TOMA@ VRLI^

LIKOVNO-USTVARJALNI RAZVOJ OTROK

V PRED[OLSKEM OBDOBJU

KAZALO

PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

VLOGA IN POMEN LIKOVNEGA IZRA@ANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13LIKOVNE DEJAVNOSTI V FUNKCIJI SPOZNAVANJA SVETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13LIKOVNE DEJAVNOSTI V FUNKCIJI RAZVOJA USTVARJALNE OSEBNOSTI . . . . . . . . . . . . . . 13

RAZLI^NA PRISTOPA K PREU^EVANJU OTRO[KEGA LIKOVNEGA IZRA@ANJA . . . . 15

LIKOVNO IZRA@ANJE MLAJ[IH OTROK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

SPLO[NE ZAKONITOSTI OTROKOVEGA PSIHOFIZI^NEGA RAZVOJA . . . . . . . . . . 21RAZVOJ MI[LJENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22VIZUALNO MI[LJENJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

ZNA^ILNOSTI LIKOVNEGA IZRA@ANJA MLAJ[IH OTROK . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24RAZVOJ OTROKOVEGA LIKOVNEGA IZRA@ANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30STOPNJE RAZVOJA LIKOVNEGA IZRA@ANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Obdobje otrokovega likovnega izra`anja med drugim in ~etrtim letom starosti . . . . . . . . 31Obdobje otrokovega likovnega izra`anja med ~etrtim in petim letom starosti . . . . . . . . 34Obdobje otrokovega likovnega izra`anja med petim in sedmim letom starosti . . . . . . . . 37

NA^ELA LIKOVNE VZGOJE MLAJ[IH OTROK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Na~elo ustvarjalnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42Na~elo kakovosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Na~elo aktivnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Na~elo zanimanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Na~elo individualizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Na~elo nazornosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

VSEBINA LIKOVNE VZGOJE MLAJ[IH OTROK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50OSNOVNE NALOGE LIKOVNE VZGOJE MLAJ[IH OTROK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50SMOTRI LIKOVNE VZGOJE MLAJ[IH OTROK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51CILJI IN NALOGE LIKOVNE VZGOJE MLAJ[IH OTROK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

Cilji in naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54LIKOVNI JEZIK IN LIKOVNI PROBLEMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59LIKOVNE NALOGE PO STAROSTNIH OBDOBJIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

LIKOVNA PODRO^JA IN LIKOVNE TEHNIKE PRI LIKOVNI VZGOJI . . . . . . . . . . . . . 62RAZMERJA MED LIKOVNIMI PODRO^JI PRI LIKOVNI VZGOJI MLAJ[IH OTROK . . . . . . . . . . 62

RISANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Likovno izrazilo: To~ka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

Likovno izrazilo: ^rta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Likovno izrazilo: Ploskev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

RISARSKE LIKOVNE TEHNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Risanje s svin~nikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Risanje z vo{~enko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71Risanje z oljnim pastelom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72Risanje s kredo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72Risanje z ogljem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72Risanje s kemi~nim svin~nikom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74Risanje s flomastrom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74Risanje z brisalcem tinte . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75^rtna praskanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76Risanje s tu{em . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76Risanje s tu{em in trsko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77Risanje s tu{em in peresom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77Risanje s tu{em in ~opi~em . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77Lavirana risba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Enobarvna lu{~enka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79Kombinirano risanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

SLIKANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81Likovno izrazilo: Barva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86SUHE SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86MOKRE SLIKARSKE LIKOVNE TEHNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

Slikanje z vodenimi krijo~imi barvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90Slikanje z vodenimi barvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91Gva{ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92Slikanje z barvnimi tu{i . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92Slikanje z vodotopnimi in nestrupenimi zidnimi barvami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92Slikanje s prstnimi barvami za najmlaj{e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93

LEPLJENKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94Lepljenke z barvnim papirjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95Lepljenke z revialnim papirjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96Lepljenke z ro~no pobarvanim papirjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Lepljenke z blagom in drugimi barvnimi materiali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Povezovanje slikanja z drugimi likovnimi podro~ji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

ODTISKOVANJE (GRAFIKA) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100TEHNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

Odtiskovanje delov telesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100Tisk s pe~atniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101Tisk s {ablonami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101Tisk z naravnimi materiali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102Frota` . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102Kola`ni, kartonski tisk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103Kolagrafija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Simetri~no odtiskovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Monotipija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

Ostale grafi~ne tehnike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105Ra~unalni{ka grafika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106

KIPARSTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107Likovno izrazilo: Povr{ina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107Likovno izrazilo: Prostornost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

TEHNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109TEKSTURE (POVR[INE KIPARSKIH MATERIALOV) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113

OBLIKOVANJE PROSTORA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114Likovno izrazilo: Prostor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114

ZNA^ILNOSTI OBLIKOVANJA PROSTORA NA PRED[OLSKI STOPNJI . . . . . . . . . . . . . . . . 115TEHNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116

OBLIKOVALNA NA^ELA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120Kontrast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120Harmonija (skladnost, ubranost, sozvo~je) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121Ritem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121Ravnote`je . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122Sorazmerje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122Dominanta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123Enotnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123Kompozicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123Rekomponiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

SPLO[NE ZAHTEVE PRI PRIPRAVI LIKOVNEGA MATERIALA . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

NEPRIMERNE LIKOVNE TEHNIKE, MATERIALI IN ORODJA PRI LIKOVNI VZGOJI . . . 125

LIKOVNO VREDNOTENJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126IZBIRA PRIMERNIH LIKOVNIH DEL ZA LIKOVNO VREDNOTENJE NA PRED[OLSKI STOPNJI . . . 126PRIPOMO^KI ZA IZVAJANJE LIKOVNEGA VREDNOTENJA NA PRED[OLSKI STOPNJI . . . . . . 128NA^INI IZVAJANJA LIKOVNEGA VREDNOTENJA NA PRED[OLSKI STOPNJI . . . . . . . . . . . . 129

Verbalni na~ini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129Prakti~no likovno izra`anje pri likovnem vrednotenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130Druge prakti~ne dejavnosti pri likovnem vrednotenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

METODE DELA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133VERBALNE METODE DELA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

Razgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135Pripovedovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135Delo s tekstom (branje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136

VIZUALNE METODE DELA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136Prikazovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136Metode dela z avdiovizualnimi sredstvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138Uporaba razli~nih pripomo~kov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139

PRAKTI^NO MANIPULATIVNE METODE DELA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140Demonstriranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140Eksperimentiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141

OBLIKE DELA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143Svobodno delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143Usmerjeno delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143Individualno delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144Delo v dvojicah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144Skupinsko delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145Skupno delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145

TEME IN MOTIVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146MOTIVI V LIKOVNI UMETNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146ODNOS MED TEMO IN MOTIVOM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147TEME . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147

Primerne teme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148MOTIVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148

Primerni motivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149Odnos med likovno tehniko in motivom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151

NA^RTOVANJE LIKOVNE VZGOJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152LETNO NA^RTOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152NA^RTOVANJE PO OBDOBJIH (POMLADNO – TROMESE^NO, MESE^NO) . . . . . . . . . . . 153TEDENSKO NA^RTOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153DNEVNO NA^RTOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154^ASOVNA ARTIKULACIJA USMERJENE LIKOVNE ZAPOSLITVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154CILJNO NA^RTOVANJE LIKOVNE VZGOJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156NAVODILA ZA ANALIZO LIKOVNE DEJAVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159PROJEKTNO NA^RTOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160

VREDNOTENJE OTRO[KIH LIKOVNIH DEL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162LIKOVNO VREDNOTENJE KOT ZAKLJU^EK LIKOVNE DEJAVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . 162KRITERIJI ZA VREDNOTENJE OTRO[KIH LIKOVNIH DEL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163

Razvojni kriteriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 163Ustvarjalni kriteriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164Materialno–tehni~ni kriteriji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164

OZNA^EVANJE, OPREMLJANJE, ARHIVIRANJE IN RAZSTAVLJANJEOTRO[KIH LIKOVNIH IZDELKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165

LIKOVNO UREJANJE OTROKOVEGA OKOLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 167

LIKOVNA VZGOJA NA PRED[OLSKI STOPNJI IN V OSNOVNI [OLI . . . . . . . . . . . 170ZNA^ILNOSTI LIKOVNEGA IZRA@ANJA V STAROSTI PO SEDMEM LETU . . . . . . . . . . . . . . 170

RAZLIKE MED LIKOVNO-VZGOJNIM DELOM V VRTCU IN V [OLI . . . . . . . . . . . . . 171

LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173

PREDGOVOR

Knjiga Likovno-ustvarjalni razvoj otrok je likovna didaktikaza~etnega otrokovega razvoja. Likovna didaktika je stroka,ki v zadnjem obdobju dobiva pri nas, ob dobrem prakti~nemdelu v vrtcih in {olah, tudi teoreti~ne podlage. Leta 1968 jeAlenka Gerlovi~ z Ignacem Gregora~em izdala Likovni poukotrok, kjer sta kot prva v Sloveniji zakoli~ila temelje sodobnelikovne vzgoje. Naslednje priro~nike za likovno vzgojo smodobili v devetdesetih letih, ko je dr. Helena Berce Golobovaizdala priro~nik za likovno vzgojo na predmetni stopnji; v so-delovanju z dr. Bogomilom Karlavarisom pa priro~nik za li-kovno vzgojo na razredni stopnji osnovne {ole. Leta 1980 jetakratni Zavod SR Slovenije za {olstvo izdal Likovno vzgojopred{olskih otrok, gradivo za vzgojiteljice pripravnice. ^e-prav skromnega obsega, je delo vsebovalo mnoge temeljesodobne likovne vzgoje na pred{olski stopnji. @al je gradivodanes te`ko najti tudi v ve~jih knji`nicah. In to je bilo v glav-nem vse. Posamezni priro~niki, kot je na primer Otrokove us-tvarjalne igre, so prina{ali nekatere ideje in strategije likov-nega dela na pred{olski stopnji, temeljev stroke pa se nisodotikali. Sredi osemdesetih let izdano delo Govorica otro{kerisbe prina{a obilico simpati~nih otro{kih likovnih del, je papo obsegu preskromno, da bi lahko nudilo referen~ni okvir{tudijam za~etnega likovnega izra`anja in likovne didaktikemlaj{ega obdobja.

To knjigo je bilo treba napisati zaradi pedago{kih potreb kot{tudijsko gradivo likovne didaktike pred{olskih otrok, obe-nem pa upam, da bo uporabna kot priro~nik za vse, ki na li-kovnem podro~ju delajo z mlaj{imi otroki. V vrtcih je `al {evedno precej usedlin in pre`ivelih pogledov na likovno vzgo-jo ter neprimernih tolma~enj vloge in pomena likovnega izra-`anja pred{olskih otrok. Obenem pa je razveseljivo, da sekakovost likovne vzgoje v vrtcih ves ~as dviga. Vedno ve~odraslih, ki dela z otroki, se zaveda pomembnosti likovnevzgoje in tudi strokovno so vedno bolje podkovani. S to knji-go `elim opozarjati na strokovno napa~na po~etja pri likov-nem delu z otroki in jih spreminjati na bolje, vsem, ki dobrodelajo in i{~ejo nove ustvarjalne na~ine, pa ponuditi strokov-no podporo in kak{no novo idejo.

Knjiga se ukvarja z likovnodidakti~no problematiko mlaj{ihotrok, s ~imer je mi{ljeno obdobje od za~etkov likovnega

9

izra`anja do starosti pribli`no sedem let. S terminom mlaj{ipred{olski otroci so v knjigi zajeti otroci do ~etrtega leta sta-rosti, srednjo pred{olsko skupino tvorijo otroci stari pribli`no{tiri in pet let, starej{o skupino pa otroci med petim in sed-mim letom starosti.

V knjigi so predstavljena tudi nekatera likovna dela otrok,starej{ih od sedem let. Ta dela sem uporabil za predstavitevlikovnih tehnik ali na~inov dela, ne pa razvojnih stopenj likov-nega izra`anja. Ker je razvojne stopnje likovnega izra`anjamlaj{ih otrok te`ko starostno natan~no dolo~ati, je starostotrok pri predstavljenih likovnih delih omenjena samo tam,kjer sem nanjo `elel posebej opozoriti.

Zahvaljujem se vsem, katerih likovna dela, nasvete in idejesem uporabil v knjigi.

V Mariboru, 2001

Toma` Vrli~

10

UVOD

11

VLOGA IN POMEN LIKOVNEGA IZRA@ANJA

Za~etno likovno izra`anje ima dvojno vlogo. Osnovna vlogalikovnega izra`anja v mlaj{em obdobju se ka`e v funkciji pri-pomo~ka pri otrokovem spoznavnem razvoju, njen pomenpa tudi v kreiranju nastavkov za razvoj likovno ustvarjalnega~loveka. Pri likovnem izra`anju mlaj{ih otrok ne gre za speci-fi~no likovno ustvarjanje, zavestno likovno oblikovanje se bopojavilo kasneje.

LIKOVNE DEJAVNOSTI V FUNKCIJI SPOZNAVANJASVETA

Likovno izra`anje mlaj{ih otrok nastopa v vlogi otrokovegakognitivnega razvoja in predstavlja pripomo~ek, s katerimotrok spoznava, raziskuje in si razlaga svet okoli sebe. Otrok,ki nima mo`nosti svobodnega in konstantnega likovnega izra-`anja, se ne more polnovredno razvijati. Odrasli lahko na naj-razli~nej{e na~ine manipuliramo s stvarnostjo, ki nas obdaja,se ob neznanem obrnemo na na{e znanje in izku{nje, pogle-damo v knjige ali kako druga~e pridemo do informacij. Otrokteh mo`nosti in izku{enj nima, zato na veliko raziskuje vidnisvet z gibanjem in ostalimi ~uti, obenem pa – ri{e. Ri{e hi{e,skozi katere se vidi, dimnike, iz katerih se kadi neglede na let-ni ~as, drevesa, predmete, figure v ~udnih pozah.

Likovno izra`anje pomaga otroku pri prodiranju v kom-pleksnost danosti in zakonitosti prostora, v katerega je bilpostavljen ob rojstvu1. Otrokovo likovno izra`anje v mlaj{emobdobju je likovno razmi{ljanje2.

LIKOVNE DEJAVNOSTI V FUNKCIJI RAZVOJA USTVARJALNE OSEBNOSTI

Ker je prakti~no likovno izra`anje v svojem bistvu pogojeno zustvarjalnostjo, predstavlja likovno delo mlaj{ih otrok tudi pot

13

1 Da je na{e zavedanje in obvladovanjeprostora, v katerem `ivimo, skupek za-pletenih in visoko razvitih sposobnost, kismo si jih pridobivali skozi otro{tvo (v ve-liki meri z likovnim izra`anjem), nam vsajdelno osvetlijo poro~ila o ljudeh, ki so spomo~jo razvoja medicine spregledali vodraslem obdobju. Prvi vidni vtisi so teljudi popolnoma zbegali, z njimi si nisoimeli kaj po~eti, kar so videli je bila samovelika zmeda barvnih lis in nedefiniranihoblik. Vizualna urejenost sveta okoli nasje sad dolgotrajnega urejanja vidnih sen-zacij in prostorskih zakonitosti.

2 primerjaj: Goodnow 1977, s154.

do likovno – in s tem vsestransko – ustvarjalne, kriti~ne in raz-mi{ljujo~e osebnosti.

Kakovostno likovno-vzgojno delo razvija otrokove likovnesposobnosti v naj{ir{em pomenu.

Likovno-vzgojno delo na pred{olski stopnji temelji na pozna-vanju in upo{tevanju obeh omenjenih vidikov.

14

RAZLI^NA PRISTOPA K PREU^EVANJU OTRO[KEGA LIKOVNEGA IZRA@ANJA

Kadar otrok nari{e ali naslika hi{o z dimnikom, skoraj vednonaka`e tudi dim, ki se z dimnika vali. Opisan pojav poznavsakdo, ki se je kdajkoli sre~al z otro{kimi likovnimi deli. Prirazlagi tega pojava naletimo mnogokrat na interpretacije,da otrok s tem izra`a ob~utek doma~nosti in topline, da `iviv prijetnem in toplem dru`inskem okolju, da varno ob~uti svojdom. Tak{ne interpretacije temeljijo na mi{ljenjski logiki odra-slih, ki pojav dima povezuje z ognjem v pe~i, tega s toploto,ki ga ogenj oddaja, obenem pa asociira na tople medoseb-ne odnose in prijetno dru`insko ozra~je, ki jo toplo ognji{~esimbolizira.

Problem pri tak{ni interpretaciji nastane, ko otrok nari{e alinaslika lokomotivo, ki ji prav tako doda dimnik, iz kateregase kadi. Ali potemtakem otrok ob~uti doma~nost v lokomoti-vi? Najverjetneje ne. Tukaj je potrebna in primernej{a dru-ga~na razlaga, povezana z specifi~nim otrokovim mi{ljenjemter z zna~ilnostmi otrokovega likovnega izra`anja. Otrokovi li-kovni izdelki v mlaj{i dobi so znakovni diagrami. Pri likovnemizra`anju otrok odkriva in si razlaga lastnosti, vlogo in funkci-jo predmetov ter pojavov vidne stvarnosti. Z likovnim izra`a-njem se spoznava s svetom, si ga na sebi lasten na~in razla-ga in ugotavlja zakonitosti, ki vladajo v njem. Zato je po otro-kovi miselni logiki nujno, da je tam, kjer je dimnik, tudi dim.Povedano z drugimi besedami:

“Otro{ka likovnost torej ni preprost odraz psiholo{kih para-metrov njihovega razvoja niti izraz neke vrojene estetskepotrebe, marve~ razvojno orodje in kognitivna nuja”3.

Opisani primer prikazuje dva razli~na pristopa k preu~evanjuotro{kega likovnega izra`anja.

Za prvega je zna~ilno, da se ukvarja z vpra{anjem, kaj je naotro{kem likovnem delu upodobljeno. Motiv, ki ga je otrokupodobil, se primerja in – z logiko odraslih – tolma~i v odno-su do njegove realne predloge. Tak primer je recimo slikadru`ine kot na~in, s katerim psihologi prodirajo v otrokovopsiho4. Ta na~in ima vrednost kot diagnosti~no in terapevtskosredstvo v domeni klini~ne psihologije.

15

3 Muhovi~ 1990a, s13.

4 Znani so naslednji likovni psihodiagnosti~-ni testi: risanje mo`a (Goodenough, Mea-surement of Intelligence by Drawings); ri-sanje dru`ine (Wolff in Minkowska), risa-nje `ivali; spontano risanje (Waehner, El-kisch, Bender), nari{i, kar ho~e{ in pri tempovej svojo zgodbo (Raven) …

Otrok je upodobil tovarno, zna~ilni tovarni{-ki dimnik in dim, ki se vije iz dimnika. Dimje na sliki prisoten zaradi spoznavne logikeotrokovega mi{ljenja, ~ez ves format pa sevali zaradi likovne logike polnjenja praznegaprostora, ki odra`a na~in likovnega kompo-niranja pred{olskega otroka.

Iz dimnika se kadi, pa naj se le-ta nahaja nahi{i, lokomotivi …

… ali ladji.

Za drugi pristop je zna~ilno, da se ne ukvarja z vpra{anjemkaj, ampak ga zanima, kako in zakaj se otrok likovno izra`a.Razlo`iti sku{a razloge, zakaj otrok dolo~eno vsebino v dolo-~enem ~asu oblikuje tako, v drugem pa druga~e. Zanimajoga metode, na~ini in pobude, ki vodijo otroka pri njegovemlikovnem izra`anju. Razumeti sku{a naravo akcije – naravoprocesa prenosa videnega v risbo. Ta pristop spada v dome-no razvojne psihologije (psihologije zaznavanja, “gestalt”psihologije) in likovnosti. V otrokovo psiho vstopa

“preko svoje oblikovanosti oziroma na~ina oblikovno-pro-storske organizacije, ki ta pomen omogo~a in dolo~a”5.

Ta pristop je med prvimi nakazal Gustaf Britsch. Arnheim pi-{e o tem takole:

“Gustafu Britschu pripada zasluga, ker je prvi sistemsko ob-delal razvoj likovne forme. Le-ta se razvija po pravilih odenostavnih do sestavljenih sklopov, skozi postopno diferen-ciacijo. Britsch je opozoril na neadekvatnost ’realisti~nega’pristopa, ki je v otro{kem likovnem izrazu na{el samo ljub-ko nepopolnost. Ta pristop se je s stopnjami razvoja otroko-vega likovnega izra`anja lahko ukvarjal samo v smislu ved-no ve~je ’to~nosti’”6.

^e se prvi na~in ukvarja s tem, kako spoznati otroka, se dru-gi trudi ugotoviti, kako otrok spoznava in si razlaga svet, ki gaobdaja.

Vsak od na~inov ukvarjanja z likovnim izra`anjem otrok imasvoje cilje in namene. ^eprav se oba ukvarjata z otro{kimi li-

16

Shematski prikaz razlik med obema pri-stopoma k preu~evanju otro{kega likov-nega izra`anja

podro~je:

vpra{anja:

ugotavlja:

pristopa:

predstavlja:

klini~no psiholo{ko

kaj?

povezave medpomeni, ki ve`ejolikovno izra`ene inresni~ne stvari;~ustvene relacije;

ikonografsko

psiho-diagnosti~nosredstvo

likovno; razvojno psiholo{ko

kako - zakaj?

razloge, ki vodijo otro-ka, da se v dolo~enem~asu likovno izra`a nadolo~en na~in; razvojoblikovanja

oblikovno-analiti~no

orodje za preu~evanjespoznavnega razvojaotroka

5 Muhovi~ 1991, s15.

6 Arnheim 1981, s147.

kovnimi deli ter se v nekaterih segmentih prekrivata, se mo-ramo pri preu~evanju likovnega izraza otrok zavedati razlikmed njima.

Medtem ko so lahko nekatera spoznanja oblikovno-analiti~-nega pristopa uporabna tudi pri ikonografskem pristopu, paobratna pot ve~krat vodi v zmotne razlage otrokovega likov-nega izra`anja.

Likovna didaktika v mlaj{em obdobju pristopa k otroko-vemu likovnemu izra`anju z likovno-oblikovnega in raz-vojno-psiholo{kega stali{~a.

17

LIKOVNO IZRA@ANJEMLAJ[IH OTROK

19

SPLO[NE ZAKONITOSTI OTROKOVEGA PSIHOFIZI^NEGA RAZVOJA

Nekatere splo{ne zna~ilnosti razvoja otroka v mlaj{em obdob-ju so tesno povezane z razvojem likovnega izra`anja, zato sejih moramo zavedati in jih pri likovni vzgoji upo{tevati.

Pri otrokovem razvoju, kakor tudi nasploh v psihologiji, ne mo-remo govoriti o razvojnih zakonitostih v klasi~nem pomenu,ampak bolj o zna~ilnostih razvoja. Te so:

Alternativnost v razvoju

je zna~ilnost otrokovega razvoja, po kateri se razvoj posa-meznih funkcij menjuje. V dolo~enem obdobju se hitreje raz-vija ena funkcija, medtem ko ostale stagnirajo, in obratno.

Konstantnost razvojnega zaporedja

je zna~ilnost, ki govori o tem, da neglede na stopnjo psihofi-zi~nega razvoja, ki je pri otrocih enake starosti lahko razli~na,vedno opazimo enako razvojno zaporedje. Otrok zna vednonajprej narisati krog, nato kvadrat in {ele nato trikotnik. ^ezna narisati kvadrat, zna narisati tudi krog. V enakem kon-stantnem razvojnem zaporedju sta tudi uvidevanje razlik inpodobnosti med stvarmi. Otrok zna najprej poiskati razlikemed predmeti in {ele nato tudi podobnosti.

Razvoj poteka po modelu

in vsaka razvojna stopnja je posledica predhodnje, kakortudi pogoj za razvoj naslednje. ^lovekov razvoj sledi stalne-mu modelu, na katerega z vplivi okolja in u~enja vplivamo ledelno. Res je, da ima razvoj vsakega otroka svoje posebno-sti, vendar so to le variante temeljnega modela.

Vsaka razvojna stopnja ima posebne poteze

ali dominantne zna~ilnosti. Le-te se pojavijo in dominirajo vdolo~eni razvojni stopnji.

Obdobje med drugim in sedmim letom starosti je po svojihzna~ilnostih lo~eno od slede~ih razvojnih stopenj, znotrajsebe pa razdeljeno na dve bolj ali manj specifi~ni razvojnistopnji z lo~nico med drugim in tretjim letom.

21

Okoli petega leta za~nejo otroci upodabljati oblike v ve~jimeri obrisno kot ploskve, s ~imer uporaba barve pri likovnemizra`anju dobi pravo vlogo pri otrokovem likovnem delu sepojavi povr{ina, ki jo je treba zapolniti z barvo.

OBDOBJE OTROKOVEGA LIKOVNEGA IZRA@ANJA MED PETIM INSEDMIM LETOM STAROSTI

V tem obdobju se nadaljuje razvoj odkrivanja in upodablja-nja podrobnosti in splo{nih vizualnih lastnosti predmetov. Po-javi se nova kakovost. Otrok po~asi spoznava bolj zapleteneoblike, ki izhajajo iz kombinacij razli~nih elementov. Te se-stavljene celote dojema kot samostojne enote. Tako lahko priotrocih, ki mnogo ri{ejo, opazimo, da je figura upodobljena zeno neprekinjeno konturo, pojavi se tako imenovano obrisnoupodabljanje. Figure otrok ne upodobi ve~ kot simbol, ki jesestavljen iz trupa, para rok in nog, ampak kot celoto. Otrokpri likovnem upodabljanju miselno oblikuje posamezne dele,kakor tudi vse njihove medsebojne odnose. Otrok opazujejooblike z razli~nih strani in ugotavlja, da se le-te s tem spremi-

37

Manj{a dekli{ka figura je narisana kot se-stavljen simbol, ki sestoji iz glave, trupa terdodanih okon~in. Ve~ja mo{ka figura je `eupodobljena z obrisno risbo, ki predstavljanaslednjo, vi{jo stopnjo v razvoju likovnegaizra`anja.

Tipi~en primer sestavljenega simbola, kate-rega sestavljeno upodabljanje narekujetudi izbira likovne tehnike - lepljenke. ^lo-ve{ka figura je sestavljena iz zgornjega inspodnjega dela trupa, dveh rok in nog terglave. Le-ta je tudi sama sestavljen simbol,ki ga tvori osnovna oblika, lasje, o~i, nos inusta.

NA^ELA LIKOVNE VZGOJE MLAJ[IHOTROK23

Na~ela likovne vzgoje so temeljna dolo~ila, ki narekujejo rav-nanja pri likovno-vzgojnem delu. Njihovo upo{tevanje pred-stavlja osnovo za smotrno likovno-vzgojno delo. Pri likovnivzgoji so na~ela prisotna v vsakem njenem segmentu.

NA^ELO USTVARJALNOSTI

Na~elo ustvarjalnosti je osnovno na~elo likovne vzgoje.Otrok mora pri likovnem izra`anju imeti ves ~as mo`nost last-nega ustvarjalnega dela. Noben postopek, napotek odrasle-ga ne sme ovirati razvoja otrokovih ustvarjalnih sposobnosti.

U~enje risanja s strani odraslih, prerisovanje, determiniranjemotivnega sveta, ukalupljanje mi{ljenja, zaviranje svobodelikovnega izra`anja z nesmiselnimi prepovedmi ali pravilipredstavlja samo majhen del nepravilnosti, ki kr{ijo na~eloustvarjalnosti.

Razvoj ustvarjalnosti je kompleksno po~etje, ki je vtkano vvse vsebine likovne vzgoje mlaj{ih otrok.

42

Zakaj moramo razvijati otrokovo ustvarjalnost?Ali sploh `elimo s pedago{kim delom pomagati razvijatiustvarjalno osebnost, ~e vemo, da imamo v skrajnostih dvevrsti ~love{kega odzivanja na svet, ki jih Trstenjak takoleopisuje:

“Prvim je tu vse jasno, ne vidijo v svetu posebnih proble-mov, zato jih tudi ni treba re{evati; v odnosu do sveta sto-je bolj ali manj nekriti~no, dobesedno skladno, prilagoje-no z dejanskim stanjem. Ti so najmanj ustvarjalni. Drugimpa je vse problemati~no, vedno nova vpra{anja odpira-jo, vedno ve~ problemov si zastavljajo in re{ujejo, v od-nosu do sveta so v dr`i nenehne kritike in opozicije. Ti sonajbolj ustvarjalni. Zanje pomeni prilagajanje odprtostnovim vpra{anjem in situacijam; zanje pomeni prilagaja-nje ustvarjanje novega sveta, ne pa usklajevanje z `e ob-stoje~im redom”24.

23 Na~ela so povzeta po Berce, Ho~evar,Prestor 1980; dodano je le na~elo kako-vosti.

24 Trstenjak 1981, s96.

LIKOVNO VREDNOTENJE

Likovno vrednotenje je likovno-vzgojno podro~je, ki se ukvar-ja s seznanjanjem otrok z likovnimi umetni{kimi deli in vizual-nimi kakovostmi v okolju.

Mlaj{i otroci nimajo razvitih sposobnosti za estetsko vredno-tenje. Sami ne lo~ijo likovnih kakovosti od najrazli~nej{ega ki-~a, prej obratno. Priteguje jih zunanji bli{~, ceneni vizualniu~inki, pretirana barvna nasi~enost in podobno. Otroci nisoob~utljivi na kakovost materialov. Estetski ~ut je posledicadolgotrajnega u~enja, konstantnih stikov z likovnimi kako-vostmi in prodiranja v svet lepega. Trditev, da otroci intuitiv-no odklanjajo likovno nevredna dela in se navdu{ujejo nadkakovostnimi, ne dr`i.

IZBIRA PRIMERNIH LIKOVNIH DEL ZA LIKOVNO VREDNOTENJE NA PRED[OLSKI STOPNJI

Posebnih omejitev pri izbiri likovnih del za uporabo pri likovnivzgoji na pred{olski stopnji ni. Glede na starostno stopnjo, in-dividualne interese otrok in pedagogov, mo`nosti, ki jih nudiokolje, se pri likovnem vrednotenju lahko uporabljajo zelorazli~na likovna dela. Vseeno pa veljajo nekatera splo{napravila, ki se jih moramo zavedati:

• Najpomembnej{i kriterij pri izbiri likovnih del je njihova li-kovna kakovost. Ta mora biti nesporna. Z ozirom na na~e-lo kakovosti nudimo otrokom najkakovostnej{e primere li-kovnih del, ki jih lahko dobimo. Pomembno je, da se otrokob reprodukcijah soo~a tudi z originalnimi likovnimi deli,razstavljenimi v za to namenjenih prostorih. V manj{ih kra-jih, kjer ni likovnih razstavi{~, oziroma so le-ta na ni`jem ka-kovostnem nivoju, si ogledamo razstavo le, ~e zadovoljujeosnovne likovno-kakovostne kriterije. Vsaj enkrat na letoposkusimo organizirati ogled likovne razstave v ve~jemkraju.

• Mlaj{im otrokom lahko pribli`amo tako figuralna kot ab-straktna likovna dela. Figuralne kompozicije z razpoznav-no ikonografijo, kjer otroci razpoznavajo predmete, osebein pojave vidnega sveta, obravnavamo druga~e kot ab-

126

Ogled kiparske likovne razstave. Uvodnipogovor o obna{anju v galeriji, umetniku indelih, ki so razstavljena.

Pri likovnem izra`anju na podlagi neposred-nega ogledovanja likovnih del je najbolj pri-merno zasnovati delo v istem likovnem po-dro~ju ali celo isti likovni tehniki, vendar seda, kot v tem primeru, na podlagi kiparskihizdelkov tudi risati ali slikati in obratno, od-visno od danih prostorskih in materialnihmo`nosti. Pri risanju z ogljem so bili otrociopozarjani na svetlobne razlike med posa-meznimi kipci, na risarske, oblikovne instrukturne zna~ilnosti izbranih motivov.

METODE DELA

Z metodami dela so mi{ljeni vsi postopki in na~ini dela pri li-kovni vzgoji. Raznolikih metod dela se pri pred{olski likovnivzgoji poslu`ujemo pri usmerjenih likovnih zaposlitvah.

Pri neusmerjenih likovnih dejavnostih ne uporabljamo poseb-nih metod, ampak poskrbimo za:

• spro{~eno vzdu{je,• ustrezne prostorske pogoje in • ves potreben material.

Spro{~eno vzdu{je pri neusmerjenem likovnem delu ni odvi-sno samo od splo{nega pozitivnega vzdu{ja v igralnici. Po-membnej{e je zavedanje, da se bo otrok spro{~eno likovnoizra`al samo, kadar ne bo obremenjen s pretiranimi pri~ako-vanji odraslih. Spro{~eno vzdu{je pri neusmerjenih likovnihdejavnostih pogojuje otrokova zavest, da odrasli od njegane pri~akujemo risbe, slike ali kipa, ter da ne bo noben likov-ni poseg, ki si ga bo pri delu omislil, negativno sprejet. Otroklahko svoje likovno raziskovanje zaklju~i z izdelkom, ali patudi ne.

Ustrezni pogoji za prosto likovno delo mlaj{ih otrok so:

• likovni koti~ek, ki je vsaj delno pregrajen, in s tem lo~en oddogajanj v ostalem delu igralnice in ni pretirano natrpan zvizualnimi informacijami (ni ves in konstantno polepljen z li-kovnimi izdelki otrok, razli~nimi reprodukcijami itd.),

• dosegljivost ~im bolj raznolikega materiala,• dovolj velike delovne povr{ine,• premi~no in spremenljivo pohi{tvo, kjer se otroci lahko od-

lo~ijo za delo na tleh, za mizicami ali na pokon~no postav-ljeno povr{ino,

• primerna svetloba, pralna tla ...

Material, ki ga ima otrok na voljo v likovnem koti~ku, naj bonamenu ustrezno izbran. Nobenega smisla nima pri svobod-nem likovnem delu otrokom ponujati materiala in orodij, ki jihne poznajo in manipulativno ne obvadujejo. ^e otrok pri delupotrebuje pomo~ odraslega, to ni ve~ svobodno likovnodelo.

Lahko pa otrokom v likovnem koti~ku ponudimo nov likovnimaterial, zanje novo likovno tehniko, ki je {e ne poznajo, ka-dar ta manipulativno od otrok ne zahteva preve~ specifi~nih

133