvaljujoč nepristopnosti, so bile Stene izolirane in zelo malo znane, na tak način pa so njihove naravne značilnosti ostale ohranjene. Pot do Belih in Samarskih sten so odkrili logarji, ki so 28. julija

1899 pri sledenju medvedjih stopinj našli prehod skozi na prvi pogled neprehodne predele.

Skal

e se

dvi

gajo

iz n

epre

hodn

ih p

onik

ev in

pre

pado

v z

večn

im sn

egom

na

dnu.

Prvi

bot

anik

, ki s

e je

pov

zpel

na

Bele

sten

e,

in s

icer

28.

julij

a 18

99, j

e bi

l Dra

gutin

Hirc

.

Kra

ška

nara

vna

dela

vnic

a v

edno

pon

uja

novo

dož

ivet

je in

nov

det

ajl.

122

Dišeči smilj Velebit, čarobno skalovje,Ljubim tvoje dišeče smilje,Tvojih dolin različno cvetje,Prepade in oholo kamenje,Vitke jelke, okrašene veje … Danilo Medić 1873 Velebit

Raznolikost rastlinVelebitski botanični vrtNarodni park Severni Velebitwww.np-sjeverni-velebit.hr

Meteorološka postaja Zavižannajvišja meteorološka postaja na Hrvaškem

Gor

ske

livad

e in

paš

niki

so p

omem

bni z

a oh

rani

tev

biol

oške

razn

olik

osti.

Izje

mno

raz

novr

stno

rast

linsk

o po

droč

je

123

Na področju Velebita je zabeleženih več kot 1850 rastlinskih vrst in podvrst, med katerimi je celo kakšnih osemdeset endemičnih, najbolj znane pa so – velebitska degenija, hrvaška sibireja, hrvaški repnjak, velebitski nageljček in kitaibelova orlica. Zato je celotna gora prejela status naravnega parka, znotraj katerega sta razglašena dva narodna parka. Na južnih pobočjih je Narodni park Paklenica, na severnih pa Narodni park Severni Velebit. Znotraj Naravnega parka Velebit so posebno zaščitene naravne celine Strog rezervat Hajdučki in Rožanski kukovi, posebni rezervat z gozdno vegetacijo Štirovača in Velebitski botanični vrt na Zavižanu, zaščiteni pa so tudi številni posamezni naravni fenomeni.

Zbir

anje

in d

oloč

evan

je p

osam

ezni

h vr

st v

sod

e-lo

vanj

u z

usta

nova

mi,

zdru

ženj

i in

s po

sam

ezni

ki

Razn

olik

ost n

arav

nih

biva

lišč

je

omog

očila

razv

oj p

oseb

ne fl

ore.

124

Rastoke Slika reke Slunjčice je čarobna in veličastna. Ta pravljični svet je bogat z lehnjakovimi grmadami, bisernato orošenim mahom, nešteto blestečimi slapovi in razigranimi brzicami. Na mestu, kjer se Slunjčica izliva v Korano, so tudi približno desetmetrski slapovi, izmed katerih so najlepši Veliki buk, Hrvoje in Vilina kosa.

Slap Vilina kosaPrvomajski praznikizanimivi dogodki na Korani in MrežniciRastoke, majwww.mirjana-rastoke.com

Poroka v naselju Rastokena posesti družine HoljevacRastoke, skozi letowww.slunj-rastoke.com

Pod rastoškimi strehamipraznik domače tradicionalne hraneRastokewww.slunj-rastoke.com

Čar

obna

, vel

ičas

tna

slika

Rast

oke

se im

enuj

ejo

tudi

Mal

e Pl

itvi

ce.

125

Rastoke navdušujejo s slapovi, z vodopadi, brzicami, otočki, s potoki, z zelenjem, vegetacijo in s pravljičnimi hiškami za bivanje in z mlini na vodo. Že samo ime naselja pravi, da se tukaj raztaka in preliva voda. Slapišče je tukaj bogato razvejano, Slunjčica pa se pretaka v množico krakov z več kot dvajsetih slapov in vodopadov, se preliva med hišami in mlini, teče izpod lesenih mostičev, ponekod mirna in krotka, drugod glasna in prhutajoča, razpršena in prskajoča. V čisti vodi pod majhnim mostom plavajo postrvi. Rastoke se imenujejo tudi Male Plitvice, saj so slapovi, bistrina vode in dišeča svežina pravo preddverje najbolj znanega in najstarejšega narodnega parka.

Rast

oke

so d

obile

svoj

e im

e po

tem

, ke

r se

tuka

j raz

taka

in p

reliv

a vo

da.

Slun

jčic

a se

gla

sno

kota

li in

še

lest

i, pr

ska

ter i

zpar

eva.

126

Klek Na celotnem področju Hrvaške ne obstaja vrh, s katerim se je človeška domišljija toliko ukvarjala, kot se je to godilo Kleku. Po ljudskem izročilu je Klek sedež čarovnic, ki so skorajda postale simbol Kleka n Ogulina. Če se ga opazuje iz daljave, je videti kot velikan, Klečice so njegove noge, skala na vrhu pa njegova glava.

Speči velikanČarovnice, vile in vilenjakifestival, opravljanje izpita za letenje na metli, animacija za vse starostiKlek, junijwww.ng-junior.comwww.tz-grada-ogulina.hr

Poučna botanična stezaspoznavanje rastlinskih in endemičnih vrstKlekwww.aktivni-odmor.comwww.tz-grada-ogulina.hr

HOC Bjelolasicahrvaški olimpijski centerwww.bjelolasica.hr

Kle

k, št

rleči

vrh

na

vzho

dnem

robu

m

asiv

a Ve

lika

Kap

ela

127

Klek ima obliko 3–4 kilometrov dolgega grebena v smeri severozahod–jugovzhod, ki je od vznožja do vrha prekrit z gozdno odejo, medtem ko se ob vznožju gore razprostirajo prostrane livade z bogato spomladansko floro. Klek je ena najbolj znanih gora na Hrvaškem tako zaradi zanimivega videza, kot tudi zaradi 200 metrov visoke stene, ki že od nekdaj vabi plezalce. To je gozdnat greben, dolg skoraj 4 kilometre, iz katerega se dviguje ogromna kamnita glava z enega in dve kamniti »nogi« – Klečici – z drugega konca. Sodi v gorski masiv Velike Kapele. Johannes Frischauf, profesor matematike iz Gradca, očaran nad lepotami Kleka, je leta 1874 spodbudil ustanovitev planinskega društva na

Hrvaškem. V spomin na začetek organiziranega planinstva pri nas je Klek del znaka Hrvaške planinske zveze.

Geološka poučna steza Klekspoznavanje geološke dediščinezaščitenega naravnega področja – značilne pokrajine Klekawww.karlovac-nature.hrwww.tz-grada-ogulina.hr

Proslava planinskega novega letaKlek, prvi konec tedna po silvestrovanjuwww.plsavez.hrwww.tz-grada-ogulina.hr

Čude

žni K

lek,

spe

či v

elik

anK

leko

va ju

govz

hodn

a st

ena

– p

rva

šola

hr

vašk

ih p

leza

lcev

Oto

n Po

stru

žnik

, Kle

k, 1

929

128

Kuterevo Danes cela Hrvaška pozna dve gorski naselji – Krasno v Naravnem parku Velebit na 800 metrih in Kuterevo na 559 metrih nadmorske višine. Medvedki in

tamburiceZavetišče za mlade medvede Kuterevorešitev za medvedke, ki so ostali brez materewww.kuterevo-medvjedi.hr

Med

vedk

i, ki

so

osta

li br

ez m

ater

e, n

ajde

jo

svoj

e za

vetje

v n

asel

ju K

uter

evo.

129

Kuterevo, naselje na obronkih severnega Velebita, je znano že iz davne preteklosti po obdelovalcih lesa, ki so prodajali sodčke, bukare (lesene vrče) in stole tudi na oddaljenih dalmatinskih sejmih. Izjemno dobri so izdelovalci tamburice dangubice ali samice, ki se imenuje še kuterevka. Kot spretni tesarji izdelujejo ponekod tudi dolga vesla za ladjice na morju. Danes pa je Kuterevo znano po že omenjenem zavetišču za medvedke, ki so zaradi pomanjkanja ali kakšnega drugega razloga ostali brez svoje matere. Turisti, ki želijo uživati v miru, vseeno niso v popolni divjini, le-ta je samo nekaj sto metrov stran in čaka, da se odzovete na njen klic.

Pros

tovo

ljci z

razl

ični

mi p

oklic

i in

izob

razb

o so

redn

i obi

skov

alci

Kut

erev

a.

Izde

lova

lec

tam

buri

ce, z

nane

po

d na

zivo

m k

uter

evka

130

Krasno Legenda pravi, da so mali pastirčki našli čudežen cvet, ki je imel v svoji sredici podobo Matere božje. Utrgali so ga in odnesli v vas, vendar so ga zjutraj našli na istem mestu. To se je ponovilo nekajkrat, nakar so prebivalci Krasnega postavili kapelico Ma-tere božje, njen oltar pa se nahaja prav na mestu, kjer je rasel ta cvet. V svetišče so včasih prihajali romarji na veliki in mali šmaren, in sicer iz zahodne Bosne, Korduna, Like in Krbave, da-nes pa iz cele Hrvaške in sveta.

Čudežen cvetSir iz Krasnegazdružuje velebitska prostranstva in marljivost liških živinorejcevKrasnowww.tz-senj.hr

Praznik sv. Anteja obnavljanje navad in liška olimpijadaKrasno, 13. junijwww.tz-senj.hr

Mati božja iz Krasnegasvetišče, ki ga obiskujejo verniki iz cele HrvaškeKrasno, 15. avgustawww.tz-senj.hr

Sir

iz K

rasn

ega

se p

roiz

vaja

iz k

ravj

ega

in

ovčj

ega

mle

ka.

Kra

sno

se n

ahaj

a po

d vr

hovi

Nad

žak-

bilo

te

r Sen

jsko

in Š

vičk

o bi

lo.

131

Krasno je idilična gorska vas, ki se nahaja v dolini na 800 me-trih nadmorske višine ob vznožju vrhov Nadžak-bilo, Senjsko in Švičko bilo. Šteje 14 zaselkov na obrobnih predelih Krasne-ga polja, slikovite doline, dolge 7 km, obkrožene z vseh strani z visokimi in gozdnatimi strminami in vrhovi. Tradicionalna dejavnost tega kraja je gozdarstvo, saj se lahko Krasno pohvali s prvo gozdno službo na Hrvaškem, utemeljeno davnega leta 1725. Ob 240 obletnici ustanovitve gozdne službe je v mestu bil odprt prvi muzej gozdarstva, ki nas spominja na to, kako se je nekoč delalo, hkrati pa opozarja, da je treba skrbno gospodariti z gozdom. Ne smemo pozabiti mestne sirarne, ki

proizvaja odličen kravji in ovčji sir, zahvaljujoč dolgoletnim izkušnjam, tradicionalnim receptom in domačemu mleku. Krasno je tudi sedež uprave NP Severni Velebit.

Čude

žen

cvet

so v

idel

i pas

tirčk

i nad

na

selje

m K

rasn

o, k

ot p

ravi

lege

nda.

132

Na področju turistične regije Lika–Karlovec je na voljo veliko izjemnih priložnosti za aktiven oddih. Tukaj se najdejo števil-ne možnosti za rekreacijo in šport za vse starosti in telesno pripravljenost: od mirnih sprehodov na čistem gozdnem zra-ku, obogatenem z gorskim ozonom ali morskimi aerosoli, do gorskih pohodov zmerne težavnosti, do alpinističnih izzivov z ekstremno zahtevnostjo; od organiziranega turističnega ogleda jam do speleoloških spustov v še neraziskane jame ali potapljanje v podmorski svet na majhne ali velike globine; od

Veličasten rekreativni park

133

poletne osvežitve v bistrih rekah, jezerih ali na jadranskih plažah do vožnje s kanujem ali kajakom, z raftom ali jadr-nico. Lov in ribolov sta na voljo v vseh delih regije. Zimski športi so eden glavnih adutov, kolesarjenje pa vse bolj postaja zaščitni znak aktivnega oddiha na področju Like in Karlovca.

134

Kolesarstvo in rafting Kolo je po prihodu na Hrvaško hitro postalo priljubljen pri-pomoček lokalnega prebivalstva, kasneje ga je v veliki meri zamenjal avtomobil, danes pa novo omrežje avtocest razbre-menjuje državne in lokalne ceste pred motornim prometom in omogoča varno vožnjo s kolesom. Med potjo se na kakšni vaški posesti lahko dobi kozarec pitne vode ali celo domača hrana ob iskreni dobrodošlici. Karlovška županija zares ponuja nepozabne kolesarske poti in aktiven oddih za konec tedna.

Kolesarjenje z dušoHrvaški olimpijski center Bjelolasica, nahaja se v Jasenku www.bjelolasica.hr

»Bike & Bed« kakšnih sto namestitvenih objektov,ki izpolnjujejo kriterije »kolo in zajtrk« www.bicikl.hr www.tzkz.hr

Kolesarski turizem11 županijskih kolesarskih poti s skupno dolžino več kot 700 km;kolesarsko-turistični zemljevidi, signalizacija, možnost najema koles, servisi za kolesacikloturizam.tzkz.hr

Plan

inar

jenj

e, sp

reha

jališ

ča, p

oučn

e st

eze,

nor

dijsk

a ho

jaho

danj

e

135

Užitek je peljati se po kolesarsko-turističnih poteh Karlovške županije in uživati ob naravnih lepotah ter sprejeti gostolju-bje prebivalcev. Fizično nezahtevna vožnja po lokalnih cestah, ki sledijo tokove bistrih rek, je namenjena občasnim kolesar-jem, vendar tudi resničnim ljubiteljem narave, medtem ko so gorske steze, ki izžamejo tudi zadnji atom moči, resničen izziv za tiste, ki želijo dati vse od sebe in svojega kolesa. Vsa-ka pot ponuja posebno doživetje, izpopolnjeno z izjemno izbiro hrane po zmernih cenah. Lokalne specialitete ob pogledu na slapove ali mirno jezero, bogastvo zgodovin-ske dediščine, začinjeno z legendami, namestitev »kolo in

zajtrk« (bed & bike), kolesarski hotel, servis in prodajalna s kolesarskimi potrebščinami – vse, kar si kolesar zaželi!

Zdravilišče Lešće se nahaja ob sami reki Dobri. www.toplice-lesce.com Turistični center Petrova gora www.muljava.hr

Turistični center Mirjana Rastoke www.mirjana-rastoke.com

»SrCe Priroda« vaško gospodarstvo Srakovčić priroda.hotelkorana.hr

Namestitev www.tzkz.hr/cgi-bin/smjestaj/smjestaj_trazilica.asp

136

Planinarjenje in potapljanje Raznovrsten prostor in dinamična pokrajina Ličko-senjske županije – od celinskega zaledja in gore do morske obale in oto-kov – omogočata različne dejavnosti.Pohodništvo s srcem

Posebna ponudbaalpinizem, vožnja s kanuji, ogled jam in votlin, lov in ribolov

www.lickosenjska.comwww.bk-barkan.spaces.live.comwww.pp-velebit.hr/turponudawww.np-plitvicka-jezera.hrwww.tzplitvice.hrwww.rizvancity.com

www.hpdzeljeznicar.hrwww.quad-klub-otocac.hrwww.gacka.hrwww.kkk-gacka-otocac.hrwww.sru-lika-gospic.comwww.krpan-lov.com

137

Pohodništvo, kolesarjenje in planinarjenje so samo nekatere izmed aktivnosti, ki so na voljo na kopnem, potapljanje, jadranje na deski in podvodni ribolov pa na morju. Glavna prednost tega področja je v veliki izbiri rekreativnih aktivnosti na celinskem in primorskem delu – od rekreativne hoje in planinarjenja do alpinizma, plavanja, prek jadranja na deski, potapljanja in podvodnega ribolova do križarjenja. Najbolj pa je primerna možnost dnevnega in tedenskega kombiniranja posameznih vsebin, kar je svojevrstno priznanje tradiciji, saj so prebivalci pod Velebitom že od nekdaj bili povezani tako z morjem kot z goro.

Gor

a Sv

eto

brdo

(17

52 m

) na

jugo

vzho

dnem

del

u Ve

lebi

ta, k

jer s

e za

čenj

a Za

drsk

a re

gija

138

Svetovna dediščina

Unesco je leta 1978 uvrstil gorski

masiv Velebit v mednarodno

omrežje biosfernih rezervatov

v sklopu programa Človek in

biosfera (angleško MAB, Man and

biosphere). NP Plitviška jezera je

bil leta 1979 uvrščen na Seznam

svetovne naravne dediščine. NP

Severni Velebit je na seznamu

desetih najznamenitejših gozdnih

področij v Sredozemlju v sklopu

programa World Wildlife Fund, Gift

to the Earth.

139

ZaložnikHrvaška turistična skupnost

Za založnikamag. sc. Niko Bulić, direktor

UrednicaSlavija Jačan Obratov

Asistentka uredniceIva Puđak

Uredniški odborDina Begić (predsednica), Ivan Radošević, Tihana Bakarić, Marijana Biondić, Tatjana Peranić-Samardžija, Ankica Puškarić, Maja Šikić in Mira Špoljarić

Recenzijaprof. dr. Dane Pejnović

KonceptMilan Sivački

RedaktorMario Rebac

Sodelovanje pri besedilihMiroslav Ambruš Kiš, dr. sc. Vuk Tvrtko Opačić (Oddelek za geografijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu), Milan Kranjčević (Županijska zbornica Otočac), Igor Čulig (Mestni muzej Karlovec), Goran Majetić, Irena Glavičić in Svjetlana Lupret-Obradović (NP Severni Velebit), Dalibor Dabo (TS Novalja)

Lektura in prevodiLektor: Katarina CvijanovićPrevodi: Maria Jakuš (italijanski), Karin Gazarek (nemški), Asiatis, Paris (francoski), Tihana Šurbek (slovenski), Rajka Kuhar (angleški), Mira Horváth (madžarski), Helena Jajac (češki)

FotografijaMario Romulić in Dražen Stojčić (pokrajina, podmorski svet, življenje), Aleksandar Gospić (Primorje in Velebit, naslovna stran), Goran Sekula (Gacka), Stipe Surać (pokrajina, Novalja, življenje), Ivo Pervan (pokrajina, življenje, Lika), Mario Hlača, Ante Zubović in Romeo Ibrišević (pokrajina, Pag, Velebit), Boris Krstinić in Krunoslav Rac (vegetacija, flora in favna), Filip Trezner, Igor Čepurkovski in Robert Fajt (karlovška kopališča in manifestacije), Goran Šafarek (podvodni svet), Davor Rostuhar (raftanje, kajak, kanu), Saša Pjanić (Senj), Zvonimir Tanocki (Modruš, Karlovec), Šime Strikoman (milenijske fotografije, Karlovec, Ogulin), Domagoj Blažević (Klek) in Goran Vranić (reprodukcije)

DizajnBojan Sivački

Prelom jezikovnih različicGoran Šoša in Leo Vinković

IlustracijeVančo Rebac

ProdukcijaShm

TiskNarodne novine, Zagreb

NakladaHrvaška turistična skupnost © 2012

Hrvatska turistička zajednicaIblerov trg 10/IV, 10000 Zagreb, HrvatskaTelefon: 385 1 46 99 333, telefaks: 385 1 45 57 [email protected], www.hrvatska.hr

Publikacija je brezplačna.

140

hrvatska turistička zajednica

Iblerov trg 10/IV, p.p. 251

10000 Zagreb, Hrvatska

T +385 1 46 99 333,

F +385 1 455 7827

E [email protected]

www.hrvatska.hr

www.facebook.com/croatia.hr

www.youtube.com/croatia

issuu.com/croatia.hr

kroatische zentrale für tourismus,

Liechtensteinstraße  22 a, 1/1/7

A- 1090 Wien, Österreich,

T +43 1 585 38 84,

F +43 1 585 38 84 20

E [email protected]

http://at.croatia.hr

kroatische zentrale für tourismus,

60313 Frankfurt/M, Hochstrasse 43,

Deutschland

T +49 69 23 85 350,

F +49 69 23 85 35 20

E [email protected]

http://de.croatia.hr

kroatische zentrale für tourismus,

80469 München, Rumfordstrasse 7,

Deutschland

T +49 89 22 33 44,

F +49 89 22 33 77

E [email protected]

http://de.croatia.hr

ente nazionale croato per

il turismo,

20122 Milano, Piazzetta Pattari 1/3,

Italia

T +39 02 86 45 44 97,

F +39 02 86 45 45 74

E [email protected]

http://it.croatia.hr

ente nazionale croato per il

turismo,

Via Lucullo 3, 00187 Roma, Italia

T +39 06 32 11 0396,

F +39 06 32 11 1462

E [email protected]

http://it.croatia.hr

chorvatské turistické sdružení, 110

00 Praha 1, Krakovská 25,

Česká Republika

T +420 2 2221 1812,

F +420 2 2221 0793

E [email protected]

http://cz.croatia.hr

chorvátske turistické združenie,

821 09 Bratislava, Trenčianska 5,

Slovenská Republika,

T +421 2 55 562 054,

T +421 2 55 415 415

F +421 2 55 422 619

E [email protected]

http://sk.croatia.hr

horvát idegenforgalmi közösség,

1054 Budapest, Akademia u. 1,

Magyarország

T+36 1 267 55 88,

F +36 1 267 55 99,

E [email protected]

http://hu.croatia.hr

office national croate de tourisme,

75116 Paris, 48, avenue Victor Hugo,

France

T +33 1 45 00 99 55,

T +33 1 45 00 99 57

F +33 1 45 00 99 56

E [email protected]

http://fr.croatia.hr

croatian national tourist office,

London W6 9ER, 2 Lanchesters,

162-164 Fulham Palace Road,

United Kingdom

T +44 208 563 79 79,

F +44 208 563 26 16

E [email protected]

http://gb.croatia.hr

croatian national tourist office,

New York 10118, 350 Fifth Avenue,

Suite 4003, U.S.A.

T +1 212 279 8674,

T + 1 212 279 8672,

toll-free: 800 829 4416

F + 1 212 279 8683

E [email protected]

http://us.croatia.hr

narodowy ośrodek informacji

turystycznej republiki chorwacji,

00-695 Warszawa,

ul. Nowogrodzka 50, Polska

T +48 22 828 51 93,

F +48 22 828 51 90

E [email protected]

http://pl.croatia.hr

kroatiska turistbyrån,

11135 Stockholm, Kungsgatan 24,

Sverige

T +46 8 53 482 080, +46 8 5348 2081,

F +46 8 20 24 60

E [email protected]

http://se.croatia.hr

kroatisch nationaal bureau voor

toerisme,

1081 GG Amsterdam, Nijenburg 2F,

Netherlands

T +31 20 661 64 22,

F +31 20 661 64 27

E [email protected]

http://nl.croatia.hr

office national croate

du tourisme,

1000 Bruxelles, Vieille Halle aux Blés

38, Belgique

T +32 2 55 018 88,

F + 32 255 018 83

E [email protected]

http://be.croatia.hr

хорватское туристическое

сообщество,

123610 Moscow, Krasnopresnenskaya

nab. 12, office 1502, Russia

T +7 495 258 15 07,

F +7 495 258 15 93

E [email protected]

http://ru.croatia.hr

hrvaška turistična skupnost,

1000 Ljubljana, Gosposvetska 2,

Slovenija

T 386 1 23 07 400,

F 386 1 23 07 404,

E [email protected]

http://si.croatia.hr

kroatische zentrale für tourismus,

8004 Zürich, Badenerstr. 332,

Switzerland

T +41 43 336 2030,

T+41 43 336 2031,

T +41 43 336 2032,

T +41 43 336 2034,

F +41 43 336 2039,

E [email protected]

http://ch.croatia.hr

oficina nacional de turismo de

croacia, 28001 Madrid, Calle Claudio

Coello 22, esc.B,1°C, España

T +3491 781 5514,

F +3491 431 8443

E [email protected]

www.visitacroacia.es

クロアチア政府観光局

Ark Hills Executive Tower N613,

Akasaka 1-14-5, Minato-ku,

Tokyo 107-0052

T +81 03 6234 0711,

F +81 03 6234 0712

E [email protected]

www. visitcroatia.jp

ra

sto

ke

oto

k pag

Don

ji La

pac

Udb

ina

Lovi

nac

Gos

pić

Baš

ke O

štar

ije

Smilj

an

Lun

Nov

alja

Cas

ka

Jabl

anac

Kra

sno

Ličk

i Osi

k

Peru

šić

Kor

enic

a

Vrho

vine

Kut

erev

o

Svet

i Jur

aj

Senj

Bri

nje

Rak

ovic

aSa

bors

ko

Plaš

ki

Slun

j

Josi

pdol

Ošt

arije

Toun

j

Ogu

lin

Krn

jak

Vojn

Bar

ilovi

ć

Kar

lova

c

Gen

eral

ski S

tol

Bos

iljev

o

Dug

a R

esa

Rib

nik

Net

retić

Oza

lj

Dra

gani

ć

Oto

čac

Star

igra

d

Kar

loba

g

Star

a N

oval

ja

Cet

ingr

ad

li-k

a

2223

24

35

ra

sto

ke

plit

vič

ka

jez

era

oto

k pag

du

bo

vac

no

vig

ra

d

đu

lin

po

no

r

sok

ola

c

neh

aj

luk

ina ja

ma

vel

iki k

oz

jak

kiz

a

deg

enia

vel

ebit

ica

leo

nto

pod

ium

a

lpin

um

lili

um

iris

c

ro

atic

a

tulo

ve

gr

ede

sim

on

ov

ića

sta

pin

a

bij

ele

i

sam

ar

ske

stij

ene

li-k

a

zir

Don

ji La

pac

Udb

ina

Lovi

nac

Gos

pić

Baš

ke O

štar

ije

Smilj

an

Lun

Nov

alja

Cas

kaPriz

na

Jabl

anac

Kra

sno

Ličk

i Osi

k

Peru

šić

Kor

enic

a

Vrho

vine

Kut

erev

o

Svet

i Jur

aj

Senj

Bri

nje

Rak

ovic

aSa

bors

ko

Plaš

ki

Slun

j

Josi

pdol

Ošt

arije

Toun

j

Ogu

lin

Krn

jak

Vojn

Bar

ilovi

ć

Kar

lova

c

Gen

eral

ski S

tol

Bos

iljev

o

Dug

a R

esa

Rib

nik

Net

retić

Oza

lj

Dra

gani

ć

Oto

čac

Star

igra

d

Kar

loba

g

Star

a N

oval

ja

Cet

ingr

ad

3 71

hr

vašk

a

hr

vašk

a

1. S

redn

jeve

ško

mes

to O

zalj,

ww

w.oz

alj.h

r2.

Vin

ska c

esta

Oza

lj–Vi

vodi

na,

ww

w.vin

ari-v

ocar

i-oza

lj.hr

3. H

idro

cent

rala

»M

unja

ra«,

ww

w.oz

alj-t

z.hr

4. R

ibni

k, w

ww.

ribni

cka-

dolin

a.co

m5.

Net

reti

ć, w

ww.

netr

etic

.hr

6. D

ubov

ac, w

ww.

dubo

vac.i

nfo

7. D

uga

Resa

, ww

w.tz

-dug

ares

a.hr

8. K

arlo

vac,

ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

9. B

osilj

evo,

ww

w.bo

silje

vo.h

r10

. Bar

ilovi

ć, w

ww.

opci

na-b

arilo

vic.h

r11

. Bre

zno

Dju

lin p

onor

, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr12

. Nov

igra

d, w

ww.

udru

ga-k

amel

eon.

hr13

. Bel

e in

Sam

arsk

e st

ene,

ww

w.tz

kz.h

r14

. Ogu

lin, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr15

. Tou

nj, w

ww.

toun

j.hr

16. S

ir iz

Tou

nja,

vol

imsir

.com

17. Č

iste

reke

, ww

w.tz

kz.h

r18

. Ris

(Lyn

x), w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

19. P

lani

ka (L

eont

opod

ium

alp

inum

)20

. Vol

k (C

anis

lupu

s), w

ww.

life-

vuk.

hr21

. Lili

ja (L

ilium

), m

ojcv

ijet.h

r22

. Pla

ški,

ww

w.pl

aski

-lika

.com

23. S

lunj

, ww

w.tz

-slu

nj.h

r24

. Ras

toke

, ww

w.tz

-slu

nj.h

r25

. Cet

ingr

ad, w

ww.

cetin

grad

.org

26. S

arde

la (S

ardi

na p

ilcha

rdus

), w

ww.

tz-s

enj.h

r27

. Neh

aj, w

ww.

tz-s

enj.h

r28

. Sok

olac

, ww

w.br

inje

.hr

29. M

edve

d (U

rsus

arc

tos)

, ww

w.br

inje

.hr

30. J

ame

Bara

ćeve

špilj

e,

ww

w.ba

race

ve-s

pilje

.hr

31. S

enjs

ka k

ated

rala

, ww

w.tz

-sen

j.hr

32. P

ostr

v (S

alm

o tr

utta

), w

ww.

gack

a.hr

33. P

erun

ika

(Iri

s), m

ojcv

ijet.h

r34

. Liš

ka h

iša,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m35

. Dre

žnik

, ww

w.tz

kz.h

r36

. Zav

ižan

, w

ww.

tz-s

enj.h

r/pl

anin

arsk

i-dom

-zav

izan

37. J

apod

ska

kapa

, ww

w.ud

bina

.com

38. O

toča

c, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

39. K

lapa

vica

(Myt

ilus g

allo

prov

inci

alis

), w

ww.

tz-s

enj.h

r40

. Luk

ina

jam

a,

ww

w.sp

eleo

logi

ja.h

r/lu

kina

jam

a41

. Sve

tišč

e M

ater

e bo

žje,

ww

w.kr

asno

.hr

42. K

osin

jski

mis

al, t

z-pe

rusic

.hr

43. G

acka

, ww

w.ga

cka.

hr44

. Liš

ka o

vca

(pra

men

ka),

ww

w.hp

a.hr

45. P

litvi

ška

jeze

ra, n

p-pl

itvic

ka-je

zera

.hr

46. G

ozdo

vi P

lješe

vice

, ww

w.pl

save

z.hr

47. L

unjs

ka o

ljka,

ww

w.lu

n.hr

48. L

un, w

ww.

lun.

hr49

. Pom

orsk

i rez

erva

t, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r 50

. Vel

iki K

ozja

k, w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

51. Č

love

ška

ribi

ca, w

ww.

spel

eolo

gija

.hr

52. M

ost v

Kos

inju

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m53

. Jap

odsk

i uha

ni, w

ww.

min

-kul

ture

.hr

54. N

oval

jski

relik

viar

ij, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r55

. Cas

ka, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r56

. Vel

ebit

ska

dege

nija

(Deg

enija

Vel

ibit

ica)

, hi

rc.b

otan

ic.h

r57

. Kiz

a, w

ww.

plsa

vez.

hr58

. Jam

ski p

ark

Gra

bova

ča,

ww

w.pp

-gra

bova

ca.h

r59

. Lič

ki O

sik,

ww

w.tz

-gos

pic.h

r60

. Ant

ična

nah

ajal

išča

, ww

w.am

zd.h

r61

. Sam

osta

n sv

. Jož

efa,

ww

w.tz

-kar

loba

g.hr

62. B

aške

Ošt

arije

, ww

w.tz

-gos

pic.h

r63

. Roj

stna

hiš

a A

ntej

a St

arče

vića

, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

64. G

ospi

ć, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

65. N

etop

irji

(Chr

iopt

era)

, w

ww.

spel

eolo

gija

.hr

66. G

ozdo

vi ig

last

ega

drev

ja, w

ww.

hrsu

me.

hr67

. Kov

ač (Z

eus f

aber

), w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r68

. Paš

ka č

ipka

, ww

w.pa

g-to

urism

.hr

69. S

imon

ović

a St

apin

a, w

ww.

plsa

vez.

hr70

. Mir

ila, w

ww.

rivije

ra-p

akle

nica

.hr

71. Z

ir, w

ww.

licko

senj

ska.

com

72. M

odra

s (V

iper

a am

mod

ytes

), w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

73. T

ulov

e gr

ede,

ww

w.pp

-vel

ebit.

hr74

. Sla

dkov

odne

ribe

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m75

. Bel

orep

ec (H

alia

eetu

s alb

icill

a),

ww

w.pp

-vel

ebit.

hr

1. M

edna

rodn

i fol

klor

ni fe

stiv

al,

ww

w.ka

-mff.

org

2. A

utoc

ross

, ww

w.rib

nick

a-do

lina.

com

3. V

ince

kovo

, ww

w.tz

-dug

ares

a.hr

4. M

estn

i muz

ej K

arlo

vec,

ww

w.gm

k.hr

5. D

nevi

piv

a, w

ww.

dani

piva

.com

6. R

ibol

ov, w

ww.

tzkz

.hr

7. H

isto

ria

viva

, ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

8. K

arlo

vac

mos

t wan

ted,

w

ww.

prom

enad

a-kl

ub.h

r9.

Ple

mišk

i sej

em D

ubov

ac,

ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

10. K

oles

arsk

i dog

odek

»Ci

klob

ajka

«,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

, 11

. Kol

esar

ski m

arat

on T

ri je

zera

, w

ww.

baba

roge

.hr

12. D

nevi

zel

ja, w

ww.

ogul

in.h

rw

ww.

aktiv

ni-o

dmor

.com

13

. Dne

vi m

edu,

ww

w.og

ulin

.hr

14. Č

olni

na

Mre

žnic

i, w

ww.

tzkz

.hr

15. R

afti

ng, w

ww.

kanu

king

-ava

ntur

a.hr

16. F

oto

safa

ri, w

ww.

tzkz

.hr

17. P

oučn

a bo

tani

čna

stez

a,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

18. O

gulin

ski f

esti

val p

ravl

jice,

w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr19

. Otr

oške

del

avni

ce,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

20. V

esla

nje

na je

zeru

Sab

ljaci

, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr21

. Ogl

edi,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m22

. Por

oka

v Ra

stok

ah,

ww

w.slu

nj-r

asto

ke.co

m23

. Sm

učan

je, w

ww.

tzkz

.hr

24. J

adra

nje,

ww

w.tz

-sen

j.hr

25. F

esti

val »

Sam

bast

ico

«, w

ww.

tz-s

enj.h

r26

. San

kanj

e, w

ww.

tzkz

.hr

27. L

ovst

vo, w

ww.

tzkz

.hr

28. P

okuš

eval

nica

sira

Slu

nj, w

ww.

tzkz

.hr

29. F

esti

val s

ever

noja

dran

skih

kla

p,

ww

w.se

nj.h

r30

. Usk

oški

dne

vi, w

ww.

tz-s

enj.h

r31

. Žga

nje,

ww

w.tz

kz.h

r32

. Maš

kare

, ww

w.ra

kovi

ca.h

r 33

. Fes

tiva

l » W

inne

toul

and

«,

ww

w.ra

kovi

ca.h

r 34

. Rib

iška

fešt

a v

Sv. J

urju

, ww

w.tz

-sen

j.h35

. Vzp

on n

a Za

viža

n, w

ww.

tz-s

enj.h

r36

. Aer

odro

m O

toča

c, w

ww.

otoc

ac.h

r37

. Lok

ostr

elst

vo, w

ww.

tzkz

.hr

38. D

nevi

zdra

viln

ih ra

stlin

Kar

lovš

ke žu

pani

je,

ww

w.ra

kovic

a.hr

39. K

onje

nišk

i mar

aton

, ww

w.ra

kovi

ca.h

r40

. Rib

olov

Sta

rigr

ad, w

ww.

tzkz

.hr

41. V

eleb

itsk

i bot

anič

ki v

rt,

ww

w.np

-sje

vern

i-vel

ebit.

hr42

. Eko

lošk

o-et

nolo

ški s

ejem

, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

43. Š

port

ni ri

bolo

v na

Gac

ki, w

ww.

gack

a.hr

44. P

litvi

ški m

arat

on, w

ww.

tzpl

itvic

e.hr

45. P

oučn

a st

eza

Star

i gra

d, w

ww.

rako

vica

.hr

46. T

ambu

rica

»ku

tere

vka«

, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

47. L

ov n

a di

vjo

svin

jo, w

ww.

lova

c.inf

o48

. Pri

redi

tev

Lunj

ska

mas

linad

a,

ww

w.tz

-nov

alja

.hr

49. J

adra

lec

na d

eski

, ww

w.tz

-sen

j.hr

50. P

ot P

rem

užić

eva

stez

a, w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

51. Z

avet

išče z

a mla

de m

edve

de,

ww

w.ku

tere

vo-m

edvj

edi.h

r52

. Ros

ijeva

kol

iba,

 w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

53. V

esla

nje

na je

zeru

Kru

šćic

a,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m54

. Jes

en v

Lik

i, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

55. J

amar

stvo

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m

56. R

azst

ava

pašk

e ov

ce in

sira

, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r57

. Spo

min

ski c

ente

r Nik

ola

Tesl

a,

ww

w.m

cnik

olat

esla

.hr

58. L

iški

liko

vni a

nali,

gos

pic-

onlin

e.co

m

59. L

iški

med

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m60

. Pot

aplja

nje,

ww

w.tz

-nov

alja

.hr

61. Z

rće,

ww

w.zr

ce.h

r 62

. Hot

el V

eleb

no, B

aške

Ošt

arije

, w

ww.

tz-k

arlo

bag.

hr

63. M

uzej

Lik

e, g

ospi

c-on

line.

com

64

. Liš

ki k

rom

pir,

ww

w.lo

vina

c.hr

65. P

laže

, ww

w.tz

-nov

alja

.hr

66. G

lasb

eno

pole

tje

v G

ospi

ću,

gosp

ic-o

nlin

e.co

m

67. M

otor

isti

čni d

nevi

, ww

w.tz

-gos

pic.h

r 68

. Pla

nina

rjen

je, w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

69. P

rost

o pl

ezan

je, w

ww.

pakl

enic

a.hr

70

. Lov

stvo

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m71

. Sej

em li

ških

pro

izvo

dov,

ww

w.gr

acac

.hr

ra

sto

ke

oto

k pag

Don

ji La

pac

Udb

ina

Lovi

nac

Gos

pić

Baš

ke O

štar

ije

Smilj

an

Lun

Nov

alja

Cas

ka

Jabl

anac

Kra

sno

Ličk

i Osi

k

Peru

šić

Kor

enic

a

Vrho

vine

Kut

erev

o

Svet

i Jur

aj

Senj

Bri

nje

Rak

ovic

aSa

bors

ko

Plaš

ki

Slun

j

Josi

pdol

Ošt

arije

Toun

j

Ogu

lin

Krn

jak

Vojn

Bar

ilovi

ć

Kar

lova

c

Gen

eral

ski S

tol

Bos

iljev

o

Dug

a R

esa

Rib

nik

Net

retić

Oza

lj

Dra

gani

ć

Oto

čac

Star

igra

d

Kar

loba

g

Star

a N

oval

ja

Cet

ingr

ad

li-k

a

2223

24

35

ra

sto

ke

plit

vič

ka

jez

era

oto

k pag

du

bo

vac

no

vig

ra

d

đu

lin

po

no

r

sok

ola

c

neh

aj

luk

ina ja

ma

vel

iki k

oz

jak

kiz

a

deg

enia

vel

ebit

ica

leo

nto

pod

ium

a

lpin

um

lili

um

iris

c

ro

atic

a

tulo

ve

gr

ede

sim

on

ov

ića

sta

pin

a

bij

ele

i

sam

ar

ske

stij

ene

li-k

a

zir

Don

ji La

pac

Udb

ina

Lovi

nac

Gos

pić

Baš

ke O

štar

ije

Smilj

an

Lun

Nov

alja

Cas

kaPriz

na

Jabl

anac

Kra

sno

Ličk

i Osi

k

Peru

šić

Kor

enic

a

Vrho

vine

Kut

erev

o

Svet

i Jur

aj

Senj

Bri

nje

Rak

ovic

aSa

bors

ko

Plaš

ki

Slun

j

Josi

pdol

Ošt

arije

Toun

j

Ogu

lin

Krn

jak

Vojn

Bar

ilovi

ć

Kar

lova

c

Gen

eral

ski S

tol

Bos

iljev

o

Dug

a R

esa

Rib

nik

Net

retić

Oza

lj

Dra

gani

ć

Oto

čac

Star

igra

d

Kar

loba

g

Star

a N

oval

ja

Cet

ingr

ad

3 71

hr

vašk

a

hr

vašk

a

1. S

redn

jeve

ško

mes

to O

zalj,

ww

w.oz

alj.h

r2.

Vin

ska c

esta

Oza

lj–Vi

vodi

na,

ww

w.vin

ari-v

ocar

i-oza

lj.hr

3. H

idro

cent

rala

»M

unja

ra«,

ww

w.oz

alj-t

z.hr

4. R

ibni

k, w

ww.

ribni

cka-

dolin

a.co

m5.

Net

reti

ć, w

ww.

netr

etic

.hr

6. D

ubov

ac, w

ww.

dubo

vac.i

nfo

7. D

uga

Resa

, ww

w.tz

-dug

ares

a.hr

8. K

arlo

vac,

ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

9. B

osilj

evo,

ww

w.bo

silje

vo.h

r10

. Bar

ilovi

ć, w

ww.

opci

na-b

arilo

vic.h

r11

. Bre

zno

Dju

lin p

onor

, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr12

. Nov

igra

d, w

ww.

udru

ga-k

amel

eon.

hr13

. Bel

e in

Sam

arsk

e st

ene,

ww

w.tz

kz.h

r14

. Ogu

lin, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr15

. Tou

nj, w

ww.

toun

j.hr

16. S

ir iz

Tou

nja,

vol

imsir

.com

17. Č

iste

reke

, ww

w.tz

kz.h

r18

. Ris

(Lyn

x), w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

19. P

lani

ka (L

eont

opod

ium

alp

inum

)20

. Vol

k (C

anis

lupu

s), w

ww.

life-

vuk.

hr21

. Lili

ja (L

ilium

), m

ojcv

ijet.h

r22

. Pla

ški,

ww

w.pl

aski

-lika

.com

23. S

lunj

, ww

w.tz

-slu

nj.h

r24

. Ras

toke

, ww

w.tz

-slu

nj.h

r25

. Cet

ingr

ad, w

ww.

cetin

grad

.org

26. S

arde

la (S

ardi

na p

ilcha

rdus

), w

ww.

tz-s

enj.h

r27

. Neh

aj, w

ww.

tz-s

enj.h

r28

. Sok

olac

, ww

w.br

inje

.hr

29. M

edve

d (U

rsus

arc

tos)

, ww

w.br

inje

.hr

30. J

ame

Bara

ćeve

špilj

e,

ww

w.ba

race

ve-s

pilje

.hr

31. S

enjs

ka k

ated

rala

, ww

w.tz

-sen

j.hr

32. P

ostr

v (S

alm

o tr

utta

), w

ww.

gack

a.hr

33. P

erun

ika

(Iri

s), m

ojcv

ijet.h

r34

. Liš

ka h

iša,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m35

. Dre

žnik

, ww

w.tz

kz.h

r36

. Zav

ižan

, w

ww.

tz-s

enj.h

r/pl

anin

arsk

i-dom

-zav

izan

37. J

apod

ska

kapa

, ww

w.ud

bina

.com

38. O

toča

c, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

39. K

lapa

vica

(Myt

ilus g

allo

prov

inci

alis

), w

ww.

tz-s

enj.h

r40

. Luk

ina

jam

a,

ww

w.sp

eleo

logi

ja.h

r/lu

kina

jam

a41

. Sve

tišč

e M

ater

e bo

žje,

ww

w.kr

asno

.hr

42. K

osin

jski

mis

al, t

z-pe

rusic

.hr

43. G

acka

, ww

w.ga

cka.

hr44

. Liš

ka o

vca

(pra

men

ka),

ww

w.hp

a.hr

45. P

litvi

ška

jeze

ra, n

p-pl

itvic

ka-je

zera

.hr

46. G

ozdo

vi P

lješe

vice

, ww

w.pl

save

z.hr

47. L

unjs

ka o

ljka,

ww

w.lu

n.hr

48. L

un, w

ww.

lun.

hr49

. Pom

orsk

i rez

erva

t, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r 50

. Vel

iki K

ozja

k, w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

51. Č

love

ška

ribi

ca, w

ww.

spel

eolo

gija

.hr

52. M

ost v

Kos

inju

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m53

. Jap

odsk

i uha

ni, w

ww.

min

-kul

ture

.hr

54. N

oval

jski

relik

viar

ij, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r55

. Cas

ka, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r56

. Vel

ebit

ska

dege

nija

(Deg

enija

Vel

ibit

ica)

, hi

rc.b

otan

ic.h

r57

. Kiz

a, w

ww.

plsa

vez.

hr58

. Jam

ski p

ark

Gra

bova

ča,

ww

w.pp

-gra

bova

ca.h

r59

. Lič

ki O

sik,

ww

w.tz

-gos

pic.h

r60

. Ant

ična

nah

ajal

išča

, ww

w.am

zd.h

r61

. Sam

osta

n sv

. Jož

efa,

ww

w.tz

-kar

loba

g.hr

62. B

aške

Ošt

arije

, ww

w.tz

-gos

pic.h

r63

. Roj

stna

hiš

a A

ntej

a St

arče

vića

, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

64. G

ospi

ć, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

65. N

etop

irji

(Chr

iopt

era)

, w

ww.

spel

eolo

gija

.hr

66. G

ozdo

vi ig

last

ega

drev

ja, w

ww.

hrsu

me.

hr67

. Kov

ač (Z

eus f

aber

), w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r68

. Paš

ka č

ipka

, ww

w.pa

g-to

urism

.hr

69. S

imon

ović

a St

apin

a, w

ww.

plsa

vez.

hr70

. Mir

ila, w

ww.

rivije

ra-p

akle

nica

.hr

71. Z

ir, w

ww.

licko

senj

ska.

com

72. M

odra

s (V

iper

a am

mod

ytes

), w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

73. T

ulov

e gr

ede,

ww

w.pp

-vel

ebit.

hr74

. Sla

dkov

odne

ribe

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m75

. Bel

orep

ec (H

alia

eetu

s alb

icill

a),

ww

w.pp

-vel

ebit.

hr

1. M

edna

rodn

i fol

klor

ni fe

stiv

al,

ww

w.ka

-mff.

org

2. A

utoc

ross

, ww

w.rib

nick

a-do

lina.

com

3. V

ince

kovo

, ww

w.tz

-dug

ares

a.hr

4. M

estn

i muz

ej K

arlo

vec,

ww

w.gm

k.hr

5. D

nevi

piv

a, w

ww.

dani

piva

.com

6. R

ibol

ov, w

ww.

tzkz

.hr

7. H

isto

ria

viva

, ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

8. K

arlo

vac

mos

t wan

ted,

w

ww.

prom

enad

a-kl

ub.h

r9.

Ple

mišk

i sej

em D

ubov

ac,

ww

w.ka

rlova

c-to

urist

info

.hr

10. K

oles

arsk

i dog

odek

»Ci

klob

ajka

«,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

, 11

. Kol

esar

ski m

arat

on T

ri je

zera

, w

ww.

baba

roge

.hr

12. D

nevi

zel

ja, w

ww.

ogul

in.h

rw

ww.

aktiv

ni-o

dmor

.com

13

. Dne

vi m

edu,

ww

w.og

ulin

.hr

14. Č

olni

na

Mre

žnic

i, w

ww.

tzkz

.hr

15. R

afti

ng, w

ww.

kanu

king

-ava

ntur

a.hr

16. F

oto

safa

ri, w

ww.

tzkz

.hr

17. P

oučn

a bo

tani

čna

stez

a,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

18. O

gulin

ski f

esti

val p

ravl

jice,

w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr19

. Otr

oške

del

avni

ce,

ww

w.tz

-gra

da-o

gulin

a.hr

20. V

esla

nje

na je

zeru

Sab

ljaci

, w

ww.

tz-g

rada

-ogu

lina.

hr21

. Ogl

edi,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m22

. Por

oka

v Ra

stok

ah,

ww

w.slu

nj-r

asto

ke.co

m23

. Sm

učan

je, w

ww.

tzkz

.hr

24. J

adra

nje,

ww

w.tz

-sen

j.hr

25. F

esti

val »

Sam

bast

ico

«, w

ww.

tz-s

enj.h

r26

. San

kanj

e, w

ww.

tzkz

.hr

27. L

ovst

vo, w

ww.

tzkz

.hr

28. P

okuš

eval

nica

sira

Slu

nj, w

ww.

tzkz

.hr

29. F

esti

val s

ever

noja

dran

skih

kla

p,

ww

w.se

nj.h

r30

. Usk

oški

dne

vi, w

ww.

tz-s

enj.h

r31

. Žga

nje,

ww

w.tz

kz.h

r32

. Maš

kare

, ww

w.ra

kovi

ca.h

r 33

. Fes

tiva

l » W

inne

toul

and

«,

ww

w.ra

kovi

ca.h

r 34

. Rib

iška

fešt

a v

Sv. J

urju

, ww

w.tz

-sen

j.h35

. Vzp

on n

a Za

viža

n, w

ww.

tz-s

enj.h

r36

. Aer

odro

m O

toča

c, w

ww.

otoc

ac.h

r37

. Lok

ostr

elst

vo, w

ww.

tzkz

.hr

38. D

nevi

zdra

viln

ih ra

stlin

Kar

lovš

ke žu

pani

je,

ww

w.ra

kovic

a.hr

39. K

onje

nišk

i mar

aton

, ww

w.ra

kovi

ca.h

r40

. Rib

olov

Sta

rigr

ad, w

ww.

tzkz

.hr

41. V

eleb

itsk

i bot

anič

ki v

rt,

ww

w.np

-sje

vern

i-vel

ebit.

hr42

. Eko

lošk

o-et

nolo

ški s

ejem

, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

43. Š

port

ni ri

bolo

v na

Gac

ki, w

ww.

gack

a.hr

44. P

litvi

ški m

arat

on, w

ww.

tzpl

itvic

e.hr

45. P

oučn

a st

eza

Star

i gra

d, w

ww.

rako

vica

.hr

46. T

ambu

rica

»ku

tere

vka«

, w

ww.

tz-o

toca

c.hr

47. L

ov n

a di

vjo

svin

jo, w

ww.

lova

c.inf

o48

. Pri

redi

tev

Lunj

ska

mas

linad

a,

ww

w.tz

-nov

alja

.hr

49. J

adra

lec

na d

eski

, ww

w.tz

-sen

j.hr

50. P

ot P

rem

užić

eva

stez

a, w

ww.

pp-v

eleb

it.hr

51. Z

avet

išče z

a mla

de m

edve

de,

ww

w.ku

tere

vo-m

edvj

edi.h

r52

. Ros

ijeva

kol

iba,

 w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

53. V

esla

nje

na je

zeru

Kru

šćic

a,

ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m54

. Jes

en v

Lik

i, w

ww.

tz-g

ospi

c.hr

55. J

amar

stvo

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m

56. R

azst

ava

pašk

e ov

ce in

sira

, w

ww.

tz-n

oval

ja.h

r57

. Spo

min

ski c

ente

r Nik

ola

Tesl

a,

ww

w.m

cnik

olat

esla

.hr

58. L

iški

liko

vni a

nali,

gos

pic-

onlin

e.co

m

59. L

iški

med

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m60

. Pot

aplja

nje,

ww

w.tz

-nov

alja

.hr

61. Z

rće,

ww

w.zr

ce.h

r 62

. Hot

el V

eleb

no, B

aške

Ošt

arije

, w

ww.

tz-k

arlo

bag.

hr

63. M

uzej

Lik

e, g

ospi

c-on

line.

com

64

. Liš

ki k

rom

pir,

ww

w.lo

vina

c.hr

65. P

laže

, ww

w.tz

-nov

alja

.hr

66. G

lasb

eno

pole

tje

v G

ospi

ću,

gosp

ic-o

nlin

e.co

m

67. M

otor

isti

čni d

nevi

, ww

w.tz

-gos

pic.h

r 68

. Pla

nina

rjen

je, w

ww.

np-s

jeve

rni-v

eleb

it.hr

69. P

rost

o pl

ezan

je, w

ww.

pakl

enic

a.hr

70

. Lov

stvo

, ww

w.lic

kose

njsk

a.co

m71

. Sej

em li

ških

pro

izvo

dov,

ww

w.gr

acac

.hr

Senj

Klenovica

Brinje

Sv. Juraj

Biljevine

Jezerane

Ogulin

Josipdol

Saborsko

KrnjakVrbovsko

Ozalj

Karlovac

Duga Resa

Generalski Stol

Bosiljevo

Slunj

Rakovica

GrabovacLetinac

Dabar

Podum

Bilaj

Medak

Budak

Ljubovo

Krbava

Korenica

Vrpile

Prijeboj

Borje

Karlobag

MetajnaKolan

Rab

Novalja

St. Novalja

Pag

Gorica

Rtina Starigrad

Povljana

Prizna

Cesarica

Udbina

Lovinac

Sv. Rok

Donji Lapac

Prozor

Krasno

Starigrad

Lukovo

Goljak

D. KosinjLipovo Polje

Kosinjski Bakovac

Bakovac

Klanac

Smiljan

Trnovac

Jablanac G. Kosinj

KuterevoSinac

Vrhovine

li-ka

Lika – Karlovec

Lika – Karlovec Festival pravljice

Festival pravljiceLika – Karlovec

Od Evrope

hrvaška

Senj

Klenovica

Brinje

Sv. Juraj

Biljevine

Jezerane

Ogulin

Josipdol

Saborsko

KrnjakVrbovsko

Ozalj

Karlovac

Duga Resa

Generalski Stol

Bosiljevo

Slunj

Rakovica

GrabovacLetinac

Dabar

Podum

Bilaj

Medak

Budak

Ljubovo

Krbava

Korenica

Vrpile

Prijeboj

Borje

Karlobag

MetajnaKolan

Rab

Novalja

St. Novalja

Pag

Gorica

Rtina Starigrad

Povljana

Prizna

Cesarica

Udbina

Lovinac

Sv. Rok

Donji Lapac

Prozor

Krasno

Starigrad

Lukovo

Goljak

D. KosinjLipovo Polje

Kosinjski Bakovac

Bakovac

Klanac

Smiljan

Trnovac

Jablanac G. Kosinj

KuterevoSinac

Vrhovine

li-ka

Lika – Karlovec

Lika – Karlovec Festival pravljice

Festival pravljiceLika – Karlovec

Od Evrope

hrvaška