likovi-antagonisti_07

8/13/2019 Likovi-antagonisti_07

1/185

Kopirajtot na ovaa kniga, kako i nejzinatasodrìna, & pripa|aat na avtorkata. Ne edozvoleno nikakvo razmnoùvawe ilikoristewe bez nejzina soglasnost. Moè dase koristi isklu~ivo za individualnipotrebi.

6


2/185

Angelina Banovi}-Markovska

s t r u k t u r a i f u n k c i j a n a

LIKOVI-ANTAGONISTIvo eden makedonski realisti~en roman

MAGORSkopje, 2001

7


3/185

MAGOR DOO SkopjeEdicija Nauka

Angelina Banovi}-MarkovskaLIKOVI-ANTAGONISTI

Recenzenti

D-r Kata ]ulavkovaD-r Nadica Petkovska

Angelina Banovi}-Markovska, 2001

Ovaa publikacija e finansirana vo ramkite naProgramata na Ministerstvoto za kultura za 2001

godina, kako individualen proekt

CIP Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska bibliotekaSv. Kliment Ohridski, Skopje

821.163.3.0

BANOVI]-Markovska, AngelinaStruktura i funkcija na likovi-antagonisti vo

eden makedonski realisti~en roman / AngelinaBanovi}-Markovska. Skopje : Magor, 2001. 201str. ; 18 sm. (Edicija Nauka)

Stv. nasl. na prednasl. str. i vo kolofonot:Likovi-anatagonisti. Fusnoti kon tekstot. Registri. Bibliografija: str. 195-201

ISBN 9989-851-36-0

8


4/185

SODR@INA

PREDGOVOR.................................................................... 9

Kon istorijata na kategorijata knièven lik....11

ISTATUSOT NA LIKOT VO LITERATURNITETEORII DO XXVEK................. ................................. 23

Aristotel i anti~kata teoriska misla ............... 25sistasa na pragmi .......................................................26mimesis pojesis .........................................................28mimesa diegesa ...........................................................31ethosvs pratton........................................................34verojatnost i motivacija........................................39

Formalisti~kiot princip i statusot na likot voteoriite na Toma{evski, Prop i Lotman............44

likot i prikaznata ...................................................44

atributite, likovite i nivnoto zna~ewe .........46antropomorfizacija na kategorijataknièven lik ................................................................50terminolo{ki distinkcii:tip ikarakter.....................................................54

IIRAZVOJOT NA MAKEDONSKATAKRITI^KO-TEORISKA MISLA......................... 59

Stavovite na makedonskite kriti~ari zalikovite vo romanot Ona {to be{e nebo ...........61

individualizacija na likovite...............................62inercija na antagonisti~kite sili .....................67instinkt i motivacija ............................................72antropocentrizam.....................................................77vostanovuvawe na kategorijatasubjekt..........79mreà na binarni alternacii .................................81

9


5/185


6/185

NAMESTO POGOVOR ............................................. 185

TEORISKO-KRITI^KA BIBLIOGRAFIJA

11


7/185

PPRREEDDGGOOVVOORR

12


8/185

Kon istorijata na kategorijatakni`even lik

Interesot na ovaa studija e naso~en konedna literaturna kategorija, za koja vorazli~ni epohi, bile primenuvani razli~niimiwa. Nejzinoto interpretirawe ne zaviselosamo od mislewata koi varirale vo ramkite naliteraturno-istoriskata perspektiva, tuku iod nau~nite i duhovnite paradigmi vo koi seustrojuvale site termini svrzani so poimite~ovek, li~nost, lice,individua, identitet isubjekt. Od tie pri~ini sosema razbirliva }ebide i na{ata pretpazlivost pri analizata naovaa kategorija.

Paradoksalno no vistinito i pokrajtoa {to denes vo nekoi postmoderniostvaruvawa, likot e staven vo pozicija nanekakov fiktiven ili proizvolen inicijal kojgi zagubil stabilnosta i edinstvoto, koj serasprsnal vo nekakvi protivre~ni te`neewakoi labavo kru`at okolu negovoto ime istorijata na ovaa literaturno-teoriskakonfiguracija n# uveruva deka s# do sredinatana ovoj vek, kako rezultat na Aristotelovata

mimeti~ka paradigma, poimot lik ja igral

onaa sporedna uloga {to mu bila dodelena. Tojdolgo vreme bil edna od najmimeti~kitekategorii vo kriti~kiot vokabular na

13


9/185

literaturnite prosleduva~i, koi so primenatana konsupstancijalnite poimi svojstvo ikarakter (ethos), go definirale likot kakofikcionalen prikaz na nekoja li~nost, od kadeproizlegle site posledici svrzani so negovitekriti~ki interpretacii.

No, za da se rasvetlat sitenedorazbirawa, denes treba da se podvle~edeka pretstavata za likot e rezultat naiskustvoto na ~itatelot. Toj e edinstveniotfenomen koj uspeva da ja odrì negovataedinstvenost i da go osigura negoviotidentitet, i toa blagodarenie na li~noto imekoe gi obedinuva site karakteristikirasfrleni niz tekstot. Vistina, od dene{naperspektiva, iskustvoto na ~itatelot suvereno

ja poni{tuva dvojnata egzistencija na likot kako pretekst na fikcijata i vo kontekst

so nea no ne go zanemaruva i soznanieto dekane e dovolno idealisti~kiot poim na li~nostasamo da se prenese vrz fantazmagori~niotplan na literaturnoto delo, naprotiv,sovremenite semioti~ari i teoreti~ari naliteraturata zastapuvaat sosema poinakvogledi{te.

Ubedeni deka za ontolo{katadefinicija na likot bila vinovna

referencijalnata iluzija na tekstot koja goovozmoìla negovoto nekriti~koizedna~uvawe so poimot ìvo su{testvo, tieuvidele deka likot ne e samo su{tina pogodnaza klasirawe, tuku najva`niot u~esnik vonastanot. Kako dejstvitel, toj ne moèl da

14


10/185

bide opi{an i klasiran so poimot li~nost,nitu moèl da bide definiran so psiholo{kitermini po su{tina. Zatoa, bez ogled kakodotoga{ bil narekuvan (aktant ili dramatis

personae), vo ramkite na sovremenataliteraturna teorija likot izdejstvuval

specifi~na deskripcija. Iako, nadvor od neane moèlo da se manipulira so nekakvibinarni odluki, nitu pak moèlo da stane zborza nekakvi taksinomiski modeli, sepak,modernata nauka ne se osmelila taka lesno dagi zanemari najva`nite momenti koi jaodbeleàle ovaa knièvno-teoriskakonfiguracija niz vekovite.

Poznato e deka novite aspiracii,videle vo naratologijata (vo teorijata naprozata), otvorenost za poinakvi mo`nosti. Sousvojuvaweto na poimot motivacija, na

primer, se ovozmoìlo namaluvawe nailuzornata ontolo{ka egzistencija na likot,pa starata Aristotelova opredelba zapodobri, polo{i ili likovi sli~ni na nassamite, bila nadgradena so tezata na EdvardMorgan Forster1 (E. M. Forster) koj, od ednastrana, razlikuval sferi~ni, dlaboki,dinami~ni i pove}eslojni, a od druga plo~esti, povr{ni, stati~ni ili stereotipnilikovi. Tipologijata na formalistite pak,ponudila eden sosema poinakov pristap,soodveten za nivnata teoriska {kola. Baziranvrz klasi~nite Aristotelovi kriteriumi

1E. M. Forster, Vidovi romana,Izraz, Sarajevo, 1965

15


11/185

formalisti~kiot pristap ja zastapuval tezatadeka likot e proizvod na zapletot, deka eu~esnik aktant, a ne ìvo su{testvo i dekanajvaèn i edinstven aspekt e negovatafunkcija. Spored ovie opredelbi najva`nobilo {to pravi likot, a ne {to toj

pretstavuva, zatoa formalistite veruvaledeka likot e sekundaren po odnos na zapletot,pa duri i nebiten za prikaznata.

Nadgraduvaj}i gi svoite stavovi vrzpostojnata formalisti~ka teorija,pripadnicite na strukturalisti~kata {kola(Klod Bremon, Cvetan Todorov, Alìrdas@ilien Gremas, a osobeno Rolan Bart),najprvin go definirale likot kako u~esnik vonastanot, a potoa go promenile svoetostanovi{te. Bart, na primer, ve}e ne veruvaldeka egzistentite im podleàt na nastanite,

tuku deka tie se proizvod na izvesnikombinacii koi se otkrivaat preku nivniotsemi~ki kod. Vo taa smisla, akostrukturalistite priznavale samodejstviteli okolu koi se grupiraleostanatite elementi na deloto, ne samo {tobilo mo`no eden lik da primi pove}e ulogi,tuku stanalo sosema realno i pove}e likovi daispolnuvaat samo edna uloga. Taka, razviena voknigata Morfologija na bajkata (1928) odruskiot teoreti~ar Vladimir Jakovlevi~Prop i nadopolneta so studijataDveste iljadidramski situacii (1950) od strana nafrancuskiot istraùva~ Etjen Surio, ovaakonstatacija ponudila u{te edna mo`nost za

16


12/185

nadminuvawe na Aristotelovata mimeti~kaparadigma i nejzina zamena so druga semioti~ka. Taa go tretirala likot kakoelement na literaturniot tekst, pa so ogled natoa {to vo edno prozno literaturno delo,osven sintagmatskite, vladeat i paradigmatski

odnosi2

, nasproti tvrdeweto deka likot esekundaren po odnos na dejstvoto, validnastanala tezata spored koja dejstvoto, vsu{nost,mu sluì na likot.

[to e karakterot ako ne e odreditelna nastanot? [to e nastanot ako neilustracija na karakterot? se pra{uvalHenri Xejms (Henry James) vo Umetnosta na

romanot? Nastan e koga edna èna }e stane ipotprena so rakata na masata }e pogledne vovas na odreden na~in. Ako toa ne e nastan,mislam deka e mnogu te{ko toga{ da se kaè

{to e toa3. Zna~i, pretstaven, istovremeno, ikako slika na karakterot, ovoj citat }e n#odvede kon teorijata na amerikanskiotteoreti~ar Simor êtmen i kon negovotostanovi{te spored koe likot e paradigma nasvojstva, paradigma koja dejstvuva in praesentia iin absentia. No, duri so pojavata na Bartovatakniga S/Z, moèlo da stane zbor za vistinskapromena na prvobitniot status na likot:

2 Likot u~estvuva vo dvata odnosa: vo prviot preku

dejstvoto, a vo vtoriot blagodarenie na svoiteosobenosti.3 Henri Dèjms, Umetnost romana, Roman, Nolit, Beograd,1975, 45

17


13/185

kone~no, toj stanal sredi{te na prikaznata isostaven del od postapkata nare~enaimenuvawe. Izgradena vo procesot na~itaweto, ovaa postapka ukaùvala deka likotvertikalno go se~e sintagmatskiot sinxir nanastanite. Ottamu i uveruvaweto deka tie,

vsu{nost, postojat zaradi likovite a neobratno i deka vo psiholo{kata proza,sintagmatskata nasoka na prikaznata postoikako rezultat na nejzinata paradigmatskaorganizacija vo koja likot ima kapitalnauloga. Zatoa, pretstavuvaj}i go kako preminkon povisokite ramni{ta na interpretacijata,Rolan Bart }e napi{e: karakterot e pridavka,atribut, predikat (...) razlika dopolneta sonejzinata sopstvenost. Li~noto ime mudopu{ta na likot da egzistira nadvor odsemite... [tom nekoe ime (duri i kako zamenka)

postoi... semite stanuvaat predikati,induktori na vistinata, a Imeto subjekt.Moè da se kaè deka toa {to mu esvojstveno na raskaùvaweto, ne mu esvojstveno na dejstvoto tuku na likot kako

li~no ime: kako semi~ki materijal (...) koj janadopolnuva sopstvenosta na bitieto a imetogo ispolnuva so pridavki4.

Moèbi zvu~i preambiciozno, no edensovremen analiti~ki pristap ve}e gleda nalikot kako na obesvesten element, kako naproizvod i segment od narativnata gramatikaza koja toj e sostavka od nekolku

4Roland Barthes, S/Z, Editions du Seuil, Paris, 1970, 196 197

18


14/185

paradigmatski ramni{ta. Edna vakvaperspektiva celosno go uriva klasi~niotmetadiskurs za likot i otvora mo`nost za ednapoinakva pretstava. No, ne treba dazaboravime deka sekoe nepromisleno ili gruboizedna~uvawe na likot so pi{uvaniot zbor, bi

bilo samo edno besmisleno ograni~uvawe,za{to, dejstvata {to likot gi izvr{uva moàtda bidat protivre~ni na svojstvata {to toj giposeduva. Ovaa stanuva osobeno va`no zarazvojot na sovremenata naratologija, za{tona toj na~in nejzinoto razmisluvawe zalikovite se naso~uva kon nivnotoparadigmatsko ramni{te i kon pra{aweto{to, vsu{nost, ozna~uva poimot svojstvo?

Ako se soglasime so razmisluvaweto naSimor êtmen5 koj vo nastanot videlnarativen predikat, toga{ e sosema

razbirlivo {to denes, vo supstantivotsvojstvoto, moème da vidime narativnapridavka. No, bidej}i pridavkite se sodrànivo dlabinskata struktura na tekstot, zasvojstvata }e re~eme deka postojat naramni{te na prikaznata, deka siot diskurspostoi za da go pottikne nivnoto pojavuvawe vona{ata ~itatelska svest. Ottamu, nasprotiForsterovite plo~esti likovi ~iipostapki bea predvidlivi a paradigmatateleolo{ka sferi~nite likovi nema daimaat samo sprotivni ili kontradiktorni

5Seymour Chatman, Karakter u pripovjednom tekstu,Republika,3/1983, 10

19


15/185

svojstva, tuku i zbiena paradigma koja }e goote`ne nivnoto opi{uvawe. No, so ogled nanivnite nepredvidlivi postapki i zamrseniotdijalog, prou~uvaweto na likovite }epodrazbira i upotreba na psiholo{kivokabular koj nema da ja isklu~i

ortografijata, no }e n# potseti deka se raboti,vsu{nost, za edna polivalentna i polisemi~nakategorija poradi koja naukite ne seisklu~uvaat, tuku me|usebno se nadopolnuvaat.I tokmu semite najmalite zna~enskiedinici koi ja konstruiraat pretstavata zapredmetniov poim n# obvrzuvaat da japrifatime odredbata semanti~ka celina,ili podobro, efekt na tekstot i da mu sepribliìme na likot kako na su{testvenelement na psiholo{kata proza, za koja RolanBart go veli slednovo: Raskaùvawata vo koi

se me{aat subjektot i objektot vo ist lik seraskaùvawa na potraga po samiot sebesi, posopstveniot identitet6.

Se ~ini deka istaknuvaweto na tematapotragapo identitetoti naglasuvaweto nasubjektivnosta, svedo~at za otsustvoto nafizi~ko dejstvo vo eden specifi~en tipraskaùvawa. Imeno, vo psiholo{kata proza,mislite i ~uvstvata na likovite seprilagodeni do stepen na edinstveno dejstviekoe ja pravi skoro nezabele`liva

6 Rolan Bart, Uvod vo strukturalnata analiza naraskaùvaweto, Teorija na prozata, Detska radost,Skopje, 1996, 159 (fusnotata br. 45 kurzivot e moj).

20


16/185

artikulacijata na fizi~koto. Kako rezultatna toa, sozdadeni se najkarekteristi~nite temina sovremenata proza: otu|enosta, osamenosta ipotragata na protagonistite po integrirawetona nivniot identitet. No, so ogled na toa {tosekoe raskaùvawe poznava vakvi ili sli~ni

potragi, moè da se re~e deka sekojliteraturen subjekt, vo pomala ili pogolemamera, vsu{nost, e antagonisti~en.

I kone~no, zo{to odlu~ivme tokmu nakategorijata likovi-antagonisti da &pridademe tolkavo zna~ewe? Pri~inata zaovaa orientacija leì vo ubeduvaweto dekanepravednoto zapostavuvawe na likot po odnosna nastanite (sobitijata ili dejstvata),kako da go zanemaril postoeweto napsiholo{kite romani vo makedonskataliteraturna i realisti~ka produkcija.

Naprotiv. Tokmu tie ukaùvaat na faktotdeka osnovniot jazol okolu koj se gradi seta

umetni~ka zamisla e likot, no ne onojtipiziran i pasiviziran konstrukt podredenna nastanot, tuku aktivniot u~esnik voprikaznata, onojkoj e, istovremeno, ipattientusi agentus. Toj lik (ili egzistent sporedterminologijata na êtmen) poseduva obele`jakoi ne te`neat kon kondenzirawe ilisveduvawe na edinstven aspekt. Naprotiv,heterogenosta na negovite svojstva ja dava onaaspecifi~na iluzija koja ne otkrivaindividualni su{testva tuku situacii koin# uveruvaat deka psihologijata e smestena vo~itatelite, a ne vo likovite.

21


17/185

Ottamu i na{ata opredelba za ovaaanaliza da izbereme roman od redot napsiholo{kata realisti~ka tradicija, kade {toeksplicitnosta na fenomenot lik ne samo {to}e ukaè deka se raboti za koherentna iintegralna edinica na raskaùvaweto, tuku i

deka stanuva zbor za edna imanentnaliteraturna kategorija. Imaj}i predvid dekamakedonskata literaturna produkcija odvremeto na takanare~eniot socrealisti~kiperiod izobiluva so vakov tip romani, seodlu~ivme za najparadigmati~en primer da gozememe prviot od romanite na Vlado Maleski,romanot Ona {to be{e nebo. Sporedkompozicijata i gradbata na likovite, iskrenose nadevame deka ova prozno ostvaruvawe }ebide dobra ilustracija za na{ite stavovi:samiot fakt {to ovaa studija }e se zanimava so

vakov krucijalen problem, nedovolnoistraùvan vo ramkte na strukturalisti~katapoetika, nedvojbeno deka go nametnuva takvotoo~ekuvawe. No, pred da premineme naanalizata na likovite-antagonisti od romanotna Maleski, }e dodademe u{te deka na{ataintencija be{e pottiknata i od èlbata dapokaè deka e vistinska iluzija poimot lik dase razgleduva samo kako vr{itel na dejstvo(aktant), ili samo kako predmet napsihoanaliti~ki prou~uvawa, bez pritoa da sevodi smetka za negovata polivalentnost ilipolisemi~nost. Naukite se nadopolnuvaat, a odedna sovremena perspektiva toanadopolnuvawe ne e nedostatok, tuku

22


18/185

privilegija za sekoja humanisti~kadisciplina.

Sfaten, zna~i, na ovoj na~in, likot zanas }e bide mreà od odnosi i distinktivnicrti, koi }e go pretstavat kako sloènafigura, kako virtuelnostkoja im pripa|a na

izvesni paradigmi, ili u{te podobro, kakosemioti~ki zbir. Zatoa, od presudno zna~eweza edna strukturalno-semioti~ka analiza }ebide poimot subjekt na diskursot koj }e n#pribliì do sovremenite lingvisti~kiteorii. Tie, ne samo {to }e go deskribiraat i}e go klasiraat likot kako singularna(personalna) instancija (jas/ti), tuku i kakonepersonalna instancija (toj). Definiran,zna~i, od instancijata na diskursot a ne odstvarnosnata instancija, likot kako aktantnaedinica }e postigne zna~ewe samo na ramni{te

na naracijata. Ottamu, so pravo moè da sekaè deka toj e najkriti~kataracionalizacijana ~istite narativni dejstviteli {to giosoznala na{ata epoha. No, za da ne gozgolemuvame is~ekuvaweto i razvrskata poodnos na dilemite {to gi nametnuva ovastanovi{te, }e zapo~neme vedna{. Od po~etok.

23


19/185

IISSttaattuussoottnnaalliikkoottvvoolliitteerraattuurrnniitteetteeoorriiiiddooXXXXvveekk

24


20/185


21/185

okolu ova pra{awe i koi bile pri~inite {togo uslovile takvoto tretirawe na poimotlik?

Edno od mnogubrojnitenesoglasuvawa {to mu bilepripi{uvani na Aristotel po

odnos na mislewata istavovite na Platon koj, i pokrajopravdaniot respekt kon svojot u~itel, na edenimpliciten no kategori~ki na~in, sepak, giprezentiral vo svoite ezoteri~ni spisi seodnesuvalo na anti~kata tragedija.Platonovoto sfa}awe spored koe tragedijata eharmoni~en sostav na delovi koi se sovpa|aateden so drug ili so celinata7, biloredefinirano vo Aristotelovata esteti~karasprava Per poihtikji toa tokmu vo onojdel koj predizvikal krupni nedorazbirawa.

Poznat kako teorija na tragi~nata katarsa,paralogizmot {to proizlegol odnearistotelovskite zborovni naslojki nao{tetenite mesta od avtenti~niot tekst naAristotel, go svrtil vnimanieto nakriti~kata javnost od strukturata konfunkcijata na tragedijata, poto~no odkompozicijata kon katarsata kako nejzinafektiven organon. Se ~ini deka na toj na~in,elementot pri~inaposledica dolgi godiniostanal zapostaven, no ako stru~no ivnimatelno se navleze vo esteti~kata

7Platon, Gozba ili za qubovta. Fedar ili za ubavinata,Skopje, 1979, 167 (kurzivot e moj)

ssiissttaassaannaapprraaggmmii

26


22/185


23/185


24/185

podobro, dinami~en proces koj gikonstituiral {este delovi na tragedijata,me|u koi fabulata/sièto (mithosot) stanalnajglavna sostavka i cel na tragedijata acelta, spored Aristotel, e najva`na od s# 12.Ova, se razbira, ni dava pravo da ja prifatime

sugestijata na Pol Riker. Imeno, vo knigataVremeto i prikaznata13, na eden metafizi~kina~in toj go izedna~il mithos-ot so mimesata,koja ne samo {to ja sodrì tuku i ja oblikuvafabulata, vo tvore~ka smisla na zborot.

No sfaten kako direktno podraàvaweili imitirawe, anti~kiot mmhsi j seodnesuval na gestovite i dvièwata.Razgleduvani nadvor od planot nalingvistikata, tie morale da bidat lociranivo ramkite na govorot na likovite (ethe~itaj karakteri!) koi egzistirale kako

fiktivni konstrukti. Zatoa modernitestanovi{ta (koi vo mimesata videle dinamikaa ne statika), ja zastapuvale tezata deka, podovoj poim, Aristotel ne podrazbiralpasivnost na imitacijata, tuku tvore~ka

dvièwe e vnatre{en. Isto taka ne moè da pretstavuvapodraàvawe na idei, oti dejstvuvaweto sekoga{ eproizvod na poedine~ni/edinstveni predmeti. Govorej}iza mithos-ot i za edinstvoto/celosta na negovatakompozicija, Aristotel zabeleùva deka 'podraàvawetoe sekoga{ podraàvawe na edno ne{to' (1451a 30-35) (PaulRicoeur, Me|u retorikata i poetikata: Aristotel, vo

knigata:@iva metafora, Zagreb, 1981, 47).12Aristotel, op. cit. 2713 Pol Riker, Vreme i pri~a I, Izdava~ka knjiàrnica ZoranaStojanovi}a, Sremski Karlovci, Novi Sad, 1993, 45-72

29


25/185


26/185

Riker spored koe, fabulata ne pretstavuvasamo povtorno ureduvawe (komponirawe na~ove~kite akcii i dela), tuku i restitucija na~ove~koto16. Na ovoj na~in, antropolo{katadimenzija vo gradeweto na likovite, stanuva s#poeksplicitna.

No, ne treba da zaboravime dekaAristotelovata fabula e principot i du{atana tragedijata, a mislite i karakterite prirodni posledici na dejstvata. Taka, akou{te edna{ se osvrneme na Aristotelovatakanonska definicija vo koja tragedijata be{emimesa na pragmi (podraàvawe na dejstvapreku lica {to dejstvuvaat a ne sopreraskaùvawe), }e uvidime dekailustriraniov termin, otvora u{te edenaspekt vo prou~uvaweto na poimotlik.

Sfatena kako mimeti~ka,spored tolkuvaweto na

totelAris 17, seta umetnost voAntikata moèla da se svede

na dva tipa podraàvawe: direktno (ilipodraàvawe vo vistinska smisla na zborot):se odnesuvalo na neposredno, scenskopretstavuvawe na nastanite preku lica koidejstvuvaat, i indirektno podraàvawe(raskaùvawe) koe e narativno pretstavuvawe

16Ricoeur, op. cit. 50

17 So ogled na toa {to za Aristotel, poimot mimesa nepretstavuval mehani~ki prenos na stvarnosta zna~i, netehne ami pojesis toj, za razlika od Platon,diegesataja postavil na ponizok stepen od mimesata.

mmiimmeessaaddiieeggeessaa

31


27/185

ili diegesa...preku edno isto lice {to vezdensamo raskaùva...18. Me|utoa, koga go citirameova, ne smeeme da go zanemarime faktot deka soteorijata na Aristotel ne rakovodeleraskaùva~ko-prozni, formalno-strukturniobele`ja i kriteriumi... koi{to se otkrivaat

vo periodot na pojavata na narativnata proza,rezonira Kata ]ulavkova vo eden od svoiteknièvno-teoriski ogledi i dodava:Aristotelovata teorija na ànrite,izrasnuva vrz empirijata na poeti~kataanti~ka narodna, od edna, odnosno pi{uvanatai u~enata knièvnost, od druga strana, palogi~no e deka i nejzinite parametri }e bidatproizhod i vo soglasnost so taa empirija. Nadeskriptivno ramni{te, istaknuva ]ulavkova,knièvnite vidovi se odredeni od karakterotna mimeti~nosta, odnosno diegesata19. Zo{to

ni be{e potrebno ova pojasnuvawe?Prirodata na sozdavawe (t poi e n)

umetni~ki dela, koja od vremeto na Aristotelpa s# do sredinata na 19 vek uslovno sesveduvala na mimesa, vo sogleduvawata nasovremenata nauka preminala vo diegesa,za{to, spored zborovite na @erar @enet(Gerard Genette), i vistinskoto, doslovnotopodraàvawe ne e ni{to drugo osven diegesa

20.

18Aristotel, op. cit. 2119 Kata ]ulavkova, Uvod vo poetikata na knièvnite

rodovi i vidovi vo: Kopne` po sistem, Makedonskakniga, Skopje, 1992, 14320 @erar @enet, Granice pripovedanja, vo: Figure, Beograd,1985, 87-92

32


28/185

Potkrepa na ovoj stav nao|ame i voiskaùvaweto na Rolan Bart (Roland Barthes):funkcijata na raskaùvaweto ne e dapretstavi, taa se sostoi vo toa da obrazuvapretstava koja ... ostanuva ... enigmati~na, nokoja ne }e moè da bide od mimeti~ki red21i

dodava:raskaùvaweto ne imitira.Na{eto zadrùvawe vrz ovaa ve}enadminata opozicija me|u podraàvaweto iraskaùvaweto, se dolì na faktot {todistinkcijata sodràna vo ovie termini giima predvid ne samo dejstvitelite(prattontes), ami i karakterite(ethe) i toa:vo prviot slu~aj kakomimili podraàvawe nanivnite dejstva, a vo vtoriot kako opi{uvawe

oti ovde, pred s#, stanuva zbor za umetni~kifikcii ~ija zada~a e da proizvedat efekt naprirodnost i uverlivost. So ogled pak na toa

{to za Aristotel, uverlivosta koja naj~estoe motivirana preku verojatnosta pretstavuvamehanizam na kauzalnost ili implikacija a nena slu~ajnost, negovoto sfa}awe na ovietermini ne }e moè da se prenebregne, za{totuka leì zagatkata za prirodata na poimot

likoviantagonisti, koj e predmet na ovaastudija.

Zna~i, ve}e moème da konstatiramedeka vo zavisnost od toa kako anti~kitemisliteli gledale na sozdavaweto na

21 Rolan Bart, Uvod vo strukturalnata analiza naraskaùvaweto, vo Teorija na prozata, Skopje, 1996, 176(kurzivot e moj).

33


29/185

umetni~kite dela, zavisel i tretmanot nalikot, poto~no, mestoto i ulogata koi mu biledodeleni. Zatoa, bez da navleguvame voslobodni pretpostavki }e se obideme,najprvin, da gi elaborirame distinktivnitepoimi a potoa, so citati od Poetikata na

Aristotel, }e gi ilustrirame na{ite stavovi,oti re~enovo, na eden impliciten na~in, ve}eja sodrì distinkcijata ethos pratton nakoja sega moème da & go posvetime potrebnotovnimanie.

Razlikata me|u ethos ipratton, koja se is~ituva napove}e mestavo PoetikatanaAristotel, osobeno

vnimatelno ja otkrivame vo delot koj jasodrì definicijata i delovite na

tragedijata. Imeno, vo prevodot naPetru{evski, na toa mesto stoi: Bidej}i seraboti za podraàvawe na dejstvo, a toa seizveduva od lica {to dejstvuvaat..., se

javuvaat dve pri~ini za dejstvuvawata rasuduvaweto (mislite) i harakterot, paspored ovie dve, site postigaat uspeh ili ne22.

Poa|aj}i od faktot deka osnovnitepostavki na seta literaturna nauka leàtdlaboko vo anti~kata teoriska i filozofskamisla, s# {to treba da napravime za da gouvidime toa ja opfa}a potrebata od dlabinsko~itawe na tekstot. Zatoa so osobeno vnimanie

22Aristotel,op. cit. 26 (kurzivot e moj).

eetthhoossvvsspprraattttoonn

34


30/185

i nesomnen respekt, u{te edna{ }e mu sevratime na anti~kiot tekst. Vo nego stoislednava istoriska zabele{ka na Aristotel:...tragedijata e podraàvawe ne na lu|e amina dejstva i na ìvot, i na sre}en i nanesre}en, a sre}ata i nesre}ata se sostoi vo

dejstvoto, i celta e nekakvo dejstvuvawe a nesostojba (ka~estvo); za{to, lu|eto sporedsvoite harakteri se vakvi ili onakvi, a sporeddejstvuvawata sre}ni ili obratno. Zatoa tiei dejstvuvaat ne za da gi podraàvaat

harakterite, ami tie gi dobivaat svoiteharakteri poradi samite dejstvuvawa, taka{to sobitijata i fabulata se cel natragedijata, a celta e najva`na od s#. Osventoa, bez dejstvuvawe i ne bi moèlo da senapravi tragedija, a bez harakteri bi

moèlo...23.

O~igledno: primatot koj vo anti~katateorija mu bil dodelen na mithos-ot, gizapostavil karakterite koi avtomatski sena{le na vtoro mesto, no terminot so kojAristotel go poso~il karakterot (ethos),vsu{nost, bil dvozna~en. Lesno se uo~uva dekavo negovata definicija, diskretnotoukaùvawe na poimot dejstvitel (agent), nesamo {to referira na dramski lik, tuku i nanegovite karakterni osobini. Taka, zaanti~kite tekstovi, karakterot stanalintegralen del na fabulata, nejzinegzistentkoj mu prethodel na dejstvoto. No {esttata

23Aristotel,op. cit. 27

35


31/185

glava na Poetikata, koja go razgleduvapra{aweto za delovite na tragedijata, gozabeleàla slednovo: harakterot e takvone{to {to ja otkriva namerata, kaùvaj}i kon{to nekoj nastojuva ili od {to se ~uva...24.Desetina stranici podolu, vo petnaesettata

glava od istata rasprava, e vnesena slednavazabele{ka: Eden ~ovek }e ima nekakov(opredelen) harakter, ako govorot ilidejstvoto negovo pokaùva... nekakva volja(namisla)25.

Vo zabele{kite na svojot prevod naPoetikata, komentiraj}i gi tokmu ovieAristotelovi razmisluvawa, hrvatskiotklasi~en filolog Zdeslav Dukat istaknuvadeka dejstvoto za Aristotel ima opredelenikonotacii i dodava: Dejstvoto ne ozna~uvakakov i da e slu~aen ~in (...), ami postapka koja

koga zapo~nuva, ima predvid to~no odredenacel i koja e naso~ena kon nejzinotoostvaruvawe. Poradi toa, dejstvo moè daizvr{i samo ~ovekot... Taka sfateno,dejstvoto mu se pribliùva na poimot izborili opredeluvawe (proajresis) odNikomahovata Etika26. I od ovoj komentarmoè da se zaklu~i deka stariot dobarAristotel, voljata ja dovel vo vrska sokarakterot, no podrazbiraj}i pod karakter

24Ibid. 2825Ibid. 38 (kurzivot e moj).26Aristotel, O pjesni~kom umije}u, Zagreb, 1983, 110 (prevodoti tolkuvawata se na Zdeslav Dukat).

36


32/185

odredeno svojstvo koe proizleguva od svesniotizbor (proajresis)27 na junacite, toj a priori,blagorodnosta im ja pripi{al na agensite28(prattontes), a ne na nivnite karakteri (ethe).Zatoa vo statijata Karakterot vonarativniot tekst29, amerikanskiot

teoreti~ar Simor êtmen (Seymour Chatman),me|u drugoto }e re~e: ...za Aristotel, ne samo{to se sekundarni, nekoi svojstva se duri inebitni. No, nedvojbeno e deka sekoj agentili pratton mora da ima najmalku ednosvojstvo, imeno, ona koe proizleguva oddejstvoto {to go vr{i fakt implicitenvo nomina agentis: ~ovek koj izvr{uva ubistvo...ima svojstvo na ubiec... i dodava, Ne epotreben otvoren komentar; svojstvoto mu sepridodava na samoto izvr{eno dejstvo...klu~nite svojstva na agensite proizleguvaatod samata funkcija, u{te pred da im bidepridodaden karakterot (ethos)30.

Verojatno }e zvu~i preusileno, nosepak, od dosega{nive citati i vrz osnova nastavovite na êtmen i Dukat, lesno moème dazaklu~ime deka koga stanuva zbor za

27 Proajresis ne e pusta èlba. Toj e aktivna, svesnaodluka koja se odnesuva na izborot na sredstvata so koi sepostignuva celta.28 Razlikuvaweto na agent i agens koe se sre}ava votekstot, se dolì na distinkcijata singular-plural.

Istoto vaì i za pomite pratton/prattontes; ethos/ethe.29 Seymour Chatman, Karakter u pripovjednom tekstu,Republika, 3/1983, Zagreb.30Chatman, op. cit. 114

37


33/185

distinkcijata ethos pratton, oviekomentari pretstavuvat kus istoriski presekza razvojot na kategorijata karakter(i toa, odsvojstvo vo supstantiv), no za da moè ovatvrdewe da ja dobie svojata semioti~kadimenzija, }e pojdeme so red.

S# do sredinata na 20 vek, analogno naanti~kata, novata literaturna teorijaprodolìla problemot na agensite da gotolkuva kako sekundaren, kako posledica nahronolo{kiot i logi~kiot red na prikaznata.No, iako bila implicitno sodràna voanti~kite tekstovi, distinkcijata ethos pratton, sepak uspeala da go nametnerazlikuvaweto me|u licata koi izvr{uvaatdejstvo i osobinite{to im bile pripi{uvanina tie dejstviteli. Zatoa raspravata zalikovite kako egzistenti na prikaznata, gootvorila pra{aweto za konsupstancijalnatapriroda na poimot koj, na{ata analiza,sistematski }e go dovede pod pra{awe. No, dakaème, najnapred, nekolku zbora i zaodlikite na anti~kiot karakter.

Edna od ~etirite raboti na koi, sporedAristotel, trebalo da se vnimava, podobro,eden od ~etirite karakteri koi semimetiziraat vo opredelen vid poetika, bilprimereniot karakter (cr hst n), kojimpliciral moralen kriterium. Go is~ituvame

vo vtoriot del od sentencata: Eden ~ovek }eima nekakov (opredelen) harakter, ako govorotili dejstvoto negovo pokaùva... nekakva volja

38


34/185

(namisla), {to upatuva na poimot izbor(proajresis) od Aristotelovata NikomahovaEtika. Na vtoro mesto bil uslovotkarakterite da bidat soglasni31 ( r mt t on);na treto da go ispolnuvaat uslovotpostojanost (moi on), {to zna~i, da &

odgovaraat na realnosta, ili kako {to veliZdeslav Dukat, da ni bidat ramni i nam isebesi; i ~etvrto da bidat dosledni(mai n),dosledni duri i vo nedoslednosta.

Bez somnenie, vrednosta i zna~eweto naovie kategorii denes, navistina se dovedeni vopra{awe, no prodol`enieto odAristotelovata Poetika otkriva i vakvostanovi{te: i vo harakterite isto kako i vosostavot na sobitijata, sekoga{ treba da sebara ili nu`notoili verojatnototakviot~ovek treba da zboruva ili da dejstvuva, i ova

da stanuva... spored nu`nosta ili sporedverojatnosta32.

...~ovek treba da zboruva ilida dejstvuva, i ova da stanuva...spored nu`nosta ili sporedverojatnosta, veli Aristotel.

No, ako pod nu`nost (ili anankajon) gopodrazbereme ona koe{to ne mo`e da bidesfateno i opravdano so poimot verojatnost,

31 Vo prevodot na Aristotelovata Poetika, MihailPetru{evski go upotrebuva terminot prili~nikarakteri.32Aristotel, op.cit.39

vveerroojjaattnnoossttiimmoottiivvaacciijjaa

39


35/185

toga{ potpiraj}i se vrz stavovite nafrancuskiot teoreti~ar @erar @enet, }e sepovikame na glagolot treba, koj vo statijataVerojatnost i motivacija, ja izramnuvaprotivre~nosta me|u nu`notoi verojatnoto,i n# vodi do frazata treba da bide. Spored

@enet: ona so koe{to se definira poimotverojatnost, e formalniot princip vopo~ituvaweto na normata, a toa e odnosot nazavisnost me|u poedine~noto odnesuvawe koe& se pripi{uva na nekoja li~nost i izvesenimpliciten... op{t princip. Ovoj odnos nazavisnost funkcionira i kako... dvièwe odpri~ina kon posledica...33. Me|utoa, poznato edeka nu`nosta ne poseduva nekakva osobenapsiholo{ka opravdanost. Ottamu,stanovi{teto na @enet }e sodrì i ednaimplicitna potvrda na tipizacijata a ne na

individualnosta kaj anti~kite karakteri,za{to, poimot anankajon, na anti~kiot junakmu ja be{e odzel mo`nosta za izbor sveduvaj}igo na dejstvitel koj gi sledi postoe~kitepravila na anti~kata drama.

No samoto prifa}awe na likovite koiimaat fatum na verojatni, ne zna~i grubootfrlawe na principot (vnatre{na)motivacija. Naprotiv, sledej}i giAristotelovite pravila, doa|ame do analogijame|u negovite stavovi i @enetoviot tip naverojatno raskaùvawe, koe sodrìimplicitna motivacija i psiholo{ka

33@erar @enet,Figure, Beograd, 1985, 106

40


36/185


37/185


38/185

gi gube{e site mo`nosti za poinakvoodlu~uvawe. Sepak, nekoi negovinepredvidlivi, ili podobro re~eno,nefunkcionalni postapki, govorea deka naplanot na kompozicijata, avtorot ja prifatilpsiholo{kata motivacija i go napu{til

objektivniot tip na raskaùvawe. No, toj }ebide imenuvan kako subjektivenod edna sosemdruga pri~ina: kako tolkuva~ na fiktivniotsvet vo edno literaturno delo, ve}e nema da se

javuva omniscentniot raskaùva~, tukulikovite direktniu~esnici vo nastanite.

No, so ogled na toa {to s# u{te sme vogranicite na nivnite terminolo{kirazgleduvawa, }e re~eme samo dekapretstavuvaj}i gi klu~nite momenti koi goobeleàa hermenevti~kiot karakter naanti~kata poetika, barem uspeavme da gi

rasvetlime najva`nite naratolo{ki aspekti.No, kolku i da se trudevme temelno da giopfatime site pra{awa, poradi realniteprostorni ograni~uvawa na ova istraùvawe,moravme da se zadrìe samo na najrelevantniteteoriski iskustva koi ja odbeleàa ovaaliteraturna kategorija. Se razbira, istiotprincip }e n# rakovodi i vo prodolènieto naovaa studija.

43


39/185

Formalisti~kiot princip i statusot nalikot vo teoriite na Toma{evski, Prop i

Lotman

Ona {to, na~elno, vaè{e zateorijata na Aristotel, vogolema mera }e vaì i zateorijata na B. V. Toma{evski.

I ovde, razgleduvan vo funkcija na intrigata,likot be{e tretiran kako pomo{no sredstvoza kombinirawe na motivite. Za negovatakarakterizacija e izre~eno slednovo: Vopotesna smisla na zborot, pi{uva Toma{evski,pod karakteristika se podrazbiraat onie

motivikoi ja odreduvaat psihata na li~nosta,

nejziniot karakter i potamu, karakterot segleda od postapkite i od odnesuvawata najunacite39.

Istaknuvaj}i deka najednostavnatakarakteristika {to moè da mu bide dodelenana likot vo edno delo, vsu{nost, e negovotoli~no ime, Toma{evski poso~uva dva tipa

junaci: apstraktni koi se sre}avaat vofabuli od elementaren vid i psiholo{kinijansirani junaci ~ii postapki rezultiraatod nivnata psiholo{ka motivacija. Poa|aj}iod idejata deka li~nostite se naj~esto

39B. V. Toma{evski, Teorija kwièvnosti, Beograd, 1972,219 (podvlekla A. B.).

lliikkoottiipprriikkaazznnaattaa

44


40/185

emocionalno oboeni, ruskiot teoreti~ar naliteraturata istaknuva deka svojot stav kon

junacite, ~itatelot go gradi vrz moralnaosnova i dodava: li~nosta koja dobiva najjakai najizrazena emocionalna boja, se narekuvajunak... junakot predizvikuva soàluvawe,

naklonetost, radost i taga40

.Ako go zanemarime nekriti~kotopoistovetuvawe na poimotlikso karegorijata

li~nost, toga{ vrz osnova na izloènitecitati od teorijata na Toma{evski i na{itekusi komentari po odnos na niv, moème da gokonstatirame slednovo: sli~nostite na ovaateorija so Aristotelovata koncepcija zaulogata na karakterot vo tragedijata, seevidentni. Zatoa, u{te edna{, od aspekt naformalisti~kite stavovi, }e ja citirame onaadobro poznata pretstava za statusot na likot

vo literaturnoto delo, spored koja: junakot ne& e neophoden na prikaznata. Prikaznata kakosistem od motivi moè sosema da postoi bez

junakot i bez negovite karakteristi~ni crti.Junakot... od edna strana sluì kako sredstvoza nièwe na motivite, a od druga kakootelotvorena i olicetvorena motivacija...41.

No, osven kaj nekoi(postmodernisti~ki) tendencii denes, kade{to likot, povtorno dobiva uloga od vtor red,treba da ukaème deka vakvite stanovi{ta nesoodvetstvuvaat so romanite od tipot na

40Toma{evski,op. cit. 22041Ibid. 221

45


41/185

psiholo{kiot realizam, vo koi likot igraprvostepena uloga koja gi organiziraostanatite elementi na raska`uvaweto. Od tiepri~ini, vo ovoj moment }e & posvetimevnimanie na u{te edna neobi~no va`na studijaod oblasta na naratologijata.

Stanuva zbor za knigata naVladimir Jakovlevi~ Prop(Vl adi mi r ?akovl evi ~Propp) Morfologija nabajkata42, ~ii tezi bile mo{nebliski so doktrinite na

ruskata formalisti~ka {kola, no (naindirekten na~in) i so ideite na francuskitestrukturalisti.

Trgnuvaj}i od edno sistematskoprou~uvawe na narodnite prikazni, Prop go

razgleduval i pra{aweto za strukturata nabajkata. Po primerot na @ozef Bedie (JosephBedier) toj otkril postojani i promenlivielementi i gi definiral motivite kakovarijabilni a funkciite kako konstantnikategorii. No, bidej}i karakterot na na{etoprou~uvawe se odnesuva na egzistentite voedno literaturno delo, }e se osvrneme samo naonie momenti od knigata na Prop vo koi eanticipirano pra{aweto za likovite (dramatis

personae), kako sostavni elementi naprikaznata. Zatoa, najprvin, }e se obideme da

42 Vladimir Prop, Morfologija bajke, Beograd, 1982; (prvoizdanie 1928).

aattrriibbuuttiittee,,lliikkoovviitteeiinniivvnnoottoozznnaa~~eewwee

46


42/185

pojasnime {to podrazbiral Vladimir Proppod poimot konstantna, a {to pod poimotpromenlivakategorija?

Raspravaj}i za primarnata uloga naelementite koi ja so~inuvaat bajkata, tojistaknal deka, za eden narativen diskurs, od

osobena va`nost }e bide pra{aweto {topravat likovite, a koj i kako gi izvr{uvadejstvata, }e bide pra{awe od dopolnitelenkarakter koe }e bara i dopolnitelniprou~uvawa. Sporeduvaj}i gi funkciite nalikovite somotivitekaj Veselovski, Prop jadava slednava definicija: se raboti zapostapka na nekoj lik, odredena vrz osnova nanejzinoto zna~ewe za tekot na dejstvoto 43. No,iako vo negovata teorija brojot na likovite estrogo opredelen, tie }e moàt vo svojotdelokrug da prifatat pogolem broj funkcii.

Taka, istaknuvaj}i ja konstantnosta nafunkciite i dinami~nosta na nivnite ulogi,Prop }e razlikuva sedum likovi na broj, koi }emoàt da imaat edna ili pove}e funkcii, kakoi soodveten broj atributi.

No ne treba da zaboravime deka tokmukategorija invarijantnost go pretstavuvalaklu~niot moment vo sistematiziraweto naostanatite elementi na deloto. Se raboti zaatributite (svojstvata), koi zavisele odzakonite na transformacijata. Sepak, kolku ida izgledala sporedna, nivnata uloga ne bilazanemarena. Prop go pokaàl toa na eden

43Prop, op.cit. 28

47


43/185

hipoteti~en na~in. Rekol vaka: ...gledame dekaprou~uvaweto na atributite na likovite... e odisklu~itelna va`nost. Eden takov katalog bibil interesen samo ako e predaden nizprizmata na nekoi poop{ti problemi. Tieproblemi, ovde, se samo navesteni: toa se

zakonite na transformacijata i naapstraknite poimi koi se odrazuvaat voosnovnite oblici na tie atributi44.

Stanuva sosema o~igledno deka so oviesogledbi, Prop ja doprel su{tinata na na{etoistra`uvawe. Vo delot Za atributite nalikovite i nivnoto zna~ewe, toj go potvrdiltoa so slednive zborovi: prou~uvaweto nalikovite spored nivnite funkcii, sporednivnata podelba po kategorii i prou~uvawetona na~inite na nivnoto pojavuvawe, neosetnon# vodi kon pra{aweto za likovite...

voop{to. Ponapred, be{e preciznorazgrani~eno pra{aweto koj u~estvuva vodejstvata... od pra{aweto za dejstvata kakotakvi. Sepak, nomenklaturata i atributite nalikovite se promenlivi kategorii45.

Zatoa, poimot motivacija najnestabilniot i najpromenliviot element nabajkata }e go pottikne na eden mo{ne va`enkomentar. Imeno, pobudite i namerite nalikovite, bile pri~inata za nivnite postapki.Iako ova tvrdewe na Prop ima dopirni to~kiso Aristotelovoto sfa}awe za motivacijata na

44Ibidem, 97-98 (kurzivot e moj)45Prop, op. cit. p. 94

48


44/185

likovite, toa sepak n# vodi i kon eden odnajzna~ajnite ovovekovni koncepti namislewe. No, zasega ostanuvame vo ramkite naPropovata teorija, spored koja voljata inameratana likovite ne vlijaat vrz tekot nanastanite i ne pretstavuvaat su{tinski crti

za nivnoto definirawe. Zna~i, ne e va`no toa{to likovite sakaat da go pravat, nitu pak,~uvstvata koi gi ispolnuvaat, ami nivnitepostapki kako takvi46, veli Prop. Taka, ona{to kaj stariot dobar Aristotel be{eimenuvano kako ethosi podvedeno pod poimotkarakterizacija, Prop go be{e zamenil so

motivacija podgotvuvaj}i go voveduvaweto naonaa koncepcija vo koja likot }e bide tolkuvankako kompleks od atributi i predikati. Taka,iako bil tretiran kako proizvolen ostatokbez zna~ewe, likot sepak ja navestil svojata

vrska so logi~koto ramni{te na prikaznata.Toa go pottiknalo Roman Osipovi~ Jakobsonda gi vidi likovite kako fonemi, kako ~udesensnop od diferencijalni elementi47, n#potsetuva francuskiot antropolog Klod Levi-Stos (Claud Levi-Strauss). Negovata teorija }epostavi solidna osnova za prou~uvaweto naeden drug tip likovi. No pred da premineme nanea, }e se prisetime deka vo Propovata teorijasvojstvata funkcioniraa kako `ivisu{testva, kako varijabilni elementi na

46Ibid. 88-8947 Klod Levi-Stros, Struktura i forma, in: Morfologija bajke,Beograd, 1982, 227-228

49


45/185

bajkata. Zatoa likovite moèa da bidat ieliminirani od nea. No, za da postoi ne{to voraskaàna forma, neizostavno mora da koristi

raskaùva~. Toj pak, ne e ni{to drugo osvenspecifi~en (tip na) lik, koj po~esto zboruva, aporetko pravi. Ova, ne samo {to ja napravilo

nu`na, tuku u{te pove}e ja zacvrstilo vrskatame|u funkciite i likovite.

Zna~i, onie tendencii koi gotretirale likot kako presekna strukturni funkcii, sotekot na vremeto stanuvale s#poo~igledni. No, ako na{etovnimanie go zadrìme na ednood najzna~ajnite dela od toj

period, kako {to e Lotmanovata Strukturana umetni~kiot tekst, morame da priznaeme

deka ~estata upotreba na poimite junak-dejstvitel, ili semanti~ko pole koe goopkruùva junakot, potoa izvesna granicakojatreba da bide sovladana, go provociraatna{eto vnimanie. Spored zborovite na JurijM. Lotman (Wr i j M. Lot man), ovie elementiposeduvaat zbir od obele`ja i stapuvaat vome|usebni odnosi, zadolìtelni za sekoe siè.Eve kako se definirani tie: Po odnos nagranicata na siètnoto (semanti~koto) pole,veli Lotman, dejstvitel e onoj koj jasovladuva, a po odnos na nego taa se narekuva

aannttrrooppoommoorr--ffiizzaacciijjaannaakkaatteeggoorriijjaa--ttaakknnii`èevveenn

lliikk

50


46/185

pre~ka48. No, za Novica Petkovi}, eden odnajdobrite srpski poznava~i na ruskiotformalizam i eden od najvnimatelniteredaktori i preveduva~i na Lotmanovoto delo,poimot dejstvitelpretstavuval li~nost koja

ja preo|a granicata na semanti~koto ili

si`ejnoto pole vo koe e smestena. Dejstvitelote li~nost vo akcija i vo nekoi raboti sesovpa|a duri i so poimot junak.... No, iako vosvojata teorija, Jurij Lotman gi upotrebuvalistovremeno trite termina: i lik ili~nost i

junak, za noviot poim toj naj~esto go koristelstariot ruski zbor dej st vovat el \ ..., n#uveruva Novica Petkovi}, ili onoj kojdejstvuva, koj pravi ne{to, so eden zbordejstvitel(franc. acteur)...49.

Zabele`uvame deka ovaa konstatacija,poleka no sigurno, n# vra}a kon

Aristoteloviot termin pratton, no istiotmig kako da sme ve}e vo poleto na ednaposovremena teoriska koncepcija koja operiraso kategorii bliski na aktuelnite. Tie, denes,pravat mo{ne precizna terminolo{kadistinkcija me|u sli~nite kategorii vo ovaadisciplina. Kolku za ilustracija, }e gonavedeme Lotmanovoto razmisluvawe okoluantropomorfizacijata na poimot dejstvitel.Smetaj}i deka antropomorfnata dimenzija na

48 Jurij M. Lotman, Struktura umetni~kog teksta, Beograd, 1976,31249 Ibid. 311 (Zabele{kata e na preveduva~ot, kurzivot emoj).

51


47/185

likot moè da bide izostavena, na edno mestood svojata studija toj go istaknuva slednovostanovi{te: ...samata antropomorfizacija nali~nostite (mislej}i pritoa na likovite voliteraturnite dela zab. moja), s# u{te nezna~i nivno poistovetuvawe so na{ata

personalna, obi~na pretstava za ~ovekot50

.Lotman veruval deka antropomorfizacijata eprirodna i voobi~aena postapka koja siètona edno delo go izedna~uvala so me|u~ove~kiteodnosi vo stvarnosta. Toa bila edna odpri~inite pradi koi se me{ale poimite lik ili~nost.

Soo~uvaj}i se ovaa terminolo{kanepreciznost, dobivame potreba za svesnasemanti~ka distinkcija. No za da moème da girazbereme preobrazbite na siètnatafunkcija vo lik so ~ove~ki obele`ja, treba

da imame predvid u{te edna rabota. Taa esodràna vo slednovo razmisluvawena Lotman:...li~nostakoja vo nekoi epizodi se pojavuvakako dejstvitel, vo drugi slu~ai stanuvaobjekt na izmamata, i se pojavuva... kakoovaplotenost na granicata pre~ka napatot51.

Vakvoto sfa}awe, deka likot e,istovremeno, i delotvorna sila koja semanifestira kako pre~ka na sopstvenotodeluvawe, n# naveduva na pomislata za negovatapolivalentnost, poto~no n# uveruva deka e

50Ibid. 314-31551Ibid. 317

52


48/185

sosema mo`no eden lik da ispolnuva pove}efunkcii. Ovie redovi n# vodat do sledniovstav od Strukturata na umetni~kiottekst: Toa {to vo tekstot, edni istielementi naizmeni~no ispolnuvaat razli~nisi`etni funkcii, ja potpomaga, vsu{nost,

nivnata personifikacija izedna~uvawe nafunkciite so li~nostite.Do analogen efektse doa|a i poradi menuvawe na glednatato~ka52, podvlekuva nejziniot avtor. No, soogled na toa {to sintagmatskata oska natekstot e mnogu va`na za paradigmata nakarakterot ~ija{to celosna prestava, naeden induktiven na~in, ~itatelot ja dobivaduri na krajot od tekstot go naveduva Lotmankon diskontinuiraniot karakter na poimot

lik. Zna~i, vleguvaj}i vo slo`enifunkcionalni odnosi iako me|usebno

nezavisni dvete oski stanuvaat varijanti naparadigmati~nata struktura na likot,obezbeduvaj}i ja nepredvidlivosta na negovitepostapki. Se razbira, toa nema da go li{i odnegovite individualni crti, oti opozicijatame|u prirodata i kulturata... presekot naovie dve diferencijacii, im ja davaat nali~nostite nivnata individualnost ineo~ekuvanost vo postapkite...53, koja giformira kako literaturni konstrukti, kakoprodukti na eden fiktiven svet.

52Ibid. 31753Ibid. 329

53


49/185

Dosega{nata hronologija icitatite so koi gopotkrepivme iscrtuvaweto napoimot lik, ukaàa narazlikuva~kata dimenzija voterminite karakter i

dejstvitel. Tie ne samo {to}e stanuvaat neophodni, tuku i klu~niodrednici za preciziraweto na u{te ednabinarna distinkcija tipi karakter.

Da potsetime: karakterot voAristotelovata mimeti~ka teorija be{esfaten kako ne{to {to mu se pripi{uva nalikot, kako osobina ili generalno svojstvo bezkoe moè{e da postoi fabulata, no bezvr{itelot na dejstvoto, t.e. bez onojtakanare~en agent (pratton), ne moè{e dastane zbor za tragedija. Ako na ovaakonstatacija & go dodademe u{te inastojuvaweto od vremeto na klasicizmot, zadosledno sproveduvawe na anti~kite principivo slikaweto na likovite, toga{ ovaiskaùvawe }e n# odvede kon poimottipizacija. Nego moèvme da go nasetime i voslednava Aristotelova sentencija:harakterite se ona spored koe{to i licata{to dejstvuvaat gi narekuvame vakvi ilionakvi54.

Sepak, treba da podvle~eme deka

potekloto na ovaa karakterna tipologizacijaegzistira u{te od vremeto na anti~kite

54Aristotel,op cit. 26

tteerrmmiinnoo--lloo{{kkiiddiissttiinnkkcciiii::

ttiippiikkaaraakktteerr

54


50/185

filozofi. Toa suptilno se provlekuva i me|ufrancuskite moralisti od 17 vek iklasicisti~kite komedii na tipovi. Kakoolicetvorenie na nekoja moralna ilikarakterna crta, klasicisti~kata komedijaposo~uvala samo ramni ili

ednodimenzionalni figuri. Vo taaednozna~na {ablonizacija likovite bilereprezenti na nekoja ideja ili klasa, zapodocna, vo vremeto na romantizmot, da stanatpretstavnici na odredeni, naj~esto ekstremnidu{evni sostojbi. S# do 19-ot vek, zaliteraturata ostanala nepoznata onaakarakterizacija koja vo likovite gledalaapstraktni elementi na edna op{tatipologizacija na ~ove~ki osobini. No, voramkite na stilskite postapki na realizmot,socijalnite, profesionalnite i eti~kite

osobenosti, stanale biten moment vostrukturata na likovite. Toa gi definiralopoimite tip i tipi~nost, oti s# dotoga{,likovite od vremeto na realizmot bilesmetani za karakteristi~ni, a onie odvremeto na klasicizmot za egzemplarni ilitipi~ni.

Zna~i, sprotivno na Aristotelovatakoncepcija za nu`nost i verojatnost,neo~ekuvanosta kaj likovite od epohata narealizmot proizlegla od faktot dekakarakterot ne se gradel ve}e kako odnapredpoznata mo`nost na dejstvuvawe, tuku kakoparadigma ili zbir od mo`nosti, edinstvenina nivo na idejnata struktura a varijabilni na

55


51/185

ramni{te na tekstot. Ottamu, za Jurij Lotmankarakterot stanal zbir od diferencijalniodliki koi se rasvetluvaat po odnos na drugiteli~nosti55, poto~no, zbir od binarniopozicii koi go odreduvale kako paradigma naidenti~ni i protivre~ni preseci.

Za razlika od nego, Klod Levi-Strosdefiniral klasi likovi-tipovi koi, uslovnore~eno, stoele nekade pome|u ona koe{topodocna bilo nare~eno tematska rolja iakter. No, za literaturnata nauka od 19-ot vek,poimot tematska rolja pretstavuvalkoncentracija na tipi~noto vo ramkite naeden lik, a toj ne bil ni{to drugo osven nominaagentis. Se raboti za posredna skala me|uaktantoti akterot, varijabilnost vo odnosna aktantot i invarijantnost po odnos naakterot56, istaknuva vo edna od svoite

mnogubrojni fusnoti francuskiot semioti~arFilip Amon i naveduva na zaklu~okot deka, s#do realisti~niot 19. vek, likovite koi nemale

jasni individualni oznaki se nao|ale napolpat me|u Gremasovite kategorii tematska

rolja i akter. Toa gi odredilo kakotipizanti.

No treba da potsetime deka analogno naova, ne{to sli~no uspeal da postigne iVladimir Prop. Se se}avate, toj gi be{e

55Lotman. op. cit, 32256 Filip Amon, Za eden semiologiski status na likotvo: Teorija na prozata, Skopje, 1996, 263 (fusnota br. 45;kurzivot e moj).

56


52/185

definiral onie sferi na dejstvata, me|utoa voistraùvawata na francuskite semioti~arikako bitna konstatacija se izdvojuva slednavo:toa {to Prop go definira, e... pred s#, edenkulturen i stilski entitet. Ne sekoga{ kajnego jasno se razlikuvaat funkcionalnata i

stilskata definicija... Toa {to tamu sedefinira e pove}e aktantot-subjekt (i/ilikorisnikot) otkolku samiot junak. Iako edosta ~esto, sovpa|aweto aktant-subjekt =

junak, ne e apsolutno zadolìtelno.Potsetuvaj}i n# deka vo romanot na poraziod 19-ot vek, eden lik koj nikoga{ nepostignuva da se konstituira kako stvarensubjekt, sepak e junak57, Filip Amon, kakokonvencionalna predozna~enost vodefiniraweto na junakot, }e go navede rodot i}e dodade: Lotman verno go sledi Prop iako kaj

nego postoi me{awe na distributivnite,psiholo{kite, funkcionalnite i moralnitekriteriumi. Potoa dodava: prou~uvaweto na

junakot vleguva vo ona koe moè da se nare~eoblast na edna retorika (sociostilistika)na likot, oblast dosta bliska do ideolo{kiteprinudi i kulturnite filtri58.

No, ako ne go zanemarime faktot dekalikot kako efekt na tekstot se dobiva,vsu{nost, vo procesot na ~itaweto, toga{sekoj tekst {to garantira makar minimumposledovatelnost, }e bide podloèn na eden

57Isto, str. 50-5158Isto, str.53-54

57


53/185

vid psihologizirano ~itawe. Vo toj proces,kako kompromis me|u razgrani~uvaweto ipovtoruvaweto, ~itatelot }e moè vo svojatasvest da go izgradi karakterot. Taaposledovatelnost se postignuva prekuidenti~nosta na imeto kako negova osnovna

funkcija. Ottuka natamu, mo`ni se sekakvikombinacii, podvlekuva Cvetan Todorov voîtaweto kako konstrukcijai dodava: sitedejstva moàt da ilustriraat edna istakarakterna crta, herojot moè da imaprotivre~no povedenie, da gi promeniuslovite na svojot ìvot ili pak, da pretrpidlaboka promena vo karakterot...59. No, zapovrzanosta me|u dejstvata i svojstvata nalikovite, }e se osvrneme vo prodolènieto{to sledi.

59 Cvetan Todor ov, et enet o kato i zgra`danevo: Poetika na prozata, Nar odna kul t ur a,Sof i / , 1985, 209

58


54/185

IIIIRRaazzvvoojjoottnnaammaakkeeddoonnsskkaattaakkrriittii~~kkoo--tteeoorriisskkaammiissllaa

59


55/185

Stavovite na makedonskite kriti~ari zalikovite vo romanot Ona {to be{e nebo

Vo ovoj del }e govorime za globalnitetendencii koi vo ramkite na makedonskata

literaturna produkcija go odbeleàlepra{aweto za likovite. No pred da preminemena najzanimlivite momenti, }e se zadrìme naedno bitno iskaùvawe. Vo nastojuvaweto da giprecizira aspektite koi go voveduvaatpredmetniov poim, francuskiot teoreti~arRolan Bart vo Uvodot vo strukturalnataanaliza na raskaùvaweto, }e go zazemeslednovo stanovi{te: ... toa {to se narekuvapsiholo{ki roman obi~no e odbeleàno odme{aweto na sistemite koi posledovatelno gimobiliziraat znacite na bezli~nosta iznacite na li~nosta; ...psiholo{kata li~nost(od referencijalen red) nema nikakov odnos so

lingvisti~koto lice koe ne se definira soraspoloènija, nameri ili svojstva, tuku samoso negovoto mesto (kodirano) vo diskursot.Denes se nastojuva da se zboruva tokmu za takvaformalna li~nost; stanuva zbor za va`nasubverzija () zatoa {to celta e da se nadmineraskaùvaweto od ~isto konstativen red (...)kon performativen red, spored koj zna~ewetona eden govor e samiot ~in {to go propoveda:

da se pi{uva denes ne zna~i da se raskaùva...ete zo{to eden del od sovremenataliteratura ve}e ne e deskriptivna, tuku

60


56/185

tranzitivna, koja se trudi da ispolni vore~ta eden tolku ~ist prezent, taka {toceliot diskurs se identifikuva so aktot{to go osloboduva60.

I pokraj jasno izrazenata tendencija kajRolan Bart, za strog nau~en pristap i precizna

strukturalisti~ka orientacija, ovoj citatnema da n# pokoleba vo namerata da giizloìme makedonskite dilemi od sredinatana 20 vek. Pottiknati od èlbata zamodernizacija na jazikot i stilot kaj pove}etomakedonski prozaisti, tie godini kaj nas,objektivno, ne moèlo da stane zbor za nekojastroga metodolo{ka elaboracija nakategorijata knièven lik, no nekoinastojuvawa od toa vreme pokaàle ìvinteres za ova pra{awe. Se razbira,najva`nite trudovi im pripa|ale na vidni

kriti~arski imiwa. ]e razgledame samo nekoiod niv.

Raspravaj}i za realisti~niotmetod vo delata namakedonskite pisateli, vopo~etokot od svojata studijaKriterium i dogma61,

kriti~arot Dimitar Mitrev govori zamrtviloto na so~initelstvoto, kako glavna

60 Rolan Bart, Uvod vo strukturalnata analiza na

raskaùvaweto, vo: Teorija na prozata, Detska radost,Skopje, 1996, 165-166 (istaknala A. B.).61 Dimitar Mitrev, Kriterium i dogma, Ko~o Racin,Skopje, 1956

iinnddiivviidduuaallii--zzaacciijjaannaa

lliikkoovviittee

61


57/185

odlika na nivnite likovi. Spored nego,literaturnite produkcii od vremeto nasocrealizmot manipulirale ne so ìvilikovi ami so marionetki koi nemale svojìvot, so bezdu{nosti koi bilepridviùvani so koncite {to gi drèl

avtorot62

. Kakva, vsu{nost, bila nivnataliteraturna sudbina }e vidime vo nekolkuetapi.

Prvata kriti~ko-teoriska faza odrazvojot na makedonskata literaturna misla,gi neguvala postulatite na klasicisti~katalogika. Taa cenela deka predmet na temelnaopservacija treba da bide tipi~noto za{to,kako op{testvena karakteristika na likot,toa bilo nad subjektivnoto i nadindividualnoto, koi, boèm, go osiroma{uvalelikot. No, pra{aweto za individualizacijata

kako da imalo namera da gi nadminezastarenite mehanizmi vo {ematskotoslikawe na likovite. Novite zalo`bi voliteraturata, onie za vnatre{en, dijalekti~kisoodnos me|u tipi~noto i individualnoto, gonametnale uveruvaweto deka likot moèl dabide pretstaven kako del od op{toto,edinstveno i samo, preku individualnoto iposebnoto. Zatoa makedonskata romanesknaprodukcija po~nala da beleì tendencii kons# posmelo navleguvawe vo individualnatasudbina na likovite, edna naso~enost odpovr{inskoto kon dlabinskoto, od

62în i delo, Misla, Skopje, 1981, 65

62


58/185

nadvore{noto kon vnatre{noto. Mitrevpi{uval: golemiot realizam vladee suverenonad ednoobraznosta na tipot, preobrazuvaj}igo vo l i ~ n o s t. Herojot i koga e nositel naedna isklu~itelna strast e pred s# ~ovek. Somnogu osobeni crti {to go odreduvaat kako

op{testvena i individualna dadenost63

.Zalagaj}i se za edna kreativnarealisti~ka postapka, toj }e nastojuva kajmakedonskite pisateli od toa vreme da napravieden introspektiven probiv vo psihologijatana likovite i da gi otkrie nepoznatite stranina stvarnosta. Zatoa vo edno od retkitepozitivni iskaùvawa za tvore{tvoto naVlado Maleski, Mitrev }e priznae deka kajovoj pisatel se nasetuvalo ne{to {to gooddelilo od toga{niot standard i odtoga{nata konvencionalnost vo

prikaùvaweto. No ubeden deka Maleski, vosvojata ekskluzivna romansierska postapka gozapostavil primarniot romansierski problem

razvienosta na likovite, Mitrev }e podvle~edeka i za nego, jasniot glas na edna sloèna~ove~ka su{tina..., na edna svoeobraznapsihologija, ostanuva vo sferata nanepoznatoto. I vo ovoj slu~aj sme primorani daboravime so hipotezi..., konstatira Mitrev iprodolùva: i zo{to, ako se primi likot kako

junak na ìvotnata... na psiholo{kata, naemotivnata deformacija, ne e ostvarena taa

63 Kriterium i dogma vo: în i delo, Misla, Skopje,1981, 89

63


59/185

deformacija do kraj i bez ostatok...64. Taka,doìvuvaj}i go kako pasiven i li{en odakcionoto, toj }e si dopu{ti glavniot lik odromanot Ona {to be{e neboda go ocrta kakofragmentaren, a negovite postapki i reakciikako prividni. No, eve {to veli za ovoj

komentar na Mitrev pisatelot Vlado Maleski:Izgraduvaweto na likovite vo mojata proza edolgotraen i, bi rekol, makotrpen proces.Site tie polnokrvni ili anemi~ni seza~nale vo mojata voobrazba pri sredbite soìvite lu|e. No, vo tekot na oblikuvaweto,doìvuvale takvi transformacii {to nakrajot odvaj pripomnuvaat na prototipot65.

Iako, od aspekt na eden sovrementeoriski pristap, na{ata analiza e dol`na daprosledi razli~ni stavovi po odnos na ovapra{awe, vo ime na edna prirodna za~udenost

ne moème a da ne se zadrìme kaj pobuditekoi gi oformile vakvite rezonirawa. Veruvamoti pri~inite leàt vo sfa}aweto deka likote, pred s#, agentus dejstvitel i aktiven~initel na nastanite, a duri potoa sporedmoderna terminologija na teoreti~arite odtipot na Klod Bremon pattientus. Ottamu, iubeduvaweto na Dimitar Mitrev deka likotNaum Furnaxiev od romanot na Vlado Maleskie nerealen i samo prividno stvaren, deka e

64Dimitar Mitrev: Vlado Maleski: Ona {to be{e nebovo Ogledi i kritiki 3, Skopje, 1970, 16165 Vlado Maleski, Razgledi (Izbrani dela: kniga 5),Kultura, Skopje, 1976, 99

64


60/185

primen na vera i deka po odnos nanajkompliciranoto vozdejstvuva neverojatno.A neverojaten e... zatoa {to e neobrazloèn. Ane e obrazloèn za{to e `rtvuvan vo imetona nekakva psiholo{ka postapka, a zaboravenae zna~ajnata vistina deka i psiholo{koto se

razre{uva vo svojata ìvotna efikasnost i vosvojata ìvotna sugestivnost kako posledicaod bogato odredeni ~ove~ki akcii66.

Zabele`livo e deka tokmu onaaneangaìranost kaj likovite vo romanot naMaleski, go pottiknala kriti~arot DimitarMitrev na edna vakva konstatacija, koja e pomalku i kontradiktorna oti posledicite {togi ostavilo klasi~noto nasledstvo vomakedonskata modernisti~ka produkcija, bilei ostanale, navistina specifi~ni. No, red esega i po odnos na ovoj aspekt, da go prosledime

misleweto na pisatelot Vlado Maleski.Vo eden od svoite rani esei nasloven

kako Za socijalnoto i psiholo{koto voliteraturata67, toj }e go istakne slednovo:Knièvnosta e pred s# i nad s# oblikuvawe na

ìvotot, a toj mora da se gleda vo seta negovasevkupnost. Duri i ako s# u{te kaj nassre}avame vo knigite pravolinijnipozitivni likovi i do odvratnostdeformirani negativni sepak mislam dekaproblemot na socijalnoto i psiholo{koto

66Dimitar Mitrev, Vlado Maleski: Ona {to be{e nebovo: Ogledi i kritiki 3, Skopje, 1970, 16367Razgledi, 1/1955, Skopje.

65


61/185

vo literaturata ne postoi kako problem...Treba vedna{ da se kaè deka vakvite barawa,zemeni sami za sebe... treba da zna~atinsistirawe za {to pove}e ~ove~nost voliteraturata... insistirawe za {to pove}eliteratura vo literaturata. No vo mnogu

slu~ai, zad ovie razumni èlbi i barawa, sekrie stremeòt za apsolutizirawe napsiholo{koto, eliminiraweto naop{testvenite odnosi kako faktor voindividualniot ìvot na ~ovekot i negovotosveduvawe isklu~ivo na psiholo{ka edinka68.

Od dene{na distancija se ~inideka kriti~arot i pisatelotzastapuvale isti (ili baremsli~ni) stavovi. No objavenanajprvin 1967 vo spisanieto

Razgledi a podocna, 1973, preizdadena votretiot tom na edicijata Makedonskataknièvnost vo knièvnata kritika statijata na kriti~arot Milan \ur~inov,Tragawa po korenot i smislata naprodolùvaweto, }e progovori za likoviizmesteni od ustanoveniot poredok, za likovirazni{ani od nekoj podmolen nemir ipostaveni vo edna ekstati~na ramnoteà.Smetaj}i deka pisatelot Vlado Maleski ne sezanimaval so psihologijata na pozitivniot

junak, ami so nemirite i burnata dijalektika

68 Vlado Maleski, Za socijalnoto i psiholo{koto voliteraturata, Razgledi, 1/1955, Skopje.

iinneerrcciijjaannaaaannttaaggoonniiss--ttii~~kkiitteessiillii

66


62/185

na promenite vo ~ovekot, negovitepsiholo{ki i moralni dilemi vo momentotkoga treba da se opredeli69, avtorot na ovaastatija veruva deka likovite vo prozata naMaleski se prinudeni na postojanopreispituvawe i tragawe po sopstvenite

koreni. So ogled pak, na faktot {to prozniotopus na Maleski nudi brojni svedo{tva zadramata na likovite koja se otkrivaniz ednavnatre{na vertikala, \ur~inov e uveren dekani{kite na preispituvawata {to vrvat nizdu{evnite nemiri na junacite, se odrazuvaatpreku nivnata strasna èlba da se sogledaat iostvarat kako akteri na ìvotot, da sepotvrdat i prodolàt vo traeweto70.Ottamu, i naporot za nadminuvaweto na onaapsevdo-priroda stanuva stoèrna tema voprozata na makedonskiot pisatel.

Vo edna druga svoja kniga Pred pragotna idninata71, poto~no vo statijata so naslovVo prostorot na nespokojnata re~ (Edenpristap kon izbranite dela na VladoMaleski) \ur~inov ja otkriva bitkata me|u~ovekot i anti~ovekot, me|u najdobroto vonego... i onaa drugata, posesivnata iegocentri~nata strana negova koja, isto taka, edel od negovata priroda72. Toj istaknuva deka

69 Makedonskata knièvnost vo knièvnata kritika3,Misla, Skopje, 1973, 227 (kurzivot e moj).70Isto, 23171 Milan \ur~inov, Pred pragot na idninata,Makedonska kniga, Skopje, 199172Isto, 192

67


63/185

kaj ovie likovi ne e najbitna akcijata tukuvnatre{nata borba, ona {to mu predhodelo na~inot na odlukata, na kolebawata i nadilemite, na somneìte i presmetkite sominatoto. Postaveni na toj na~in me|uakcijata i refleksijata junacite vo romanot

na Maleski go otpo~nuvaat onoj vnatre{enproces na preispituvawe nastojuvaj}i daraskrstat so minatoto i da ja pronajdattragatakoja{to }e go obeleì i trajno }e gopotvrdi nivniot identitet. Zatoa, ona {to }ebide najkarakteristi~no za niv, ne }e bidenivnata akcija ili dejstvo, tuku nivnatamo{ne razviena i elokventna monolo{ka

re~73, podvlekuva \ur~inov.Taka, vrz osnova na ova iskaùvawe

moème da konstatirame deka gorespomenatatasintagma monolo{ka re~ se odnesuva na

poimot tek na svesta koj, i pokraj toa {tokorespondira so likovite reflektori odteorijata na Henri Xejms, blago asocira i nateorijata na eminentniot ruski teoreti~arMihail M. Bahtin. Imaj}i ja predvidkompleksnosta na negoviot teoriski poimgovorna interakcija ili re~evoevzaimodejstvie74, nema da se vpu{time vopodlaboka elaboracija tuku samo }enapomeneme deka problematiziraweto napoimot to~ka na gledawe i odnosot avtor

73Isto, 196-19774Bahtin / Volo{inov,Marksizam i filozofija jezika, Nolit, Beograd,1980

68


64/185

junak75 ne samo {to pretstavuvaat bitnakompoziciska sostavka tuku i elementarenuslov za dinamizirawe na strukturata naliteraturnoto delo. No iako sekarakteristi~ni za romanite od tipot napsiholo{kiot realizam, likovite za koi

govore{e kriti~arot Milan \ur~inov mnogupove}e zboruvaat za sebe odo{to avtorot(Maleski) govori za niv, taka {to vpe~atokot{to }e go dobie ~itatelot, proizleguvavsu{nost od nivnata sklonost zasamonabquduvawe. Soo~eni so sopstvenitedilemi, tie kako da ja potisnuvaat mobilnostana zaden plan, pa se dobiva vpe~atok deka sepremnogu pasivni.

Ako e to~na ovaa pretpostavka averuvame deka e taka, toga{ prirodnoiskrsnuva pra{aweto na koj na~in avtorot na

romanot Ona {to be{e nebo ja razre{ilprotivre~nosta me|u monolitnosta na vojnatai dekomponiranata psiholo{ka struktura nasvoite junacite? Spored iska`uvaweto naMilan \ur~inov, odgovorot na ova pra{awetreba da se pobara vo stavot deka dramata naovie likovi proizleguva od konfliktot inadrasnuvaweto na nekoga{noto i nasega{noto, na ona {to tie nekoga{ bile i naona {to tie sega mo`at da bidat. Ova janametnuva potrebata od poprecizno

75Mihail Bahtin,Autor i junak u estetskoj aktivnosti, Svetovi, NoviSad, 1991

69


65/185

definirawe na osobenostite koi gi odreduvaatlikovite kako vakvi ili onakvi.

No, nekade vo 1967 godina, vo pettiotbroj od spisanieto Sovremenost, }e se pojavistatijata na Miodrag Drugovac koja ve}e vonarednata 1968, pod skraten naslov Nikoj i

ni{to, }e bide prepe~atena vo knigataPodvi`no ogledalo76. Toa }e bide edna odprvite poizdr`ani psiholo{ki studii zalikovite na Maleski, oti vo nastojuvaweto zapoprecizno dimenzionirawe i definirawe naovoj problem, Miodrag Drugovac }e gi postavitemelite na edna klasifikatorska tendencija.

Potenciraj}i go introvertniot svet nalikovite, toj }e istakne deka avtorot na Ona{to be{e nebovodel smetka za psiholo{kataaktivnost na svoite heroi, koi, nasprotiinercijata na antagonisti~kite sili i

recidivite na sopstvenoto minato...77 sena{le na samata presvrtnica od svojotvnatre{en svet. Zatoa Drugovac }e nastojuvada gi precizira dvata osnovni motiva koiu~estvuvaat gi gradeweto na likovite kajMaleski: motivot na borbata i motivot napotragata po vistinskoto jas. Bidej}i seraboti za likovi prili~no rasloen(i) vo sebe,konfrontiran(i)... koi{to ima(at) dvedu{i vo sebe...78, ovoj kriti~ar }e go

76Miodrag Drugovac, Podvi`no ogledalo, Skopje, 196877M. Drugovac, Nikoj i ni{to vo: Podvi`no ogledalo,Skopje, 1968, 13678Isto, str. 140

70


66/185

zastapuva misleweto spored koe dvataspomenati motiva se osnovnite generatiri naemocionalnata situacija, na sekoe isku{enievo romanot i na obidot tie da bidat nadminati.

Nekolku godini podocna

nasetuvaj}i gi klu~nite poimi{to }e gi determiniraatlikovite vo romanot na

Maleski, Atanas Vangelov }e se zalaga za edentermin koj najblizu }e ja opredeli su{tinatana na{ata kategorija. Vo svojata iscrpna i zatoa vreme sugestivna studija, Poezija na~ovekovite instinkti79, Vangelov istaknuvadeka toj ~ovek... (misli na eden od likovite voromanot na Maleski zabele{kata e moja) eìv, angaìran akter vo nastanot,ponekoga{ negov tvorec, ponekoga{ negova

tragi~na posledica80. Ako se prisetime nasintagmata akteri na ìvotot {to ja be{eupotrebil u{te Milan \ur~inov vo edna odsvoite statii, }e zabeleìme deka opredelbatana Vangelov za edna vakva deskripcija seodnesuva na nastojuvaweto koe ovojliteraturen kriti~ar }e go pribliì donajaktuelnite teoriski koncepcii od toa

79 Atanas Vangelov, Poezija na ~ovekovite instinkti,Makedonskata knièvnost vo knièvnata kritika(tomtreti), Misla, Skopje, 1973. Desetina godini podocna,

revidirana od samiot avtor, ovaa studija }e bideprepe~atena vo knigata so naslov Re{eto(1983). Na{iteizvadoci se tokmu od nea.80A. Vangelov, Re{eto, Na{a kniga, Skopje, 1983, 8

iinnssttiinnkkttiimmoottiivvaacciijjaa

71


67/185

vreme. Spored niv, doveden vo vrska so likot,nastanot ja pretstavuval najbitnata odlikavo kreiraweto i specifikuvaweto na likovitevoop{to. Od tie pri~ini }e kaème deka ovojtekst na Vangelov izobiluva so interogativniformi vo koi odgovorot samo se nasetuval. No,

iako ne bile sistematski elaborirani,postaveni duri i vo vakva forma, negovitestavovi81 imale sila na argumenti so koimoèlo da se pra{a: dali sekoga{..., vremeto,nastanot..., toj kompleks okolnosti, se javuvakako su{testven element za da se dobie ednavakva ili onakva korelacija me|u negovite

junaci?82

Stavaj}i go, zna~i, glavniot akcent vrzmo}ta na likovite vo tvore{tvoto na Maleski,vrz nivniot uspon i moralen pad, Vangelov }eistakne deka toa bilo rezultat na instinktot

na junacite. No, iako ja imenuva kako poezijana ~ovekovite instinkti, vo ovaa proza toj }evidi protagonisti nagrizeni od dramata naìvotot. Zatoa na edno mesto od svojata studija}e re~e: tie lu|e {to ni gi pretstavuva V.Maleski reagiraat... bi rekol instinktivno...,no ima reakcii kaj niv, ima preobrazbi {to japravat neuverliva ovaa postavka.Najzna~ajniot protivargument e toa {to

81 Vo svoite podocne`ni studii koi tretiraat sli~ni

naratolo{ki problemi, ovoj literaturen teoreti~ar }eponudi navistina ubedlivi odgovori vo vrska sokategorijata knièven lik.82Isto, 8

72


68/185

mnozina od likovite na Vlado Maleski, napatot do svojata Golgota, doa|aat do ednasvestkoja vo su{tina, ne ja obezvrednuva postavkatadeka instinktot e svetlosta na toj pat pokoj se dvi`at...83.

Zna~i, opredeluvaj}i go kako instinkt

ona {to kaj Drugovac va`e{e za vnatre{enkorektiv a kaj @enet za motivacija,Vangelov svesno ili ne }e se prikloni konstrukturalisti~kiot princip na vnatre{na

motivacija, neophoden za gradeweto nalikovite. Ottamu, toj }e dojde do zaklu~okotdeka kaj junacite na Maleski sekoga{ postoieden sloj, edna vtora, pomalku poznata

li~nost od prvata li~nost dejstvena natekstovnata ramnina. Toa se dva pola kakodve to~ki od edna amplituda i vo toj prostorse odviva mentalnata drama na negoviot junak.

Razbirlivo, tie dve to~ki se protivpolo`nii isklu~ivi. Ednata se nao|a vo centarot naedna drama, ~esto e tragi~niot efekt na taadrama, vtorata go postava trevo`notopra{awe: ispravna li e `rtvata?... Tie dvasloja, taka sopostaveni, doa|aat i vosostojba na me|usebno stopuvawe84.

Gledame deka ovie odliki,karakteristi~ni za junacite vo romanite naMaleski, Vangelov gi podveduva podkategorijata mentalno o~istuvawe i dodavadeka na ovoj stepen od negovata analiza treba

83Isto, 1384Isto, 9 (istaknala A. B.).

73


69/185

da se postavi pra{aweto koe{to e od posebnava`nost za instinktivnata crta, najva`natasostavka vo mentalniot profil na negovite

junaci. So drugi zborovi, dobro e, tvrdiVangelov, da se razla~i dali ima nekojaposledovatelnost me|u junacite koi se

izdigaat i onie {to pa|aat od gledna to~kana okolnostite85.Gi navedovme ovie, moèbi predolgi

citati, za da se zadrìme na nekoi momentikoi }e bidat klu~ni vo specificiraweto ideterminiraweto na likovite-antagonisti.Imaj}i go predvid vremeto na nivnotonastanuvawe, kako i teoretskite okolnostikoi gi oblikuvale pogledite na makedonskatakriti~ka misla, moème, bez zadr{ka, dakaème deka kaj site makedonski kriti~ari odtoa vreme, izedna~uvaweto na likovite so

lu|e sozdadeni od krv i meso, zelo izgled nanastojuvawe koe se sovpadnalo so toga{natatendencija za {to pogolema i posna`naìvotnost na egzistentite vo edenpsiholo{ki roman. Za ova, vpro~em, sezalaga{e i Dimitar Mitrev vo svojata studijaKriterium i dogma, no za razlika od nego,Vangelov dava i eden vakov komentar:negovite junaci (mislej}i na likovite voromanot Ona {to be{e nebo na VladoMaleski), izloèni na udarite na sudbinata,se sloèni prirodi. Re~isi nema ~istipozitivci... Junacite, profilirani kako

85Isto, 9

74


70/185

negativci, nosat izraziti protivre~nosti, anivnata li~na preobrazba proizleguva...naj~esto od motivite koi se vo niv, so niv iokolu niv86.

Svesen deka Maleski gi gradi svoitelikovi otkrivaj}i gi odnatre, Atanas

Vangelov podvlekuva deka kaj likot NaumFurnaxiev motivacijata }e bide isklu~ivopsiholo{ka: kultot kon tatkoto ja motiviranegovata li~nost kon potfat zasebepotvrduvawe... Edna kultna, za{titni~kasamoidentifikacija nemu mu e nu`na... Tojkult ne go sosredoto~uva negoviot duh konpozitivna akcija ami se nalaga kako tovar nanegovata li~nost. Taa li~nost e premnoguokupirana so sebesi...87. Konstatiraj}i dekane mo`e da stane heroj i da se izedna~i somodelot Denko Podzemski, Vangelov }e go

identifikuva likot Naum Furnaxiev kakotragi~na li~nost.

No, ako A e del od B, toga{ ne eisklu~ena mo`nosta za identifikacija pomodelot pars pro toto. Se raboti, zna~i, zasinegdoha ili za metonimija po princip nakontigvitet koj podrazbira i eden introvertenmodel, vo koj B }e bide A. Zatoa Vangelov sidopu{ta i vakov komentar: Ako NaumFurnaxiev ne stasal da stane Denko Podzemskitoga{ vo mentalniot profil na Denko mo`atda se prepoznaat svojstva bliski do Nauma. Ne

86Isto, 12 (kurzivot e moj).87Isto, 27

75


71/185

Naum, tuku Denko mu se pribliìl na Nauma.Toa pribliùvawe se raspoznava niz ona {togo potisnal Denko...88, a nie nema da zgre{imeako re~eme deka vo ovie zborovi se nasetuvaobid za eden psihoanaliti~ki pristap votolkuvaweto na likovite.

Vo nasoka na ontolo{kiot,ili podobro re~eno,antropolo{kiot pristap konumetni~kiot diskurs namakedonski pisatel Vlado

Maleski, crnogorskiot kriti~ar RadomirIvanovi} vo Sovremeniot roman (1977) }eoperira so terminot antropocentrizam.Spored nego, terminov leì vo osnovata naProtagorinata filozofema, spored koja~ovekot e mera na site ne{ta i deka nadvor od

lu|eto ni{to ne se slu~uva, odnosno deka sitezbidnuvawa, vo racionalniot i iracionalniotsvet, postojat samo dokolku se svrzani so

junacite89. Zalagaj}i se za idejata dekaumetnosta e pretvorawe na stvarnosta vo nova,u{te postvarna stvarnost, Ivanovi} }enapi{e: ôvekot od prozata na V. Maleski e~ovek od akcija. Negovoto geslo e da sozdava ida bide! Toj mora da ostavi traga...za svoeto

88Isto, 2889 Radomir Ivanovi}, Sovremena vizija na ìvotot(Vlado Maleski), vo: Sovremeniot roman, Makedonskakniga, Skopje, 1977, 107

aannttrrooppoo--cceennttrriizzaamm

76


72/185

postoewe, mora vo ne{to ili vo nekogo datrae..., da se osmisli...90.

Zabeleùvame deka ova iskaùvawe esli~no so stavovite na Vangelov, koi beanajblizu do aktuelnite teorii. Za niv }eprogovorime vo podocne`niot tek od

analizata oti sega ostanuvame kaj statijataSovremena vizija na ìvotot. Vo neaIvanovi} }e go napi{e i slednovo: me|ulikovite na Maleski nema golemi tipolo{kirazliki i ne moè da stane zbor zahorizontalno pro{iruvawe na sodrìnata naromanot, tuku za su{tinsko prodlabo~uvawe nazna~ewata izrazeni so pomo{ na likovite.Stanuva, vsu{nost, zbor za psiholo{kaportretizacija ~ij metodolo{ki proces s#u{te ne e dovr{en a romanot otkriva trigrupi likovi: skicirani, delumno razvieni i

napolno razvieni. Site kriti~ari sesoglasuvaat deka najsloèni se onie likovi odopusot na V. Maleski koi ne se ~istopozitivni... koi doìvuvaat transformacija:od negativnoto kon pozitivnoto (kako NaumFurnaxiev i Igno Podzemski)91, istaknuvaRadomir Ivanovi}, pa podvlekuvaj}i javnatre{natadihotomija na junaciteod ovojroman, }e nastojuva da pokaè deka procesotintrospekcija e onaa motivaciska postapkakoja ja ovozmoùva individualizacijata na

likovitevo romanot.

90Isto, 11191Isto, 112

77


73/185


74/185

Nekade vo isto vreme, vo edna sli~nastudija no so poinakov naslov, Rasteòt naliterarnata sublimacija vo sferata namakrokosmosot i mikrokosmosot94, eden drugavtor }e go podvle~e momentot napsiholo{koto portretirawe na likovite kaj

Maleski. Zanimavaj}i se so instinktivnoto iintuitivnoto vo negovite romani, VeckoDomazetovski }e gi istakne metamorfozitevo psiholo{kata drama na li~nostite, pailustriraj}i go likot Naum Furnaxiev }ekonstatira: toj e izguben vo krugot na ednatrijada: ona {to e ona {to bi trebalo dabide ona {to moè da bide95.

Gledame deka orientacijata konintimata vo prozata na Vlado Maleski, gopottiknala i Domazetovski kon zaklu~okotdeka za opstanuvaweto na likovite vo romanot

Ona {to be{e nebo e potrebna konkretnaakcija. Taka, postavuvaj}i go problemot naegzistencijalno ramni{te, toj }e go napi{eslednovo: opisot na psiholo{kata sostojba jako~i dinamikata na nastanot, pa dobivame ednarelativna stati~nost, koja tendira konmodernoto prozno prosede96. Potoa veli:avtorot e vo kontakt so poedine~niot agens.Navleguva vo svetot na subjektite. Goprikaùva nivniot problem so svetot i so

94 Vecko M. Domazetovski, Studii i sogledbi (voprostorite na makedonskiot roman), Skopje, 1984, 10995Isto, 125 (kurzivot e moj).96Isto, 121

79


75/185

sebesi i dodava, vakviot na~in insistira namonolo{ki princip vo raskaùvaweto. Iavtorot i ~itatelot se nao|aat pred glasot nadirektniot subjekt97.

Ovie i sli~ni iskaùvawa n#naveduvaat na pomislata deka romansierskiot

opus na Vlado Maleski ~esto bil koristen zaanaliti~ki istraùvawa od strukturalenkarakter i deka vo makedonskata literaturnanauka, zapo~nalo, s# po~esto da se iniciraatpra{awa i od teoriskiot aspekt na likovite.

Sepak, vo tie godini, za edenposovremen pristap kon ovaakategorija, s# u{te bilo ranoda se zboruva.

No, edna od vremenskiponovite studii koi na indirekten na~in go

tretira pra{aweto za likovite vo ramkite namakedonskata romaneskna produkcija, e iknigata Strukturata na makedonskiot

realisti~en roman98. Vo nea, vo duhot nasovremenite aplikativni teorii, VenkoAndonovski istaknuva deka kako posledica nanekoi prethodni, procesualni narativniiskazi, romanot Ona {to be{e nebozapo~nuvaso edna zateknata narativna situacija kojaodgovara na eden stazisen narativen iskaz:jas

97Isto, 119 (kurzivot e moj).98 Venko Andonovski, Strukturata na makedonskiotrealisti~en roman, Detska radost, Skopje, 1997, 206.Ovaa kniga e doktorska disertacija na avtorot.

mmrree àannaabbiinnaarrnniiaalltteernnaacciiii

80


76/185

sum dvajca99. Od ovoj sublimativen, no sepakdovolno asocijativen izvadok, ne e te{ko da sezaklu~i deka vo dosluh so sovremeniteperformativni teoriii, opredeluvaj}i se zasintaksi~ki model na analiza, Andonovski givnesuva vo igra predikatite kako ekvivalenti

na dejstvata vo romanot, koi nametnuvaatsituacija na zagrozen identitet (dvajcata nese edno)100. Taka, od aspekt na eden sovremenanaliti~ki pristap, koj go tretira romanotkako golema hipostazirana re~enica, ovojteoreti~ar, likot nositel na dejstvoto voeden narativen iskaz }e go vklu~i votrijadniot model na Klod Bremon. So ogled natoa {to logikata na ovoj model nalagareducirana mre`a na funkciski jadra, koiimaat cel da go poni{tat alteritetot sodr`anvo binarnata propozicija od tipot (jas sum

Naum + jas sum Inokentie), Andonovskiotkriva dvojstvo vo identitetot na likovite.Toa bara alternativna procedura, spored kojavirtuelniot subjekt od bazi~niot narativeniskaz e postaven vo situacija na izbor. Likot,donesuva odluka, {to zna~i, izbira...: akoostane doma toj e nikoj, oti e dvajca, ako otidevo partizani steknuva identitet (toj e Naum,oti kalu|erite ne odat vo partizani)101.

Gledame deka logikata na ovaainterpretativna analiza oscilira me|u

99Isto, 206100Isto, 206101Isto, 207-208 (kurzivot e moj).

81


77/185

relacijata A i ne-A, t.e. me|u potvrdeniot iosporeniot identitet na likovite vo romanotOna {to be{e nebo, postojano vpletkani vomreàta na binarni alternacii. Tiealternacii go pretstavuvaat proajreti~kiotkod koj na morfolo{koto ramni{te od tekstot

se transformira vo odnosot afirmacijanegacija.Od druga strana pak, insistiraj}i na

terminot zagrozen identitet, Andonovskiistaknuva: moè da se kaè deka primarnatasemanti~ka artikulacija zapo~nuva odkontradikcijata me|u terminite identitet alteritet, pri {to prvoto podrazbiradefinicija (formalizacija) od tipot jas sum

jas, a vtorotojas ne sum jas102. Taka, sledej}i jalogikata na naracijata preku trijadniot modelna Klod Bremon i ne zapostavuvaj}i go

semioti~kiot ~etiriagolnik, koj gi otslikuvasprotivnite i kontradiktornite odnosi me|udvete klu~ni semi (identitetot i alteritetot),Andonovski }e konstatira deka vo romanot naMaleski narativnata strategija }e bidenaso~ena kon toa likovite so problemati~enidentitet da go steknat vistinskiot103. Taka,za prvpat, vo smisla na ovaa aplikativno-interpretativna analiza }e bide postavenaedna konstatacija, koja direktno }e gi zasegneegzistentite vo polivalentniot narativen

102Isto, 211103Isto, 213

82


78/185


79/185

IIIIIISSttaattuussoottnnaakkaatteeggoorriijjaattaakknnii``eevveennlliikkvvootteeoorriijjaattaannaassttrruukkttuurraalliizzmmoott

84


80/185

Operativni poimi

Svedena na neophodnite poimi so koibila eksplicirana tezata za psiholo{kilikovi po su{tina, tolku potrebna za vremeto

vo koe se razvival na{iot psiholo{kirealisti~en roman, makedonskata kriti~kamisla prodol`ila da operira so termini koisamo ja zamaglile pretstavata za eden op{t,unificiran, gramati~ki model nainterpretacija. Ottamu, sosem razbirlivastanala i seta terminolo{ka nesredenostpobudena od psihologizacijata,antropocentrizacijata i egzistencijalnatanaso~enost na tie tolkuvawa. Pod vlijanie nana~elata na klasi~nata i formalisti~katakoncepcija, ovoj pristap dolgi godini siobezbeduval primat vo makedonskata kritika.

Me|utoa, teoriskite koncepcii od{eesettite godini na ovoj vek, koi bileaktuelni vo Francija, go naso~ile svojotinteres kon specifi~ni, strukturno-lingvisti~ki postapki. Pod vlijanie naop{toprifatenata Jakobsonova formula zaednozna~nost na jazikot i literaturata, tieoperirale so termini bliski dolingvistikata. Blagodarenie nastrukturalisti~kata interpretativna

doktrina koja mu obezbedila na likot status naramnopraven u~esnik vo deloto, ovaaorientacija, vo izvesna mera, zna~ela i grubo

85


81/185

otfrlawe na psihologizacijata iantropocentrizacijata.

Izedna~en so gramati~ki poimi, likotvo modernite interpretacii dobil novadimenzija koja ne samo {to ja ovozmo`ilapojavata na gramatikaliziran jazi~en kod, tuku

i nadminuvawe na onaa tradicionalnaterminolo{ka nesredenost. Zatoa, soglasnoaktuelnite teorii, }e ja prosledime logikatana semiolo{kiot status na likot, za koja toje znak, aktant, subjekt, karakter ili junak,no istovremeno }e uka`eme i na faktot dekapri interpretacijata na edno literaturnodelo semanti~kata analiza & prethodi nasemioti~kata. So ogled, pak na toa {to vo ovojdel od na{ata studija }e se pozanimavame sooperativnite termini, semioti~kitekonstituenti }e dobijat prioritet nad

semanti~kite. Zatoa }e zapo~neme sonajelementarnata kategorija znakot.

Naglasuvaj}i ja proizvolnata(arbitrarna) priroda naznakot, lingvisti~katakoncepcija na Ferdinand de

Sosir (Ferdinand de Saussure) }e si obezbedizna~ajno mesto vo teorijata na literaturata.Taa, imeno, }e ja nametne idejata deka

jazi~nata edinica pretstavuva celina kojaproizleguva od vrskata me|u oznakata iozna~enoto104, no sfa}awata na francuskiot

104Ferdinand de Sosir, Op{ta lingvistika, Beograd, 1989, 85

zznnaakk((sshhmmeeoonn))

86


82/185

lingvist Emil Benvenist (E. Benveniste)otvorija nova stranica vo modernototolkuvawe. Za razlika od Sosir, vrskata me|uoznakata i ozna~enoto toj }e ja smeta za nu`na,oti oznakata i ozna~enoto, mentalnatapretstava i akusti~kata slika se, vsu{nost,

dve lica na eden ist poim i zaedno seodnesuvaat kako ona {to otelotvoruva isamoto otelotvoreno... Konsupstancijalnostana oznakata i ozna~enoto go obezbeduvastrukturalnoto edinstvo na lingvisti~kiotznak105. No, da & se vratime na na{atakategorija.

Ako za likot vo eden prozen diskursre~eme deka e znak na edna struktura, toga{potrebata od razlikuvawe nakonsupstancijalnata pretstava za likot (kakoznak) i ~ovekot (kako ìvo su{testvo), }e n#

orientira kon pra{aweto za vrednosta natematskiot poim. Po odnos na ovoj aspekt,stavot na Benvenist e poznat: za nego vrednostabe{e atribut na formata, pa zatoa, da sekaè deka vrednostite se relativni, zna~i dase kaè deka se tie relativni edni nasprotidrugi... zarem toa ne e dokaz za nivnatanu`nost106. Ova iskaùvawe n# vodi doslednava konstatacija: relativnata vrednostna elementite vo edno literaturno delo,ukaùva na nivnata me|usebna zavisnost, oti

105 Emil Benvenist,

likovi-antagonisti_07

Documents